glasilo ravenskih železarjev
informativni
n Avrsir
w
Leto 41
Ravne na Koroškem, junij 2004
št. 6
Stiskalnica za
podjetje
Schmittenberg
Konec maja so iz družbe Stroji nemškemu naročniku - podjetju Schmittenberg iz Wuppertala odprentili stiskalnico SC2 400. Kupec je uveljavljeni dobavitelj avtomobilske industrije, predvsem manjših delov za pritrditev podvozja. Poslovno sodeluje v glavnem z nemškimi avtomobilskimi tovarnami, kot so Volkswagen, Audi in Mercedes, kar 40 odstotkov proizvodnje pa proda na severnoameriškem trgu.
Kot je povedal direktor podjetja Stroji Adi Peter, v Schmittenbergovi tovarni v Wuppertalu obratuje že pet stiskalnic, izdelanih na Ravnah. V Strojih so prepričani, da šesta stiskalnica ni bila tudi zadnja, saj nemški industrialci iz matičnega v obrat na Poljskem prestavljajo stare stiskalnice. Ker so sodelovali tudi pri njihovi obnovitvi, se nadejajo, da bodo dobili naročila še za izdelavo štirih novih stiskalnic, ki bodo nadomestile premeščene. Podjetji Stroji in Scmittenberg namreč sodelujeta že šest let, v tem času pa je slednje vse nove stiskalnice kupilo na Ravnah.
Tehnične značilnosti stiskalnice, ki sojo za Schmittenberga izdelali nazadnje, so: sila stiskanja je 400 ton ali 4000 kN, število hodov se giblje od 30 do 80 v minuti, miza je velika 1600 x 1000 mm, med opremo pa
sodita še podajalnik in odvijalnik, ki ju je izdelalo podjetje PSN iz Rogaševcev. Celotna stiskalnica je težka 42 ton, odpremili pa sojo v enem kosu, s čimer so se stroški montaže pri kupcu občutno znižali. Po besedah Danila Goloba, vodja Kakovosti v podjetju, je bila tudi ta stiskalnica načrtovana in izdelana v skladu z zakonodajo Evropske zveze, in sicer z direktivo o varnosti strojev EC/98/37/EC, kar pomeni, da je stroj skladen z osnovnimi varnostnimi in zdravstvenimi zahtevami.
A. Č.
Oskrba z energijo v aprilu
Oskrba z energenti je v aprilu potekala zadovoljivo in v skladu s potrebami naših odjemalcev. V tem času tudi nismo zabeležili nikakršnih motenj ali prekinitev oskrbe z energijo. Vsa odstopanja porabe od planiranih količin smo uspeli v celoti realizirati in se sproti prilagajati dani situaciji pri proizvodnji in distribuciji energije.
Z aprilom se ponavadi zaključuje tudi kurilna sezona. Letos pa se je zaradi relativno nizkih temperatur sezona ogrevanja podaljšala še v maj. Poraba toplote za ogrevanje objektov je odvisna od številnih dejavnikov, kot so: zunanji klimatski pogoji, vrsta ogrevalnih sistemov, gradbeno-fizikalne lastnosti objektov, bivalne navade ljudi, odnos uporabnikov do objektov in vzdrževanje ogrevalnih naprav. Največji vpliv na porabo toplote imajo zunanji klimatski pogoji. Primerjava povprečne zunanje temperature, izmerjene v letošnjem in lanskem aprilu, prikazuje razliko 1,23	°C. Povprečna mesečna dnevna
temperatura je namreč v letošnjem aprilu znašala 9,45 °C in v lanskem aprilu 8,22 °C. Pregled porabe toplotne energije v letošnjem aprilu pokaže, da sta znašali proizvodnja in distribucija toplotne energije 5.176 MWh. V primerjavi z lanskim aprilom je bila tako letos poraba za 9 % manjša. Pri napovedi vpliva spremembe povprečne zunanje temperature na porabo energije za ogrevanje velja izkustveno pravilo, da sprememba v temperaturi za 1 °C povzroči spremembo porabe toplotne energije za ogrevanje za 6 %. V našem primeru bi to pomenilo pri 1,23 °C višji povprečni mesečni temperaturi zmanjšanje porabe toplote za 7,38 %.
Povprečne zunanje temperature v kurilni sezoni 02/03 in 03/04
0.39
-2.H5
Apr
Kurilna sezona 03/04 Kurilna sezona 02/03
Zelo pomemben dejavnik dobre in učinkovite oskrbe s toplotno energijo je tudi vzdrževanje toplotnih postaj in internega sistema ogrevanja. Obnovi in rednemu vzdrževanju sistema daljinskega ogrevanja v Petrol Energetiki posvečamo zelo veliko
V aprilu smo iz obeh vodnjakov načrpali 45.356 m3 pitne vode, kar je v primerjavi z marcem za 3 % manjša količina. V primerjavi z aprilom 2003 pa so količine prav tako nižje, in to za 2 %. Trend nižje porabe pitne vode v primerjavi z enakimi obdobji lanskega leta se nadaljuje tudi v aprilu.
Distribucija hladilne vode je v tem mesecu znašala 239.025 m3 in je bila v primerjavi z enakim lanskim obdobjem nižja za 20 %. Glede na postavljene plane za april pa je bila poraba nižja za 15 %.
Skupno je v aprilu znašal obseg prodaje električne energije 26.179 MWh. Mesečni plan prodaje električne energije je tako bil presežen za 8 %.
Proizvodnja pare je v aprilu znašala 684 t in je bila v primerjavi s prejšnjim mesecem večja za 3 %. V primerjavi s proizvodnjo v lanskem aprilu je bila prav tako večja, in to kar za 17 %.
V aprilu je proizvodnja sanitarne tople vode znašala 3.312 m3 in je bila po količinskem obsegu za 9 % nižja kot v marcu.
Proizvodnja komprimiranega zraka je v aprilu znašala 3.603.410 mN3 in je bila količinsko za 15 % nižja kot v marcu. Primerjava proizvodnje komprimiranega zraka z aprilom 2003 pa kaže na 7-odstotno znižanje proizvodnje.
Distribucija kisika je v aprilu znašala 188.580 kg in je bila v primerjavi s prejšnjim mesecem nižja za 19 %. V primerjavi z aprilom 2003 pa je bila prav tako nižja, in to za 9 %.
Distribucija dušika (45.603 kg) je bila v primerjavi s prejšnjim mesecem nižja za 16 %.
V aprilu je distribucija argona znašala 7.068 kg in je bila za 11 % manjša kot v marcu.
Tehnični vodja v družbi Petrol Energetika
Nikolaj Sonjak
pozornost. Z investicijskimi vlaganji v posodabljanje sistema ogrevanja zagotavljamo optimalno delovanje sistema ob minimalnih toplotnih izgubah in minimiziranju stroškov.
Obseg distribucije zemeljskega plina je znašal v aprilu 4.591.712 ms3 in je bil za 8 % višji kot v enakem lanskem obdobju. Glede na plane za april pa je bila poraba zemeljskega plina prav tako višja, in to za 7 %.
VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU NA OBMOČJU ŽELEZARNE RAVNE V LETU 2003
1.	UVOD
V letu 2003 je bil glavni poudarek na doslednejšem izvajanju ukrepov varnosti in zdravja pri delu, ki jih predpisuje Zakon o varnosti in zdravju pri delu. Tako beležimo porast storitev tako pri pregledih delovne opreme, kot tudi usposabljanju delavcev za varno in zdravo delo ter preiskavah delovnega okolja, naredili pa smo manj Izjav o varnosti z oceno tveganja kot v predhodnem letu. Iz tega lahko sklepamo, da po posameznih podjetjih izvajanje ukrepov s področja varnosti in zdravja pri delu narašča. Vzrok za to je dejstvo, da se delodajalci vse bolj zavedajo odgovornosti in stroškov v primeru nezgod ter nesreč pri delu. S tem so opravičena pričakovanja, da se z vlaganjem v varnost in zdravje pri ^lelu, z odpravljanjem ali zniževanjem tveganj pričakuje postopno izboljšanje delovnih razmer in s tem višje ravni varnosti zaposlenih.
2.	UKREPI VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU
a) Pregledi delovne opreme
V letu 2003 je bilo opravljenih 941 pregledov delovne opreme, za katere je bilo izdanih 549 poročil o izpolnjevanju pogojev varnega dela. V primerjavi z letom 2002 se je število pregledov povečalo še za 48, medtem ko je število izdanih poročil padlo za 30. Iz številk je razvidno, da število pregledov delovne opreme še vedno narašča. Razlog za porast so tudi številni kontrolni pregledi delovne opreme, pri katerih so bile odpravljene vamostno-tehnične pomanjkljivosti na delovni opremi. Pri kontrolnih pregledih podatki kažejo, da je po opravljenih kontrolnih pregledih slabih 50 (49,2 %) odstotkov strojev dobilo poročila. Iz tega je razvidno, da se stanje izboljšuje in da se v prihodnje lahko še izboljša.
DRUŽBA	Štev. pregledov	Štev. izd. poročil
SŽ-METAL RAVNE, d. o. o.	336	194
SŽ-STO, d. o. o.	188	115
SŽ-NOŽI RAVNE, d. o. o.	112	52
SŽ-OPREMA RAVNE, d. o. o.	65	41
PETROL ENERGETIKA RAVNE, d. o. o.	19	18
ZIP CENTER, d. o. o.	47	27
ŠERPA, d. o. o.	39	31
STYR!A VŽMETI, d. o. o.	18	13
TRANSKOR, d. o. o.	39	36
CRONING LIVARNA, d. o. o.	52	5
TREIBACHER AUERMET, d. o. o.	11	7
SARDONI KS, d. o. o.	15	10
SKUPAJ	941	549
DRUŽBA	Stev. kontr. pregledov	Stev. izd. poročil
SŽ-METAL RAVNE, d. o. o.	89	60
SŽ-STO, d. o. o.	55	23
SŽ-NOŽI RAVNE, d. o. o.	70	26
SŽ-OPREMA RAVNE, d. o. o.	48	26
ZIP CENTER, d. o. o.	16	7
TRANSKOR, d. o. o.	10	9
CRONING LIVARNA, d. o. o.	25	0
TREIBACHER AUERMET, d. o. o.	9	5
SARDONIKS, d. o. o.	7	6
SKUPAJ	329	162
b)	Usposabljanje delavcev
Usposabljanje delavcev za varno in zdravo delo sodi med tiste preventivne ukrepe, ki lahko dajo hitre in učinkovite rezultate, in to brez posebej velikih finančnih vlaganj. Znano je, da pri raziskavah vzrokov poškodb na delu prevladujejo subjektivni oz. človeški faktorji, kot so neustrezno ravnanje delavcev, nezanesljiv način dela, neuporaba osebne varovalne opreme idr. Posebna pozornost se je namenila poleg teoretičnega usposabljanja in preverjanja znanja tudi praktičnemu usposabljanju delavcev na delovnih mestih. Na podlagi 24. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu seje periodičnega usposabljanja udeležilo 1258 delavcev, kar pomeni 235 več kot v letu 2002. K temu je treba dodati še usposabljanja delavcev s področja funkcionalnih znanj, kot so tečaji delavcev za ravnanje z nevarnimi kemikalijami, tečaji za voznike viličarjev, upravljavce žerjavov, privezovalce oz. signaliste idr.
DRUŽBA	Stev. usposabljanj
SŽ-METAL RAVNE, d. o. o.	621
SŽ-STO, d. o. o.	218
SZ-NOZI RAVNE, d. o. o.	26
SŽ-OPREMA RAVNE, d. o. o.	17
PETROL ENERGETIKA RAVNE, d. o. o.	68
ZIP CENTER, d. o. o.	56
ŠERPA, d. o .o.	67
STYR1A VZMETI, d. o. o.	57
TRANSKOR, d. o. o.	3*7
CRONING LIVARNA, d. o. o.	90
SARDONIKS, d. o. o.	1
SKUPAJ	1258
c)	Preiskave delovnega okolja
Preiskave kemičnih, bioloških in fizikalnih škodljivosti na delovnih mestih sodijo med tiste preventivne ukrepe, s katerimi delodajalec spremlja delovno okolje ter ustrezno ukrepa v primeru prekoračitve mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost. S tem namenom je bilo opravljenih 144 ekoloških preiskav na posameznih delovnih mestih, pri čemer ugotavljamo izstopajoč problem hrupa in neugodnih mikroklimatskih razmer. Zato je bila v lanskem letu posebna pozornost namenjena doslednejši uporabi osebne varovalne opreme, zlasti ušesnih čepkov oz. antifonov na mestih, kjer nivo hrupa izrazito prekoračuje dovoljene ravni.
DRUŽBA	Štev. ekol. preiskav
SŽ-METAL RAVNE, d. o. o.	109
SŽ-STO, d. o. o.	5
SŽ-NOŽI RAVNE, d. o. o.	2
SŽ-OPREMA RAVNE, d. o. o.	2
PETROL ENERGETIKA RAVNE, d. o. o.	18
STYRIA VZMETI, d. o. o.	5
TREIBACHER AUERMET, d. o. o.	3
SKUPAJ	144
3.	POŠKODBE NA DELU
V letu 2003 je zaznati porast poškodb na delu, in sicer beležimo 20 poškodb več kot leto poprej. Predvsem velik porast poškodb je v Croning livarni, kjer je beležimo več kot dvakratni porast poškodb na delu. Tudi v družbah Noži, ZIP center, Šerpa, Petrol Energetika in Oprema seje število poškodb v primerjavi z letom 2002 povečalo. Vzpodbuden je podatek o padcu števila poškodb na delu v podjetjih Metal, STO in še posebej v družbi Styria Vzmeti, kjer seje število poškodb zmanjšalo za 45 %.
DRUŽBA	Stev. evid. poškodb
SŽ-METAL RAVNE, d. o. o.	88
SŽ-STO, d. o. o.	33
SŽ-NOŽ1 RAVNE, d. o. o.	11
SŽ-OPREMA RAVNE, d. o. o.	8
PETROL ENERGETIKA RAVNE, d. o. o.	4
ZIP CENTER, d. o. o.	9
ŠERPA, d. o. o.	10
STYRIA VZMETI, d. o. o.	11
TRANSKOR, d. o. o.	1
CRONING LIVARNA, d. o. o.	21
TRE IB ACM ER AUERMET, d. o. o.	1
SARDONIKS, d. o. o.	2
SKUPAJ	199
4.	ODŠKODNINSKI ZAHTEVKI
Na podlagi zavarovanja objektivne odgovornosti so delavci vložili skupaj 119 odškodninskih zahtevkov, od tega slabo polovico samo v družbi Metal. V primerjavi z letom 2002 je število vloženih odškodninskih zahtevkov malo naraslo. Opazen je porast v družbi Croning livarna, medtem ko je število odškodninskih zahtevkov v ostalih podjetjih podobno prejšnjim letom.
DRUŽBA	Stev. odškodninskih zahtevkov
SŽ-METAL RAVNE, d. o. o.	59
SZ-STO, d. o. o.	26
SŽ-NOŽI RAVNE, d. o. o.	7
SŽ-OPREMA RAVNE, d. o. o.	5
PETROL ENERGETIKA RAVNE, d. o. o.	3
ZIP CENTER, d. o. o.	2
ŠERPA, d. o. o.	7
STYRIA VZMETI, d. o. o.	3
CRONING LIVARNA, d. o. o.	7
SKUPAJ	119
5.	KONTROLA BOLNIŠKEGA REDA
V posameznih družbah na območju Železarne Ravne imajo predpisan bolniški red, ki podrobneje opredeljuje pravice in obveznosti zaposlenih v času začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni. Bolniški red posebej opredeljuje navodila glede ravnanja delavcev v času bolniškega staleža: v tem času mora biti delavec doma in ne sme opravljati pridobitnega dela. Zaradi nadzora spoštovanja predpisanega bolniškega reda so posamezne družbe naročile 74 kontrol bolniškega reda, pri katerih je bilo ugotovljenih 9 kršitev bolniškega reda. V primerjavi z letom 2002 je število naročenih kontrol nekoliko padlo, medtem ko je število kršitev bolniškega reda povsem enako lanskemu.
DRUŽBA	Štev. kontrol bolniškega reda	Stev. kršitev bolniškega reda
SŽ-METAL RAVNE, d. o. o.	44	7
SŽ-STO, d. o. o.	15	
SŽ-OPREMA RAVNE, d. o. o.	9	2
ZIP CENTER, d. o. o.	3	
ŠERPA, d. o. o.	2	
STYRIA VZMETI, d. o. o.	1	
SKUPAJ	74	9
6.	ZDRAVSTVENE STORITVE
Na podlagi 20. člena Zakona o varnosti in zdravja pri delu ima večina podjetij na območju Železarne Ravne zagotovljeno permanentno prvo pomoč v primeru poškodb na delu. Tako je bila v letu 2003 840 delavcem nudena prva pomoč v primeru poškodbe na delu; od teh jih je bilo v Zdravstveni dom Ravne napotenih 217. Zaradi teže poškodb je bilo v 36 primerih uporabljeno interventno vozilo Gasilskega zavoda Ravne oziroma Reševalnega centra Koroške. V 7 primerih so medicinske sestre intervenirale v obratih. Za poškodbe na deluje bilo opravljenih 2276 različnih zdravstvenih storitev.
V postaji prve pomoči je zaradi obolenj iskalo ustrezno pomoč 2264 delavcev, za njih pa je bilo opravljenih 2827 zdravstvenih storitev. Pri tem velja opozoriti, da so se delavci v veliki večini primerov po opravljeni storitvi vrnili na delo in niso pričeli z bolniškim staležom, saj je bilo v Zdravstveni dom Ravne napotenih le 22 delavcev, od tega jih je bilo 8 pripeljanih. Na terenu smo reševali 4 nenadno obolele delavce.
Na podlagi Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev je bilo na zdravstvene preglede napotenih 532 zaposlenih, od tega 331 iz Metala, 56 iz S'I'0, 32 iz Croning livarne, 23 iz Šerpe, 21 iz Petrol Energetike, 18 iz Opreme itd.
Za odvzem krvi v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec smo izdali 272 napotnic, za krvodajalsko akcijo Zavoda za transfuzijo krvi Ljubljana pa 160 napotnic. Skupaj je bilo za odvzem krvi izdanih 432 napotnic.
Poleg prej omenjenih nalog so v postaji prve pomoči izvajali kontrolo prisotnosti alkohola v izdihanem zraku — alkotestiranja. Opravljenih je bilo 172 alkotestiranj: v 11 primerih je bil potrjen sum alkohola v izdihanem zraku, 4 delavci pa so odklonili alkotestiranje. V vseh 15 primerih je bil podan predlog za pričetek disciplinskega postopka zoper delavca, saj je kršil predpise s področja varnosti in zdravja pri delu in delovnih razmerij.
V letu 2003 so iskali prvo pomoč 3104 delavci, za katere je bilo skupno opravljenih 6648 zdravstvenih storitev.
7.	ZAKLJUČEK
Kazalci varnosti in zdravja pri delu so bolj ali manj odraz preteklega vlaganja v ukrepe celovite varnosti zaposlenih pri delu in vodstvu posamezne družbe služijo za ravnanje v prihodnje oziroma za določanje prioritet. Stanje varnosti in zdravja pri delu se nenehno izboljšuje, kljub temu bo treba nekaj stvari še postoriti in izboljšati. Do konca leta 2005 bo	treba odpraviti vse slabosti in
zagotoviti enako raven varnosti in zdravja pri delu, kot to velja za kateregakoli delavca, zaposlenega v državah članicah EU. Zato je treba zagotoviti delavcu varno in zdravo delo, ki bo hkrati tudi izboljšalo kakovost njegovega dela. Večja in doslednejša skrb podjetij in njihovih vodstev za izvajanje ukrepov varnosti in zdravja pri delu je porok za ustrezno
konkurenčnost na enotnem gospodarskem prostoru EU. S skupnim delom in z dobrim sodelovanjem bomo tudi v podjetjih na območju Železarne Ravne v celoti izpolnili obveznosti, ki nam j ih nalaga direktiva Sveta Evrope 89/391 EECo minimalnih zahtevah po urejenosti varnosti in zdravja pri delu.
Domen Trunk, dipl. var. inž., BVD-Ravne, d. o. o.
Ginkgo biloba - simbol in okras
Pred vhodom v ambulanto in prostore podjetja BVD-Ravne od srede maja raste ginkgo biloba, vzhodnoazijsko parkovno drevo. Japonci ga častijo podobno kot pri nas lipo. Kot je povedala cvetličarka Jana Zolger, bo drevo, ki ima srčaste liste in obliko kot cipresa, zraslo do dvajset metrov visoko.
Posaditev drevesa ima tudi simbolni pomen, je pojasnil direktor Mirko Vošner. Obeležuje
namreč vstop Slovenije v Evropsko zvezo, 10. obletnico delovanja podjetja in poudarja pomen varnosti in zdravja pri delu. »Železarna je vsa leta posebno skrb namenjala tudi ureditvi površin za tovarniško ograjo in rezultati so vidni. Tudi v BVD-Ravne smo k temu zdaj prispevali svoj delček,« je dejal in napovedal, da bodo v prihodnjih tednih posadili še dvanajst okrasnih grmičkov (toliko je zdaj v podjetju zaposlenih) in tako sklenili ureditev prostora pred vhodom v ambulanto.
A. Č.
Kolektiv podjetja BVD-Ravne ob novoposajenem
drevesu
Ivarčko jezero dobiva tekmeca?
Ribnik Brdinje, ki so ga ribiči Koroške ribiške družine "namenu slovesno predali" 17. aprila letos, postaja vse bolj priljubljeno shajališče - tako med ribiči kot med drugimi obiskovalci. Medtem ko lahko prvi ob njem sprostijo tudi svojo tekmovalno žilico (v ribniku je več vrst rib, vse pa rade prijemajo, pravijo), pa drugi uživajo v lepi okolici in sprehodu, saj je z Raven do tu le streljaj.
A. Č.
KULTURA
V MAJU
• V maju je bila v Razstavišču Uršnik na ogled razstava slik z naslovom Redke in ogrožene vrste dnevnih metuljev Slovenije. Organiziral jo je KD Kultkišta.
• Avtor Božidar Gorjan - Bogo in dr. Marjan Žnidarič sta v Koroški osrednji knjižnici 7. maja predstavila knjigo Zavezniške misije na Koroškem in Štajerskem 1944-45.
Mladinska gledališka skupina KD Prežihov Voranc je v Kulturnem domu na Ravnah 13. maja odigrala predstavo Šest je seksi.
• KD upokojencev Prevalje je 14. maja v Družbenem domu pripravil koncert, ki so ga sooblikovali MoPZ DU Prevalje, MePZ DU Prevalje in Folklorna skupina Gozdar Črna na Koroškem.
• V Koroški galeriji likovnih umetnosti Slovenj Gradec so 14. maja odprli razstavo Ecce Homo Valentina Omana. Odprta je do 30. junija.
• Marjan Kolarje svoj četrti roman Prekrstitve izdal pri založbi Cerdonis v Slovenj Gradcu.
V spremni besedi je dr. Helga Glušič med drugim zapisala: "Roman Prekrstitve zapisuje zgodbo pretekle negotovosti, zgodbo človeških preskušenj v vojni in nepredvidljivega spreminjaja v času, hkrati pa tudi zgodbo notranjega bivanjskega
ravnovesja, ki sc rešuje z vztrajanjem in potrjuje z zvestobu jeziku in domu."
Naslovnica novega romana Marjana Kolarja
Predstavitev novega romana pisatelja, ki je bil dolga leta tudi urednik Informativnega in Koroškega fužinarja, je bila 14. maja v Koroški osrednji knjižnici na Ravnah. Knjigo in avtorja je uvodoma predstavil Blaž Prapčtnik, urednik pri založbi Cerdonis, o vsebini pa je spregovoril pisatelj Marjan Kolar. Odlomke iz romana je brala Anne Marie Valentar, za glasbene trenutke je poskrbel harmonikar Peter Jamer.
Več o Kolarjevem romanu preberite v junijskem Koroškem fužinarju.
V muzejskem razstavišču na ravenskem gradu je od 19. maja (do 18. junija) na ogled razstava izdelkov iz stekla kiparke Dane Kočica. Pripravil jo je Koroški muzej Ravne na Koroškem.
33. letni koncert MoPZ Vres s Prevalj je 22. maja v Družbenem domu na Prevaljah potrdil, da bodo vresovci, kot pravi njihov predsednik Andrej Kladnik, ostali ponos domače kulture tudi v razširjeni družini Evrope.
• Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik iz Celovca je 29. maja pri Cingelcu na Trati (v Kulturnem domu Slovenskega prosvetnega društva v Borovljah) pripravil Zablatnikov dan 2004. Simpozij je bil namenjen Josipu Šašlu in njegovemu pomenu za kulturno zgodovino koroških Slovencev. O pravniku, ki se je po plebiscitu leta 1920 iz Pliberka preselil na Prevalje in raziskoval tudi etnološke teme, je spregovorila tudi mag. Karla Oder iz Koroškega muzeja Ravne, razstavo o raziskovalcu pa je pripravila Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika. Več bo v decembrskem Koroškem fužinarju.
Eden od izdelkov kiparke Dane Kočica
Zbrala: A. Č.
Železarji na Suhrni in Vodiški planini
Organizacijski odbor bivših tovarn Slovenskih železarn - Plamena Kropa in Verige Lesce je v soboto, 22. maja, pripravil pohod slovenskih železarjev na Suhrno in Vodiško planino.
Na izhodišču v Kamni Gorici se nas je zbralo 168 pohodnikov, od tega 29 vodnikov: 47 z Jesenic, 40 z Raven, 45 iz Štor, 20 iz Krope, 6 iz Žične, 7 iz Tovila, dva iz Verige in eden iz Inštituta za tehnologije in materiale. Našo dobro voljo je povečevalo tudi sončno vreme, saj o napovedanem poslabšanju ni bilo niti sledu. Po pozdravih znancev, ki se že dolga leta srečujemo na skupinskih pohodih, je vodja pohoda iz Krope predstavil pot, domačin iz Kamne Gorice pa je opisal zanimivosti okoliških krajev. (V vasi še stojita rojstni hiši Matevža Langusa, znanega slikarja iz 19. stoletja, in Lovra Tomana, pesnika in domoljuba. Ogleda vredni sta Kappusova graščina in cerkev sv. Trojice iz 1652. leta, vas
pa se ponaša še z nekdaj naj večjim plavžem na Gorenjskem in z mostovi, ki jih je kar 44, zato so kraju rekli tudi Male Benetke.)
Potem smo se razvrstili v kolono in krenili na pot, sprva po stezi med travniki, nato po gozdu. Po dobri uri hoda smo po strmi stezi prišli na skalnat pomol oziroma na vrh Suhrne, od koder je bil lep razgled na Bled z jezerom in okolico.
Po kolovozu med jasami smo prispeli do planinske koče oz. Partizanskega doma na Vodiški planini (1118 m), kjer smo se odpočili in okrepčali. Ko smo krenili proti uro hoda oddaljeni Kamni Gorici, se je vreme skazilo, začelo je deževati in grmeti, vendar to ni skalilo naše dobre volje. V Gostišču Mlin smo ob malici in veseli pesmi sklenili naš pohod.
Udeleženci srečanja so izrazili željo po nadaljevanju pohodov, zato bodo naslednjega pripravili Storčani - v soboto, 19. junija, nas bodo popeljali na Kopitnik, 910 m visok vrh nad Rimskimi Toplicami.
Po poročilu Francija Telcerja iz Organizacijskega odbora Železarne Ravne
priredila A. C.
Dravograd v znamenju nogometa
Nogometni navdušenci, ki so si 26. maja ogledali dvoboj med nogometaši Maribora Pivovarne Laško in Koroške Dravograda, so prišli na svoj račun. Tekma je bila napeta, padlo pa je kar sedem golov. Z rezultatom 4 : 3 so na domačem terenu sicer slavili Dravograjčani, a so Mariborčani s skupnim izidom 7 : 4 prepričljivo osvojili peto pokalno lovoriko v samostojni Sloveniji. Med sponzorji tekme je bila tudi ravenska družba Sistemska tehnika.
A. Č.
Foto: Stanko Mravljak
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
NOGOMET S tekmami 32. kroga se je 30. maja končalo 13. državno prvenstvo v samostojni Sloveniji. Naslov prvaka so osvojili nogometaši Gorice, ki so tako prekinili sedemletno vladavino Mariborčanov. Nogometašem Dravograda se ni uspelo obdržati v I. ligi, saj so osvojili zadnje, 12. mesto. V končnici prvenstva so zmagali le dvakrat, in to doma proti ekipi Šmartnega in Drave s Ptuja. Pred zaključkom prvenstva sta bili odigrani tudi finalni tekmi slovenskega pokala. V Mariboru so Dravograjčani izgubili visoko s 4 :0, v povratni tekmi doma pa presenetljivo premagali Mariborčane s 4 : 3. Pokal so tako po petih letih znova osvojili »vijoličasti«.
ODBOJKA Na finalnem turnirju državnega prvenstva za kadete v Slovenski Bistrici so naslov državnega prvaka osvojili mladi odbojkaiji Fužinarja. Varovanci trenerja Mateja Spanžela so premagali v prvi tekmi turnirja Salonit iz Kanala z 2 : 0, v finalu pa še ekipo Žužemberka z izidom 3 : 0. Za najboljšega igralca turnirja je bil proglašen Ravenčan Tine Umaut. Sočasno je potekal zaključni turnir kadetinj v Mariboru, kjer so si naslov prvakinj priigrale odbojkarice Luke Koper. Mežičanke so bile tretje. Najboljša igralka turnirja je bila Prevaljčanka Anja Zdovc, sicer igralka Nove KBM Branika Maribor. Na finalnem turnirju državnega prvenstva starejših deklic na Prevaljah so zmagale igralke Luke Koper pred Bledom, Novo KBM Branik in domačo vrsto Prevalj.
ATLETIKA Atletinja KAK Ravne Nežka Pori je zmagala na otvoritvenem mitingu sezone v Ljubljani v teku na 3000 m in si pridobila pravico nastopa v slovenski mladinski reprezentanci na pokalu Savaria v Zagrebu, kjer je v konkurenci atletinj iz štirih držav prav tako zmagala med starejšimi mladinkami v omenjeni disciplini. Borat Košutnik je bil v Ljubljani v teku na 3000 m sedmi, Matic Podojsteršek pa v teku na 800 m peti. Andraž Nabernik je na mednarodnem mitingu na Ptuju zmagal v teku na 1000 m, drugi je bil Pavel Pori. V mladinski konkurenci je na isti progi zmagala Nežka Pori, Podojsteršek je bil tretji, Košutnik pa šesti. Pri skoku v daljino je Urška Iludrap osvojila 6. mesto med mladinkami, Kaja Dobelšek je bila četrta med deklicami. Ob otvoritvi štadiona v Šentjurju je Nabernik osvojil 2. mesto na 600 m.
Atleti KAK Ravne so nastopili sredi maja na mednarodnem mitingu v Slovenski Bistrici in se v absolutni konkurenci uvrstili na naslednja mesta: 2. Andraž Nabernik,
4. Nina Močivnik in 7. Matic Podojsteršek (vsi na 800 m);
5. Nežka Pori (1500 m) in 7. Nika Dolar (daljina).
V organizaciji Koroškega atletskega kluba je v soboto, 29. maja, potekal v naselju Čečovje na Ravnah tradicionalni ulični tek. Udeležilo se gaje 53 atletov in atletinj iz Koroške, Velenja in Sevnice. Najmlajši so tekli na progi dolžine 500 in 1000 m, mladinci, mladinke in članice na 2000 m, medtem ko so se člani preizkusili na najdaljši - 4000 m dolgi progi. Zmagovalec članskega teka je postal Peter Harnold (KAK) pred Tomažem Robačem s Prevalj. V mladinski konkurenci sta prvi mesti osvojila atleta ravenskega kluba Matic Podojsteršek in Nežka Pori, med učenkami (letnicami 1993 in mlajšimi) je zmagala domačinka Staša Čagran.
I ŠPORTNIKOM RAVEN PREHODNI POKAL JOŽETA ŠATERJA
V organizaciji Zveze športnih društev Ravne so se 21. maja odvijale 4. slovenske letne igre šolarjev. Tokrat je nastopilo rekordno število 178 mladih tekmovalcev in tekmovalk iz devetih občinskih reprezentanc. Na tekmovališčih Športnega parka na Ravnah so merili moči v atletiki, plavanju in namiznem tenisu. Skupna zmaga je pripadla ekipi občine Ravne pred Celjem in Mursko Soboto. Četrti so bili mladi športniki Maribora, peti Velenja in sedmi Slovenj Gradca. Domači ekipi je tudi pripadel prvi prehodni pokal Jožeta Šaterja, dolgoletnega predsednika ravenske Športne zveze.
NAMIZNI TENIS Drugi TOP 12 turnir za kadete je bil maja na Ravnah. Fužinarjev igralec Jernej Ošlovnik je osvojil 10. mesto v pivi skupini, Alen Delič je bil 11. v daigi skupini. Na podobnem turnirju za kadetinje v Izoli je brez izgubljenega niza zmagala Manca Fajmut pred Ivano Zera, četrta je bila Polona Župane (vse Fužinar Inter diskont).
PLAVANJE Več kot dve desetletji se plavalci Fužinarja udeležujejo mitinga v nemškem Neheim-Hustnu, od koder se vselej vračajo s kopico medalj. Tako je bilo tudi konec maja letos. V konkurenci preko 700 plavalcev in plavalk iz 8 držav seje posebej izkazala Gabrijela Golob, ki je petkrat stopila na najvišjo stopničko, poleg tega pa si je priplavala še dve drugi mesti. Poleg nje so se med najboljše uvrščale še Katja Balant, Nina Jurkovič in Ines Šteharnik ter pri fantih Nace Novak in Lovro Velunšek.
Plavalci Fužinarja Damir Dugonjič, Kaja Sonjak in Adja Pečnik so uspešno nastopali za kadetsko reprezentanco Slovenije na dvoboju med Slovenijo in Hrvaško v Maribora, na katerem je naša izbrana vrsta slavila minimalno zmago s tremi točkami razlike.
KARATE Skupina tekmovalcev iz karate klubov Ravne in Črna, v starosti od 7. do 14. leta, je v okviru slovenske reprezentance tradicionalnega karateja tudi maja letos nastopila na velikem otroškem tekmovanju Topolino v italijanskem mestu Caorle pri Benetkah. Kot pretekla leta so se naši karateisti, pod vodstvom selektorja Romana Breznika iz Kotelj, v domovino vrnili z medaljami. Že tretje leto zapored je bila tekmovalka ravenskega kluba Senta Breznik nepremagljiva v najstarejši kategoriji rjavih pasov, medtem ko je Sašo Petrič osvojil zlato medaljo v skupini zelenih pasov. Črnjanka Janja Fortin je osvojila 2. mesto v najstarejši skupini zeleni pasovi.
ŠPORTNO PLEZANJE Najboljša športnica občine Ravne v letu 2003, Katja Planinc, je nastopila 15. in 16. maja na dragi tekmi evropskega mladinskega pokala v avstrijskem Imstu in osvojila 12. mesto. Med starejšimi dečki je Slovenjgradčan Miha Britovšek pristal na 5. mestu, njegov klubski tovariš Aleš Jurjec je bil med kadeti osmi.
ŠAH Na 5. turnirju za odprto prvenstvo Koroške v pospešenem šahu je v Slovenj Gradcu med 28. igralci zmagal Branko Špalir s šestimi točkami pred Vladom Turičnikom (oba Fužinar Hapro), ki jih je zbral pet in pol. Sledijo: Rado Rajkovič (Velenje), Marko Vrečič (Fužinar Hapro), Milan Matko (Velenje) itd. Po petih turnirjih je v vodstvu Turičnik z 280 točkami.
Ivo Mlakar
ZAHVALI
Prišel je čas, ko sem se poslovila od sodelavcev Petrol Energetike - oddelek Kisikarna.
Zahvaljujem se vam za darilo, za lep popoldan, ki smo ga skupaj preživeli pozno v noč. Bilo mi je lepo. Hvala vam vsem.
Sodelavka Dragica Merzdovnik
Ob najinem slovesu ob odhodu v pokoj se zahvaljujeva sodelavkam Petrol Energetike za prejeto darilo. Z vami sva preživeli lep popoldan in upava, da ne zadnji. Imeli smo se lepo, vi pa se imejte še naprej tako.
Hvala direktorici in vsem vam.
Sodelavki Dragica Merzdovnik in Štefka Serafini
ZAHVALA
Ob tragični izgubi drage žene in mame MARIJE ČEBULJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč in izkazano sočutje.
Lepo se zahvaljujemo tudi vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče.
Žalujoči mož Mirko ter sinova Miran in Danilo z družino
KADROVSKA GIBANJA
V APRILU
Konec aprila 2004 je v ravenskem delu koncerna Slovenske železarne delalo 1.379 zaposlenih. V zasebnih in drugih podjetjih, ki so nastala iz Železarne Ravne ter so vključena v to rubriko, je bilo 30. 4. 2004 zaposlenih 1.005 oseb.
DRUŽBA ŠTEVILO ZAPOSLENIH
METAL	943
ŠERPA	134
STO	3
NOŽI	184
ZIP CENTER	115
PETROL ENERGETIKA	114
RAVNE	75
ŠTORE	39
STYRIA VZMETI	140
TRANSKOR	47
T. K. RAVNE	6
GASILSKI ZAVOD	14
EUREST	44
SISTEMSKA TEHNIKA	310
STROJI	129
Akers valji	78
OPREMA	123
FLUKTUACIJA
Sklenitve delovnega razmerja
Aprila je bilo v železarskih družbah sklenjenih 10 delovnih razmerij. V Nožih in Z1P centru so za določen čas zaposlili po 3 delavce, v Šerpi enega, v Metalu 2 ter enega za nedoločen čas.
V drugih družbah so zabeležili naslednje spremembe: v družbi Styria Vzmeti so za določen čas zaposlili 3 iskalce dela, v Sistemski tehniki 2 ter 1 v Transkorju.
Prekinitve delovnega razmerja
Aprila je bilo v železarskih družbah prekinjeno eno delovno razmerje: Sodelavci Metala so se poslovili od umrle delavke.
Iz drugih družb poročajo o naslednjih prekinitvah delovnega razmerja: iz Transkorja in Petrol Energetike je odšel po 1 sodelavec, obakrat zaradi sporazumne prekinitve delovne pogodbe, v družbi Akers valji Ravne pa so zabeležili 1 potek delovne pogodbe za določen čas.
Po podatkih Smeri, d. o. o. in kadrovskih oddelkov podjetij povzela A. Č.
Izdaja: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem.
Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron-Kodrin, tehnična urednica Jelka Jamšek in lektor Miran Kodrin, prof. Objavljene fotografije so prispevali uredništvo, Stanko Mravljak in organizatorji prireditev.
Tel.: (02) 870 64 41, interno 6441. Faks: (02) 82 23 013. Elektronski naslov: Andreja.Cibron@sz-metal.si
Tisk: ZIP center, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem.
Naklada: 1.880 izvodov.
Glasilo je obdavčeno z 8,5-odstotnim DDV.
Objavljenih prispevkov ni dovoljeno kakorkoli ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva.
NAGRADNA KRIŽANKA št. 102
Nagradna križanka št 101 - rešitev vodoravno: El, SET, KAD, VALETA OMAN, RNA ANGLUA OENO, KAINAR, P7, TI, NN, NA SPEKTAKEL, KOI', AS, KAS, ATELLANO, LL, UO, DINAMIKA NČ, JAK, KAP, INANA ATOM, JIVE, ZNANEC, AKE, SABENA
Žreb je odločil, da knjigi Koroška pokrajina prejmeta: JURE LEGNER, SŽ-Metal Ravne in IZIDOR MORI, PodklaneclI, Dravograd, knjigo Aforizmi & Bliskavice pa
dobi MARIJA HERMAN, Cronig livarna. Čestitamo!
Nagradna križanka št. 102: Rešitev križanke in svoje podatke pošljite (po interni pošti) do vključno 30, junija 2004 na naslov: FUŽINAR RAVNE d. o. o., Uredništvo Informativnega fužinaija, Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Zaradi znižane naklade glasila sprejemamo tudi rešitve fotokopirane križanke. Vsakdo lahko v žrebanju sodeluje le z eno rešitvijo. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki.
	POLETNI SOLSTICIJ	GEOMETRIJSKI LIK Z OSMIMI KOTI	BORIS TRDINA	SPREM- LJEVALEC BOGA EROSA	PROSTOR ZA LAKIRA- NJE	IF	POSODA ZA SMETI	AM. FILM. IGRALKA GARDNER	REKA V PAND-ŽAPU	GOBA ŠTORO- VKA	PRVI IN TRETJI VOKAL
ŠVEDSKI IZUMITELJ ALFRED						BUDISTI- ČNA DOGMA			R		
VRSTA LEPOTNE CVETLICE						\ OBRI FIZlK\ NEW- \ TON \			A		
JANEZ MENART			JAPONSKI \OTOK HO- \ KEJIST \ ZUPANČIČ '			1			V		MESTO V \ ITALIJI
ZOBO- ZDRAV- NIK						S		'\ Ž. IME BARIJ	1		
IME GRŠKEGA LADJA- RJA ONASSISA				AVSTRIJ- SKI POLITIK JULIUS		A			NOVI TEDNIK NO- GOME- TAŠ PAOLO		
STRELNO OROŽJE ZA PUŠČICE				NATRIJ DOBA \		A	NOGOM. \ KARIČ \ KRAJ V PRI LITIJlV				
JOŽE KVAS			ŠALE SOC. STRANKA SIRIJE			C		^ PIANIST \ BERTO-' NCELJ SLO. IGRALEC \ IGOR			
AVTOKAMP PRI BLEDU			B			FR. PISATELJ EMILE					
ODISEJEVA DOMOVINA			A			V VRSTA V MAMILA \ SETEV				NEBESA, EDEN	ATI, OČE
SPODNJI DELI POSOD			A	'V. ZBADLJIVO ^PROZNO DELO, TUDI V \VERZIH PRITRDILNICA, JA ^							
ZVIŠANA GLASBENA NOTA			S	URAD DEKANA							
NOGOMETNI KLUB			IKO	ŠIROKA MESTNA ULICA							
Nagrade za reševalce tokratne križanke je prispevala družba SŽ-Oprema Ravne. Žreb bo podelil dva dežnika in brisačo z logotipom podjetja.
IME IN PRIIMEK:..................................................................
PODJETJE (OBRAT/ODDELEK) OZ. NASLOV:.............................................