GLAS NARODA list slovenskih ddavcev v Ameriki. ★OTATHJE OPOZARJAMO, da pravočasno obnove naročnino. 8 tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še. niste naročnik, pošljite en dolar at dvomesečno poskušajo. TELEPHONE: CHelsea S—1242 _totered m Second CIa« Matter September 21st, IMS at tbe Port Olfl« at New York, N. under Act «f Congress ef U»rcb Sri, 1879. ADDRESS- 216 W 18th ST NEW YORK DRŽAVNI TAJNIK HULL POZMJA SVET K MIRU govor amer. državnega tajnika je bil namenjen predvsem central. evropi Hullov načrt vsebuje sedem važnih točk. — Zahteva ureditev trgovine in vpoatevanje pogodb.__ Vse države naj omeje oziroma zmanjšajo oboroževanje. — Amerika se bo vedno držala programa miru in varnosti in nasprotovala "silam mednarodne brezpravnosti'9. WASHINGTON, D. C , 17. avgusta. — Državni tajnik Cordell Hull je sinoči v svojem govoru po radiju pozival vse narode sveta, da sprejmejo program, sestoj eč iz sedmih točk in sloneč na 4 svetovni postavi in mednarodnem redu", kar je po njegovem zatrdilu neobhodno potrebno, da je vstavljeno sedanje nagnjenje k mednarodni anarhiji in oboroženemu spopadu. Govoreč o splosem svetovnem položaju, je rekel Hull, da narodi ne vpoštevajo pravic drugih ter potiskajo v ozadje pravila mednarodne morale ter slednjič povdaril, da morajo narodi v kratkem odločiti, ali naj bo bodočnost sveta določena z oboroženo silo, ali pa "po pameti". Državni tajnik pa ni prav nič prikrival, da so simpatije in stališče Združenih držav na strani demokratskih držav in proti "silam mednarodne brezpravnosti." Diplomatskim krogom je Huttov govor skrajno važen in pomemben, ker je prišel v času, ko vlada v Evropi \rsled velikih nemških manevrov ob čeho-slovaški meji velika napetost. Med uradniki državnega urada pa prevladuje mnenje, da je Hull v naj-odločnejših besedah razvil ameriško vnanjo politiko. Tajnik Hull je postavil naslednjih sedem točk svojega programa za mir: 1. Gospodarska preuredba kot temelj narodnega in mednarodnega blagostanja in stabilnosti. 2. Spoštovanje temeljnih načel -mednarodnega prava, kot vodilna smernica med narodi. 3. Spoštovanje in izvrševanje pogodb, toda v zvezi s tem prememba določb pogodb, kakor kažejo razmere in potrebe, kar pa je treba doseči po pravem redu in v duhu medsebojne spravljivosti in pomoči. «r|| 4. Prostovoljno "samozatajevanje", da je v zasledovanju politike izključena vsaka oborožena sila, da ni nikakega vmešavanja v notranje zadeve kake druge države in da se medsebojni spori poravnajo mirnim potom in s sp/orazumi. 5. Da vsi narodi omeje in zmanjšajo oboroževanje. 6. Sodelovanje med zastopniki narodov in najli-beralnejša izmenjava inteligentnega mišljenja med njihovimi narodi, da bo vsak narod poznal in razumeval probleme drugih narodov in skupne probleme in da so ti problemi rešeni v zadovoljstvo vseh. 7. Mednarodno sodelovanje na tak način, ki je primeren za izvedbo tega programa. In obrnivši mikrofon v smeri proti osrednji Evropi, je Hull rekel, da stoji svet pred odločitvijo, ali bo svojo bodočnost odločil s tem, da se bo poslužil oborožene sile in agresivnostjo, ali pa se bo miroljubno zavzel za moralo in pravico po postavi. Hullov govor je bil po omrežju National Broadcasting Company prenešen po kratkih valovih na postaje V Evropi in latinski Ameriki. Svojemu govoru je dal državni tajnik naslov — "Mednarodni odnošaji in vnanja politika Združenih držav". Proti kokcit •vojega govora je državni tajnik rekel z ozirom na agresivne države; da se bodo Združene države vedno držale programa miru in varnosti ter je končal z besedami; Wm. Green ni zadovoljen z delavsko postavo senator za tretji termin ————— ...... ■ — ————. Senator Murray je za to, da odsluži Roosevelt še tretji termin, dočim sta dva druga senatorja mnenja, da ne bo več kandidiral. WASHINGTON, D. C., 16. avgusta- — Demokratski senator Murray iz Montane je rekel danes, da bo podpiral pred sednika Roosevelta, če se bo še vtretje potezal za nominacijo. — Predsednik bo nedvomno to storil, kajti to je potrebno, da do konca izvede svoj program. V zapadnih državah bo imel večino, in sem trdno u-verjen, da jo bo imel tudi drugod. Demokratski senator McaKel-lar je označil vsa namiga van jo o tretjem terminu kot "govorice brez .vsake ipodlage'\ Po mnenju demokratskega senatorja Mintona iz Indiane predsednik Roosevelt ne bo v trenje kandidiral. Minton je Rooseveltov osebni prijatelj in navdušen zagovornik njegove politike. frey se straši ^komunisti Podpredsednik Ame r i-ške delavske federacije pravi, da skušaj komunisti dobiti kontrolo tudi nad WPA delavci. ^WASHINGTON, D. C., 16. avgusta. — John P. Frey, eden podpredsednikov Ameriške delavsko federacijo, bo zaključil svoje pričevanje pred posebnim zborničnim odborom, kateri preiskuje protiameriško propagando. Danes je rekel, da skušajo dobiti komunisti kontrolo na WPA delavci in da so v tej smeri že precej napredovali. Ko bo Prey povedal vse, kar ve (ali kar misli, da ve), bo predsednik odbora Martin Dies, demokratski kongresnik i z Tezasa, zaslišal še druge pri v ce. Eden med njimi bo Walter Steele, urednik "Nation Republic", ki ima na svoji strani precej patriotskih organizacij. Poročal bo, odkod dobe komunisti denar za svojo agitacijo. Dies je povabil tudi Johna L. Lewjsa, naj odgovi na Frey- čeh0s10vaška čaka izziva Ta teden Cehi pričakujejo nemško nevarnost. Češke utrdbe so pripravljene na napad. PRAGA, Čehoslovaška, 15. avgusta. — V vladnih krogih in v češki javnosti vlada splošno mnenje, da bo ta teden nastala velika napetost med Če-hoslovaško in Nemčijo. Kakšen pritisk bo prišel od Nemčije, ni znano, toda vsakdo je prepričan, da vojaškega vpada ne bo. Vse kaj drugega, kot vpad, pa se more zgoditi in či-tatelji časopisov so prejeli svarilo, da ostanejo mirni. Navzlic nemškim velikim manevrom na meji, Čehoslovaški na mejo ni poslala novega vo jaštva. Vendar pa je Čehoslo vaška odredila »vse za obrambe svoje meje kot 23. maja. \ majhni odaljenosti od meje s< bili podmirani vsi tudi naj manjši mostovi in tudi ceste na več krajih razdejane. Izkopa ne so bile jame za oviro tankom. Na zletu 5000 Orlov v Kra ljevem gradcu, je škof Pečal rekel: "Živimo v težkih časih, ki znotraj in zunaj skušajo izpod kopati obstoj naše ljubljene do movine. Prepričan sem, kadai vas domovina pokliče k obram bi, da se boste velikodušno od zvali.'1 Velike demonstracije so \ Pragi priredili železničarji. — Predsednik zveze železničarje; je rekel: "Izjavljamo, da se vsakdc izmed nas čuti popolnega voja ka, ki je pripravljen izpolnit povelje domovine. Vojakom da mo naslednje zagotovilo: Po magali bomo tako, da bo vsa kdo prišel na ogroženo pošto janko ob pravem času." IiONDON, Anglija, 15. avg — Reuterjevo poročilo iz Pra ge pravi, da je čehoslovaškt vlada odredila sodno preiskave proti častnikom, ki so izdali na slednji izjavo: "Vsak umik je nemogoč. Zj to načelo moremo umreti, todj I nikdar se ne moremo umaknit —ne za en korak, ne za en pa lec." To izjavo je porabilo nacij skočasopisje in pričelo ostr« napadati češko trmoglavost. ove očitke, da kontrolirajo ko munisti CIO, toda Lewis je va bilo odklonil. maček obsoja administrator e. t. andrews absolutizem * - je bil včeraj zaprisežen Srbsko-hrvatska opozicija namerava kampanjo za demokracijo. — Od leta 1929 vlada v Jugoslaviji absolutizem. BEOGRAD, Jugoslavija, 16. avgusta. — Voditelj hrvatske kmetske stranke dr. Vladimir Maček je skupno z voditelji srbo - hrvatske opozicije izdal poročilo, v katerem naznanja, da bo srbsko-hrvatska opozicija pričela kampanjo za opustitev "diktirane ustave" in za sklicanje ustavne naro dne skupščine. (Poročilo pravi, da je bila Jugoslavija postavljena s pomočjo zapadnih demokracij na načelu svobode, demokracije in socijalne pravice. "Toda od leta 1929 vlada v Jugoslaviji absolutizempravi poročilo. "Navzlic temu, da je Stojadinovičeva .vlada, ko je pred tremi leti stopila na krmilo, izjavila, da bo odpravila absolutizem, je še vedno obdržala absolutizem.'' Rešitev srbo - hrvatskega -vprašanja je neobhodno potrebna z ozirom na mednarodni spor, pri katerem Jugoslavija ne more stati ob strani. Toda njena obrambna moč bo o slabljena, dokler so Hrvatje in Srbi razdvojeni. Resolucija je bila soglasno sprejeta in so jo podpisali vsi voditelji srbo-hrvatske opozicije. Dr. Maček bo jutri odpotoval iz Beograda in Zagreb mu bo priredil .veličasten sprejem. vroča bitka v kataloniji Navzlic hudim bojem te bojna črta ob Ebru ne izpremeni. BARCELONA, Španska, 16. avgusta. Poročila vojnega ministrstva pravi, da republikanske črte na vseh frontah drie. Glede fronte v Estramaduri, v jugozapadni Španski, vlada ni v ni kaki h skifeeh, četudi fašisti dobivajo velika ojačenja, ker je bojna črta zelo utrjena Kot pravi .vladno poro&lo, republikanci še vedno drže mostove na zapadnem bregu fctiko oborožene sile — da velika večina človeštva hoče živeti v svetu, kjer brezpravnosti ni mogoče trpeti, v katerem 'bo vladal red po postavah in v katerem ne bo-do lcrSeni mirovni, gospodarski in kulturni odno- V •• »I 8? jI, )) ZA IZBOLJŠANJE USTA}} \\ l ' Tale Mn vdja. Tak, M \\ r/ m piifpniiBii ninN>rti»' da| II ki ■■■luni !■■■ tU*«. t! it 't r) No. 191. —Stev. 19». _ NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 17,71938—SREDA, 17, AVGUSTA, 1938 ' Volume XLVL - Letnik XJUV1. ftrrii Wednesday,: Avgust 17,1938 THE LABOE8T'SLO¥13W DAILY Of 0. M.M ANGLUA IN CEHOSLOVASKA V znanem francoskem tedniku "Marialme", glasilu franooBkih radikalov, katerih predsednik je predsednik sedanje vlade, piše diplomatski sotrudnik Stanislas de la Rochefoucauld o Buncimanovi mkiji in pondarja med drugim njene prednosti: Koristi Runcimanove misije so dvojne. Predvsem je njegova navzočnost v !Pragi jamstvo, da bodo imeli sudetski Nemci dovolj časa za svoja pogajanja z dr. Hodžo in dr. Be-nešem o novem narodnostnem statutu Če že ne bo dosežen popoln sporazum, ki bi dokončno zadovoljil obe stranki, se sme pričakovati vsaj kompromis, ki bo pridobitev na časn. Ustavni problem Čeh osi o vaške države sicer s tem ne bo dokončno rešen, toda ozračje *odnoša je v med Prago in tretjim rajhom se utegne vendarle spremeniti. To pa bi paanenilo veliko mirovno pridobitev. Druga prednost Runcimanovega potovanja na Oehoslo vaško pa je, da se z njim Anglija definitivno vpleta v srednjeevropske zadeve. Francosko-angleska zveza je brez avtoritete na kontinentu prav zato, ker se domneva, da bi tudi Francija odpovedala, ako bi Anglija nič ne storila4. Kolikor bolj pa ;v«buja Anglija vtis, da se zanima za srednjo Evropo, toliko večjo vrednost ima za zaveznike tudi prijateljstvo Francije. Bonet jfc storil potem takem prav, ko je podprl angleški predlog, da me odpošlje posredovalec ,v Prago. Novi narodnostni statut, ki jemlje sleherno upravičenost nemškim zahtevam in ki nudi resnične prednosti Madžarom in Poljakom, lahko v znatni meri izboljša mednarodni položaj Češkoslovaške. V ta namen pa je predvsem potrebno, da vodita Francija in Anglija skupno politiko tudi v Budimpešti in Varšavi. Vplivu desničarskih pokretov izpostavljena Madžarska bi pomenila hudo preizkušnjo za Češkoslovaško .Tako v Budimpešti kakor v Varšavi imata Francija in Anglijo dovolj sredstev za svojo akcijo na razpolago. Od nas je odvisno, da damo Poljski razumeti, da ne bo mogla Francija bit« na njeni strani, ko bi se na primer pojavilo vprašanje poljskega koridorja, ako 'bi ona kakorkoli delovala za uničenje Češkoslovaške. f* Slovenije iS ERUCHOVA TOV AR. NA POGORELA Tb, Maribora poročajo: Odkar je pogorel Franzov mlin, ni bilo v satmem MarMx>ru tako u-sodnega poaara, kakior ko je 31. julija okoli 20. uru zajel ogenj jialdi kratikega stika glavni objekt mariborske Ehrli<«hove tdkstidne tovarne. Visoko proti nebu so cikali »ognjeni auiblji. Mariborski in okoliški gasilci so 'brzeli ailt da je pač bolj ijm met ti o, če redo v likšo. Mož ni l-iutiiJ, da ga čaka tam smrt. Komaj so posedli "zh mizo, je treščilo. Strela je udarila skozi istrebo naravnost v izbo in u*bila Tro-bevištea ter omamila njegovo ženo in neko dekle, ki je pomagalo pri mlačvi. TrolbevSko-vi ženi je- otrpnida ioda§ča. Osumljeni mož, splošno znani domačin, je prijel pred dnevi na večer k Slabetovi. Mod tem pa, ko je inorebitn«jii za^truplje-nju ji' prišla. na. uho tudi varnostnim organom. Kot rečeno, so osumljenca aretirali, trupel-ce obd-uoirali in je tudi zdravnik ugotovil, da gre 'Av zjistlupljenje, bržčas s ?tri'hni-nom. 40 TISOČAKOV JE UKRADEL DA ŠE JE LAHKO POROČIL Svojevrsten primer je obravnaval mali kazeiiNki senat. 25-letni trgovski pomočnik Franc Marin iz Maribora je bil obtožen, daije od februarja do marca izmaknil Antonu Kocbetu i z Nove vasi pri Mariboru v presledkih skupno 40,000 dinarjev. Pri Kocbekovih je bil Marin kot podmvjemniik čisto domač in je vedel, tla je hranil Kocbek prihranlke v neki kaseti v omari. S ponarejenimi ključem™ j.e odprl kaseto in izmaknil najprej dva tisočaka. Tako je šlo naprej, dokler ni Koeb« k ob k on cu maja opazil, da umi je izginilo 40.000 din. Sum je padel na podnajemnika Franca Marina, ki se je nekaj tednov prt d tem poročil. Aretirani Marin je tatvino tudi priznal. Pri zasliševanju je dejal, da je postal tat zaradi teiga, ker je bil ves zaljubljen v svojo sedanjo ženio, ki jo je hotel poročiti, pa je zato potreboval denar. Marin je obsojen na idve leti ječe, izgubo častnih pravic za doibo treh let tir vrnitev 37.000 din. NAMESTU POROKE-SMRT V VOGLAJNI V Gaber ju pri Celju si je gradil 26-1 etni v W«stnovi tovarni zaposleni delavec Jože (rolob s Sp. Hudinje hitšico. Golob se je nameraval v kratkem poročiti. V mraku \se je šel Go-U*b v spreamtvu tovariša Mateja kopat v Vioglajno ti.k pod izlivom Hud i nje. Golob, ki ni znal plavati, je zašel nenadno pod površino. Ma tej ura je Šele pozneje pogrešil in ga začel z ^ADITE MftTiil tobak brei bo> sefcnih dišav, turški. mfteedontkl in cr&ki tobak najboljše xt> ste po $ZJi5 funt; tobak ^tv. 1 pa po $LM funt. — TurSkl tobak meten s domačim $1.25 funt. — Pofiiljatev po-»jemo poštnine prosto, ali manj kot en funt n*» poajemo. 25% pošljite za vua- ko naroAio, ofitanek i>a po C. O. D. STROJ ZA ZVIJANJE CIGARE?.. 35 centov. — iuiiMirtiran cigaretni papir 5 e. za zavitek. 12 zavitkov pa 50r. PriMlajalei tobaka naj itlšejo za Infor-luacije »rltile t-en. — J.umMujo za naj-Ih«Ijs4i |MWitreilM>. ATLAS TOBACCO Co. 301 WEST 40th ST.. NEW YORK, N. Y. ostalimi kopalci i>kati, toda man. Sele naslwrlnjega dne so našli (loliohovo truplo SMRT UGLEDNE RE-STAVRATERKE I. avgusta je v Kamniku u-nsrla splošno znana instavra-terka. gospa Paul Blagnetova. Pokojna gospa je slovela kot izboma n stavra'terka in poseb. no na Gorenjskem splošruo Tna-na kot bivša najemnica hotela "Jelen" in "Stara pošta" v Kranju ter hotela " Lončar" v Tržiču. NEMČIJA MEJI NA 14 DR2AV Niso se št> pokazale .vse ]>o-slediee priključitve Avstrije k Xenn'-iji. Ena najzanimivejši!: 'je, ,000, poleg tega pa zahteva zase še okrog 5,000,000 Nemcev v sosednjih državah. Najgostejše naseljeno nemško mesto je zdaj Hamburg, ki je prekosil Dunaj in Berlin. Glavna nemška reka je zdaj Duna-v, najvišja ^ora pa 3789m visoki Grossglockner. {[lliitll/H;^,! m BAJKA O LJUBEZNI Nekoč sem čital o ljubezni lepo bajko, ki jo na tem mestu podajani. Je sicer bajka, toda tudi v bajkah je dosti resnice. Nekoč — vsaka se začenja z besedo nekoč, — se je Ljubezen izpremenila v žensko in se podala po svetu. Kot lepa deklica je začela rc-rnati iz kraja v kraj. Pot jo je aanesla k velikemu modrijanu. Nekaj časa se je pogovarjal ž njo, nato je pa začel kimali z gla vo. — Gospodična, vi ste bolna, — ji je rekel. — Najbolje bo /a Vas, če greste k dobremu zdravniku. Ljubezen ga je začudeno posedala in šla. Zdravnik jo je natančno pre-jskal, pa ni mogel izreči nobene prave diagnoze. Rekel ji je le, da bolezen zaenkrat ni nevarna, kako bo v bodoče, pa ne ve. Ljubezen se je poslovila in zopet blodila po svetu. Srečala je mladega slikarja Il^ep je bil in zamišljeno ]e gle- "al- .... .. ^ — ( e bi prišla pred tednom dni, bi se lahko pobotal s Teboj, — ji je odvrnil. — Takrat sem bil namreč še idealen in lačen. Včeraj so mi pa naročili preslikati notranjščino velike han-ke. Pri tem delu Te pa ne ra- jhim. Pozdravljena, Ljubezen! Vsa užaloščena je odšla od njega. Smilil se ji je ubogi j fant. ' Po dolgotrajnih blodnjah je (dospela do učenega sodnika in ga vprašala, če ni za njo no bene pravice na svetu. Sodnik je nataknil debele naočnike in začel listati po debeli knjigi. — Kdo Vam je storil krivi co! Koga dolžite in obtožujete — Nikogar, — je rekla Ljubezen. Kako drugače naj bi rekla ? — No, če se Vam ne godi krivica, če nikogar ne dolžite in ne tožite, .vam ni treba hoditi po sodnijah. Mi imamo z lopo vi in zločinci preveč dela. Pozdravljena ! Vsa obupana se je zatekla k časnikarju. Slišaha je nekoč, da bavi-jo časnikarji z vsemi inogoči-jnii stvarmi in je trdno upala, 'da se bo zavzel za njo. Ko mu je pripovedovala svoje težave, jo je nekaj časa poželjivo gledal, nato se je pa zdrznil ter rekel s trdim glasom : — Kam bi s tako jokavost-jo? Jaz pišem vendar za svet in za ljudi, ne pa za čnerike. Kdo pa danes čita o ljubezni? Moja naloga je pisati o vojni in politiki, o umorih in ubojih, o tatvinah in gledališču, o plesu in znanosti. Ce bi pisal o ljubezni, bi list izgubljal naročnike. Ljubezen je -britko zajokala. Časnikar je bil pa uljuden in galanten ter ji je rekel: — Veste/ kaj, pojdite k mojemu prijatelju pesniku. Mogoče Vam bo on pomagal. In je šla. Pesniku je ugajala in je napravil pešam o nji. Toda pesem je bila slaba ter ni razodevala njene podobe. Po dolgih blodnjah je videla Ljubezen mater, ki se je sklanjala nad zibko svojega bolnega otroka. Vdela je njene solze in poj-mi>a vso njeno skrb. Ljubezen se je znebila svoje posvetne postave in se kot dfclh naselila v materinetn sron. Tam prebiva se dandanes. In bo prebivala vekomaj. Slika je bila poantUb ko pe je leitalec Corrigan peljal po ne wyorskem1 Broadwayu. Njegov sprejem ni prav nič zaostajal za sprejemom letalca Li ndbergha pred enjastimi leti. i "glas naroda- 3 iwn m !■ liMiMj ovna ud r>iiiia> i i« mjawmac Tvltummo company <* Corporation; Vmfcft Satear, KmMm j. Uprta, 0m. * at thm eorporatlM ud ......... at &bor* oOmH: m WMT mh mm Mwiomti 45th Year 1MBBD IT1BI DAI MTGEPT SUNDAYS HOLQUI8 m ———j—. __ •* '■• ** «« -jyeement _ U «io Mo ▼•Us llat m iMko Zm New York neHol«to.. 9lM .................. tm. i»61 leta ....................f&PO r* P™ i*u ................t*''® Tm, loosematTo at celo teto .. $7M SaCrtrttota................|UU Zm. pol leta ................uuu "Qi-AB N4KODA- IZHAJA V8AU DAN. IZVEBMil NEDJJLJ IN • FRAZNiaoV E-OLAa NABOOA-, til WBW IMh STSSKT. NEW YORK, N. 1 TWUCPHONK: fUnhM I—U4* GEORGE C. APOSTLE, Inc. UNDERTAKERS H EDINI JUGOSLOVANSKI POGREBNIH V NEW YORK IJ IN OKOLICI ANTHONY SVET, (Unlicensed) V »lučaju smrti se obrnite n;i nas pogrebni zavod In Mr. Anthony Svet bo prižel k Vam in Vam dal navodila ln cene v Vaše impoLuo zadovoljstvo. NEW YORK, N. Y. ! BROOKLYN, N. Y. 455 W. 43 St. 219 Atlantic Ave. - UytaiBcnmik_Circle 6-7393 MAln 4-^76U - ■ • -j - -'*. • • denarne pošiljatve ^^^s^^b DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO iN ZANESLJIVO PO DNEVNEM icuRZu ; ; V KKMMUVUO • V ITALIJO ItlUA............Din. 100 fla $ A8S............Lir 100 f SjOO Dta. 100 ,» 12JM............ Lir VJO t 7J3Q............Dim. 100 $ 2030............lir 00» $11«............Dla. OJO i 6TM............ Ur 1000 fa*............Dla. 1000 fll^jO............ Ur 9000 tu rr................ 0000 0187 A0............Ur 0000 - — » .: ji ' am «■ omsm obdaj hitro majajo bo navsdbnb amn« poDvvtmm MtBMBkm oori ali Doiar | .-^L^,--^L—L . j ~ - ' - - ■ % t ^ •T tit>lačila v amerilkih dolar jih : fc : i..... ,Bš •»<— • T mtmmio v mmmm Anja l^hWi « Ortatfia ' "VI V t. _. . ******* flMM M—■ «4 • - SPREJEM LETALCA CORRIGANA V NEW YORKU mm irif H«w To** .Wednesday, August 17, 193» FEB LATOBST SLOVENS DAILY IN U. &4L 13 Kratka Pnsyoa TrgUMBfra Si la) i ICftr^ Mty^^'^ttfrv, J la i ABKADIJ AjYEBOBNKO: Zdravnik je oiiprl vrata svoje ordinacije in povabil v njo novega bolnika. Le-ta se je priklonil in začel jecljali: v 4 Oprostite, gospod doktor, v hudi sti&ki sem ..." "Zakaj pa, gc£pod?" se je začudfil zdravnik. * ''Zato, ker se 'bo vmša diagnoza glaaila. da »e mi n«4coliko meša. To me --opravlja v zelo nevaren položaj." "Zavoljo tega m rtikar ne belite glave. Videti ste čmo pameten mož.*' "Da, že res, toda to je samo navidez.'* , 4 4 Kaj pa vam je torej, prijatelj!" **Saj sem vam povedal, da se mi nekoliko me&a.*" ** Beži te no. prosimi vae," je zamahnil zdravniik z rodeo. '^mu bi bo prikrival. Sami se ho.»t« prepričali." 44 Vi torej mislite, da ni ste pri zdravi pameti ? Na kaj pa opirate .svojo tnditev?** 4*e. Opozorili so me na to.*' "Kdaj!" "Predno »se oženil, go- spod doktor." "A pmtem?" 44 Potom sem prišel do zaključka, d»n je to rw." Bolniik je jel hoditi po sobi. potem je pa odgovoril mirno: "XeJcega dne sem polil svojo ženo s petrolejem in jo zažp?al. Tako za šalo —" jel se je smeh Ijati. "Počakajte gospod«,*' ga je prekinil zdravnik, "ali se večkrat tako šalite?" ČUDEN BOLNIK 4 4 Sferno • ee tstta ? ksrddiio dobre volje." 4 ' Kdep pa ste biii zadnjih dobre volje T" *4 Dawi ko so mi prišli za robati vse, kar imam." /Wrawiik je postal previden. 4 4,Kaj pa ste ipo poki icu 1" -ga je vprašal. ✓ * 4 Tega ne vem, gospod doktor/* "Kaj? Od čega pa živite?** "Saj v tem bas tiči tajna1. — Jaz sploh ne vem, da živim."' 4 4 Al i ste bili v rrtladih letih kdaj bolni?" 41 Da. Nekoč sem si strašno pokvaril želodec." "A'li ste storili v miladih letih 'kak greh?" "Seveda. Oujte! Imeil i srno shržikinjo, .ki ji je bilo ime Mica." "No in!" "Neikega dne sta odšla oče in mati -v ffledaflišče. Miea je pa ostala z menoj." "Tn kaj ja talšča «a mizo." 44Hm. — Ali se vam v spanju kaj sanja 4 4 Da, strašne sanje imam. * * Zdravnik je prikimal z glavo. 44To so jasni simptomi. Kakšne psi so te vaše strašne «a-nje,?" * 44Včeraj se mi je postavim sanjalo, da je postal iz Ušiča pesnik, iz Kikolaia Misin« pa pisatelj.** Zdravniik je vstal in zašepe-tal: "Paraliza!"' Potem je pa dejal glatsno: 44 Veste .kaj, naj!bo4 je bo, če se boste zdravili tri tedne v mojem ^auatoriju. Plačali boste stotak vsak dan.** 4 41m e natn < >, go-pod d oekt or. Kdaj bi pa mogel dohiti ta de-r*ar?" 44Kaj dobiti? Kako mislite dtoibiti? iSaini Jvoste morali to plačati." 44 Jaz ? Vi oiajibrž misiite. da se mri preveč meša. Jejte poeasi 1 paziti zlasti ma to, da človek prehitro ne je. Zal marsikomu ni mogoče ujnXsltevati njegovega nasveta. V našem času, ko vidimo po-. \ vsod prizadevam je prihraniti ^ ve»č na času* greše lj-udje zelo pogosto toda pri jedi, ker se jim preveč mudi in jedo prehitro.^ To pa ne velja samo za od- 1 rasle, temveč pogosto tudi -za ] otroke, ki jih silijio odrasli je- * sti hitro. Otroški organizem " se mora. s pravilno prehrano 1 šele razvijati- in tega bi odra- " sli aiikoli ne smeli pozabiti. Ce { je človek v, miru in počasi, lah- ' ko hrano ibolje razgrize in po- J mesa s slino, obenem pa razvi- j jajo vsi prebavni organi večjo delavnost, tako da so živila te- ' meljiteje iprcibavi jo. Neki ang- ' le&ki odravnik, ki se peč>a' s proučevanjem otroške prehrane, je ' "z javil: 1 V Veliki Britaniji so milijo- i ni otrok, ki v svojem razvoju t za ostaja jo, ker =e ^labo ali na- i PEKINŠKI PRACLO-VEK Prof. Weidenreich, ki se ba-vi v okolici Pekinga že tri in pol leta z iskanjem sledov 44pe kinškega pračloveka", bo ha mednarodnem zborovanju antropologov in etnologov v Ko-danju poročal o zanimivih novih najdbah glede prednikov človeškega rodu, ki so jih našli v bližini bivše kitajske prestol-niee. Razen lobanjskih kosti so od krili sedaj tudi okončine pekinškega človeka in druge najdbe. ŽSedaj je že gotovo, da je imel pekinški človek pokončno hojo kakor današnji človek, da ni lazil po vseh štirih in plezal po drevesih kakor opica. Njegovi možgani so bili s svojo prostornino 1000 kubičnih centimetrov dvakrat večji od opičjih možganov, ki obsegajo povprečno 450 kubičnih oentrimetrov. Povprečna prostornina današnjih človeških možganov znaša 1325 kubičnih eentrimetrov. Iz raznih najdb je sklepati, da si je pekinški človek poleg živali privoščil včasih tudi svoje tovariše kot jed. Osmojeni kosi kosti kažejo, da je meso tudi že pekel. Negu* igra tenis. Bivši abesinski eesar Haile Selasie je menda opustil nado na povratek v Adis Abebo. — Razpustil je dvor na Angleškem ter prodal svojo hišo. — Zdaj živi popolnoma kot zasebnik v krogli svoje družine v ne. kem eastbournskem hotelu. Pi še yvvoje spomine, v prostem ča-su pa iffra tenis s hotelskimi namešČene.i. Advokat zagovarja vel-bloda. Ben Motkar iz Tunisa v Afriki je imel lani na svetovni razstavi v Parizu kaj ugodno sezono. S seboj je pripeljal .vel-bloda in obiskovalci svetovne razstave so se lahko izprehajali [na velblodu po razstavišču. Ne-j kateri niso hotel za jahati vel-Ihloda tudi če bi mož plačal vsa-|kemu po pet frankov, mnogi Parižani in tujci so ga pa na\-dušeno jahali in Ben je delal dobre kupčije. Ker je bilo rečeno, da bo razstava letos zopet otvorjena, je Ben sklenil ostati čez zimo v Parizu in začeti spomladi s svojim velblodom novo sezono. Najel je torej stanovanje in se pripravil na zimo. Dokler je bilo toplo, je počival velblod pod šotorom na vrtu, ko je pa pritisnil mraz, ga je vzel Ben k sebi v stanovanje. Ker pa velblod ne spada med ljudi, so jeli najemniki protestirati. Hišni *?ospodar je zagrozil Benu, da ga bo postavil poa kap z njegovim velblodom vred. — Tega ne morete storiti, — je otjgoyoril Ben mirno in potegnil iz žepa najemninsko pogodbo, v kateri je bilo rečeno, da je potrebno dovoljenjt hišnega gospodarja, če hoče i-meti najemnik v stanovanju pse, mucke aH papige, velblod pa v pogodbi ni bil omenjen. Edini |zljod je bil tožiti velbto-da kot nadležnega najemnika. In to je hišni gospodar tudi storil. Toda Ben se je obrnil na slavnega francoskega advokata Theodora Valeasia in predno | se bo sestal sodni dvor, da bt odločil, qli sme velblod spati v stanovanju ali ne, je skoraj gotovo, da bo velblod pravdo dobil. ADVERTISE IN "GLAS NARODA" ■UftMitf.ir; /M--V Trn* Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: (kranjsko slovenska katoliška išrk jednota r 1 - ~ • 1 ^ l'dt*nnvlJ«fiH 2. aprila 18»4., inkorporlrana 12. januarja 18M8 T itržavi Illinois, h sedežem t mestu Joliet, Illinois POSLUJE ŽE 45. LETO (liavrt and v butne« domu: 5*8 No. Chicago St.. Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,000,00« SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 106.54% K. S. K. Jednota inn nod 35.000 Manov In Honie v odraslem In mladinskem oddelku. SKUPNO ATKVILO KRAJEVNIH DRC&TEV 188 SKUPNIH PODPOR JE K. ft. K. JEDNOTA IZPLAČALA TEKOM SVOJEGA 43.-LETNEGA OBSTANKA H.NMN OBMiU K. H. K. JEPNOTE ^E: "V8E ZA VERO, DOM In NARODI" f> w bo^eA zavarovati pri dobri, poftteni in solventnl pod por t »1 omanlzaolji. u varuj ne pri Kranjako-Slovenakl K atolJednoti. kjer labko tararujefi u «mrtnlne. razne pogodbe, operacije, proti'bo- ler.Di In onemofloeti. ' . » K. S. K. J#doota nprrjciaa ▼ svojo nvno fliiie ln fiuioe od 14 do 55. leta: otroke p« takoj po rojstru in ilo 16. leta. Za ram Je« w labko sa $250: 9500; flOOO; linoo in *jnno posmrtnlne. V Mladinskem oddelka K. S. K. J. w> otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "R" Meseci prispevek r mladinski oddelek Je seli nizek, samo l5c za razred "A" ln za razed "B" ln ostane stalen, dart zavarovalnina z vanktm dnem narašča. S V »lučaju amrtl otroka zavarovanega v razredu "A" ae pla^a do $460j00 Jfr zavarovanega v razredu MB" * Plata do $1000.00 poMnttnloa. BOLNIŠKA PODPORA; KavarajeS labko za $1juO In OOc na dan all I&.OO na teden. Aaeuaen* pftu 11111 nizek. K. 8. K. Jadvota o odi Oanstrn Miri najmodernejie vrste zara- rovanja. Člani In čtenlce nad 00 let atari lahko prejmejo pripadajočo Jlni raoarvo Izplačano v gotovini Nad 70 lat atari aaai la flanlce so prosti vsoto aadaUnib aar.»- meatov. lednota tona svoj lasten list "Glasilo K. S. K. J«dnota". ki lana-Ja enkrat m teden v sloveoskem In angleškem Jedko lb katerega dr-Mrm vaak Ana |n Ranica. Vaafc Klovenee in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) prt K. S. K. Jednoti kot'pravi materi vdor ln sirot. le' nlgl dan aH Oaalcn to mogogne In bogato podporne organliaclje, porodi m tn pri-otopi takoj. -t ^ ■ V vsaki slovenski naselbini v Zdruienlb d rta rab bi moralo biti draltvo, ^Mlajofe b K. S. K. Jednoti. Kjerkoli le btmate drnKVs, b katoUiW podporni organizaciji, uatanortte ga; ba Js le osem oosto e starosti od 16. do 55. lete. — Za uadaljna po- Josir zoja^1 NBNOL*aucZao ^^'' Poučni spisi: 4HN S NEW AMERICAN INTERPRETER. — Trda tez. JTi 0 si ran« CfiUR $1.10 f^AKUp, H» IZUMIRA. 1111 strani . UCna knjiga za Nem^ ln uue. ki so nem Poljuden ools najsererueJSega naroda na sve- ICine zmoini. u4®«ove iD navade. Cena 40c. AMERIKA IN A3«RlKANCl Spisal Rev J NAŠE ŠKODLJIVE ŽIVALI v PODOBI In BE M. a runk. (b08 strani.) Irdo vezano SEDI Frnu FrjavP(. 8tranl Bro3 <»pls posumesnin, driav ; prlseljeranle Slu f*pria 40^ »encev; njihova društva lu «lru-?a Haruune * * ustanove. Biigslo ilUKtrirano. (tBRXNO HNJltiOVODSTVO L'58 strani. Vez.. Cena $5.00 Knjiga Je namenjena v prvi vrsti 7a stavbno, , mnetuo lu simjno ključavničarstvo »»r tele- ANOIJC^KO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr. soilvarstvu v. J. Kern. Vezan. Cena $2.00 Cena $2.50 BURSKA VOJSKA. 95 strani. Cena 40c ODKRITJE AMERIKE, bi>1su1 H. MAJ Alt. Trije deil: 16-J, 141. 133 strani. Cena inebko ve* BUl>OČl DRŽAVICI ANI naj naro^>» knjiiieo — Poljuden ln uatančen opis odkiirlu novega "How tc become a citizen of late United »veta. Spis se lita kakor zanimiva povest ter Stat®®"« je sestavljen po najboljših ti riti. V tej knjigi so vsa ftojasnlia In »ako- Cena 50c. bi za naseljen^ Cena 35C- • . PRAKTIČNI RAČIJNAR. Trda vez. 251 >tr..-. BREZPOSELNOST IN PROBLEMI SKRBSTVA Priioluu knjižica, ki vsebuje vse. kar je pri ZA BREZPOSELNE. 76 strani. nakupu lu prodaji »»otrebuo. pena 35c. Cena 75c. DENAR. Spisal o-tovanja. Cena $1.50 ....... SPLOŠNI poduk, kako obdelovati ___IN IZBOLJŠATI POLJE IN VETO VE. Cena $1.25 i ■ ■■ ■ ■ • 0 ^^HMHli^iaaHM cena brofi. Cena DUG. IZ TAJNOSTI PRIRODE. 83 strani. j g | " Poljudni spisi o naravoslovju in svezdosnsn* SLOV -ANGLRŠKI IN ANtil^ŠRO-SLOVRN- Cena 50c. |f||hl)f$lfQ ^^ 148 ^ 9°C' « , .. v , M » __ a-- tVUIIfllWlV SLOVENSKO NRMSRl SLOVAR. 143 str. kOROSJEREJA. Sestavil Valentin Razlneer, 04 " Druga poloViea 1-njige vsebuje ut-mško slo- strani Cena tttjoves .... M BrpS. .... JI KNJIGE veuakl slovar ln kratko slovnico alovanske^a KRATKA SRBSKA URA^TMA. 08 ztr.nl . lli «^ftkew. jezika. Cena 40c. % Cena 30c. LJUDSKA UVOD V FILOZOFIJ«. SpiMi dr. Franc Veber. kratka zgodovina SLOVENCEV, BjivA- " 352 8trllI|,• Cena 75C. TOV IN SRBOV. 90 .tranl ^ KUHARICA UMNI KMETOVALEC, spia.1 Franc Pov«e. Cena 3UC. • ■ - Cena brofi. Cena 50c. KNJIGA 0 LEPEM VEDENJU. (Urbani.! Ve* na v kuhinjo VEUKI VSEVEDEŽ. 144 strani. Gena $1.20 . , n * Zbirka zanlmlvlb ln kratkočasnlb spretno- flora. t>ena OUC. Btl; burke ln Šaljivi poskuBl: vedeževalna ta- KNJ1GA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. bela; ' punktiranje: zastavice. Cena fiOc. --Cena $1.45 KI^ARAC^T^ KUHARICA Vodnikove druib. ' ' Navodil, -alU^CunanJe ok«*!^ ^ ter vsebuje iivljenjeplae mož. ki zo » svojim ** to tesanega lesa. 965 navodil, 255 deiom prfvedu aiovenau um «- -«*mi«v. Cena 7Bc. strani. Gena: hrofi. ^.a?obo<|o. Cena flOc $1.25, ves. $1.50 UtOfilU KUHARICA, najnovejša ln praktična ZNANSTVENA KNJIŽNICA, 78 strani. zbirka navodil sa kuhinjo in dom. ' __Zanimivosti f* ruske zgodovine la nstanCoa Cena 50c opis rojaflke republike aaporošklb kosakor. cinvPNqiCA . ow50c. MATERIJA to ENERGIJA. Spisal dr. Lavo Oar- OLUVL^OR^ ZDRAVILNA SELILA. «2 ftranl. umO. 8 zlika ml. UšO stran* Wfw tU A DIP A Cena 50c Nink o atomih, molekulih ln elektrouin. Po- KUnAfVlUA VERNE DUŠE v V1CAB ^ r"PrtV* ° Najpopolnejša iz- » otr.nl. Cena.. W — _ OK J ' 700 tt- najboypn spisov francoakega mojstra. Cen« $1.2fi Strani. vzeta U naSega km^ts^esa ttvUenJa. MLEKATOVO. BpUai Anton Pere. B pikami. 0«ia$6.p0 VC^LK 8POKORNW (fpM fmm Meika; • . to Itobltouo »tokarMv. , ..p^—^ . 5 ^ ' Cena $1.00 SSfSmTmm?\rNJl DNEYJ nesre^jnroa KRALJA «fa ■ pačno hranijo m 'ker hrano kar požirajo. i Pravilnost svoje trditve d*> [ikazuje s (poskusom, ki ga je napravil v neki loascLonsiki šoli. Izbral je 25 otrok v starosti o*l o .do 6 let in skozi isest mesecev Vsak dan so jixa dali oibed v li. Otroci so dobivali ribe, jajca, ovseno kašo in .sadTie tsoke. Glavno ipa je 'bilo, da' so morali wedeti pri obfidu1 dobre pol ure. Potem so jih stehtali, izmerili in primerjali z drugimi 25 enako starimi otiroki, ki so bila ta čas na hrani doma. Izkazalo se je, da so »bil i otroci, ki so dobival i oibefl v šoli povprečno za 10 od«t. ibol je rabiti od onih ki jedli doma inri sicer ne samo telesno, temveč tudi duševno. Angleški zdravniik je s tem do/kazal, kaiko vaižna je pravilna prebrana in kako je treba *VCS0 IIlOSP-VivTM i : Wednesday, August 17, 1936 HOT umn DHLT n 0. a K J liiBi^: frl&ifillllllllllllll^ ZAVRŽENA IZ 2IYUEHJA ZA "SUS NARODA" PRIREDIL: I.H. ■2S- V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo se vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — KNJIGARNA "GLAS NARODA" Bohinjsko jezero 216 WEST 18th STREET, NEW YORK DALJNOGLED ZA MILIJONE ZVEZD Po mnogomesečnem delu je končano poliranje velikanskega jeklenega okvira za petmeter-sko lečo največjega teleskopa na svetu, ki ga bodo postavili v zvezdarno na Mountu Paloma-ru .v Kaliforniji. S tem so napravili v tem velikem podjetju ^pet korak naprej. Lok, ki so ga sedaj dokončali, so morali izdelati tako, da predstavlja z natančnostjo petih tisočink an-, gleškega palca (angleški palec meri 2 in pol centimetra) popoln krog. Pri tem je šlo za maso, ki tehta 150 ton in ki je tako visoka, da so jo morali v tovarni, kjer so jo izdelali, za prevoz razdeliti .v tri dele. iŠest mesecev se je okvir v polirnici vrtel v brusilnih pripravah in odbrusiti je bilo treba nad dve toni jeklene površine. Med tem delom se je jekleni okvir zožil za trinajst tisočink palca zavoljo sončne toplote, ki je prodirala skozi streho in treba je bilo posebnih ukrepov, da so to razliko popravili Končno so inženjerji zgradili ogromen zaslon iz izolirane mase, ki je zadrževal učinke sončne toplote. Od daljnogleda, ki ga gradijo s tolikšno bistrumnostjo in težavo, pričakujejo izrednih uspehov. Astronomi domnevspjo^ da bo z njegovo pomočjo prišlo 1500 milijonov zvezd v območje človeškega vida. Bo dovolj močan, da bi opazovalec ž njim o-pazil svetlobo več tisoč kilometrov oddaljene sveče in 387,000 km oddaljeni mesec se bo približal na 80 km. Tako je pričakovati, da bodo s tem orjakom rešili razne skrivnosti, ki zanimajo človeštvo že dolgo časa, med dragim n. pr. skrivnost Marsovih "prekopov", o katerih že danes np vemo, da-li so prevara ali pa resničnost. "Nq, tragike, hvala Bogu poznani. Kot sem ti že pisal, se v svojem novem položaju počutim v resnici mnogo bolj srečnega, kot kdaj poprej. Biti bogat, razmetavati denar s polnimi rokami, trpeti okoli sebe sto in sto zajedaj cev in jim mašiti požrešna žrela, je sčasoma ancno»go bolj naporno, kot si kdo mudi. Prvič v svojem življenju okušam sedaj mirno domaČo življenje. Nič me ne gani naprej, nič se ne žene za menoj. iBrvič je sedaj v meni in oikoli mene gloftx>k mir in ga vžrvam z (globokimi ipotezami. Celo neprestano tarnanje uboge Katarine, iki mana slednjič tudi privaditi me ne nadleguje več. Tudi ona se Ibo privadila in se bo dobro počutila. K temo: (mnogo pripomore, da etari grad leži idilično im je obdan s krasnim romantičnim divjim pajkom, ki more iz človeka napraviti pesnika, alko ima v edbi le najmanjšo pesmisko žilico. Kadar zjutraj jaham svojega Aknazorja, ki me omsi navzgor in navzdolj skozi oljčne nasade in vinograde, kjer grozdje žari v soncu, tedaj ne bi zamenjal z nobenim (kraljem. In prav gotovo ne z u/bogim bogatim Egonom Stnasserjem in pfrejsnji dni, feii se je moral prebijati skozi tisoč neumnih stvari. Po mojem mnenju ni ravno tako strašno postati reven, ako more biti v -toliki lepoti reven. Strese me asmo, kadar pomislim, aiko "bi moral svojo družino stlaniti v kaiko lesno stanovanje. Toda ta grad, .katerega sem nekdaj tako zaničeval, katerega pa imam sedaj taiko rad, je moji revščini vzel ves strah. In ko bo enkrat tudi moja Katarina premagala svojo žalost, ipotem mi pri moji sreči ničesar ne mai^ka." "Veseli me zaradi iteibe, ker nimaš nobenih želja." Rudolf, nekaj majhnih želja bi se imel, toda upam, da k njihovi izpolnitvi boš ti, ali pa stanovalka, ki si mi jo omenil, pripomogel." "O tem bova govorila pozneje, Egon." "Kakor hočeš, Rudoflf. Prav rad se za nekaj časa 9e prav rad zatopim v okusne šparglje, ikakoršnih že dolgo niesm jedel tako dobrih . Takih špargljev ne dobiš po celi Italiji, kar komu prinesejo kot šparglje, 00 samo dolgi peclji, pri katerih je užitna samo glava. Samo artičoke eo dobre. Tudi ta telečja pečenka je l^boma, napravim ti poiklon, Brigita, kuhinja hiše je prvovrstna; med sorodniki pač moremo govoriti o tem." Brigita mu vedno z nasmehom ponuja krožnike in srce j*.^koliko lažje, ko pomisli* da bo Dagmar živela v Egono-vi hiši. Njegov veseli, dobrosrčni značaj se ji dozdeva kot jamčČMi-a, da se bo Dagmar v Egonovi hiši kmalu privadila. Nocoj ostanejo dalje časa pri mizi, kot navadno in večerja po dolgih mesecih tudi ni bila brez pogovora. . Ko pride po večerji mdkka na mi®o, gresta Rudolf in Egon v Rudolfovo pisarno, Brigita se pa poslovi in gre k počitku. "Upam, da zaradi dolge -vožnje nisi preveč truden, Egon. Drugače moreva zadevo preložiti na jutri," pravi Rurioif. Egon pa zamahne z roko. "Sinoči sem v rpainem vozu krasno spal in sem popolnoma forihten." 4 'I>ofono, potem pa greva stvari takoj do jedra. Prišel si, da vzameš s soboj stanovalko^ ki sem ti jo omenil, drugače ne bi prišel. Torej, ali sta zadovoljna!" "Gotovo, Rudolf! Domnevam, da gre za kako siroto, kajti od mladih otrok se starisi navadno nočejo ločiti." Rudolf nekaj časa z mrtvimi očmi gleda za dimom svoje Cigar?! ^ pravi Počasi * posebnim poudarkom: " Ne — ni sirota; to je moja hči — Dagmar." Egon ga začuden poglede, "Tvoja hči?" Rudolf naglo zamahne z roko. "Da, Dagmar." "Torej ae hočeš od nje ločiti?" "Moram." ' "Toda zakaj!" Rudolf vrže ostanek svoje cigare v pepelnik. Zelo je bled in pekočih oči gleda svojega bratranca. "To ti hočem sedaj pojasniti, Egon ,toda, razun svoji Ženi, ne atnoš nikotrtor povedati, tudi Dagmar ne. Ne »ne priti i*ven naše družine in Dagmar tega ne sme nikdar izvedeti." "Svojo besedo ti dam, Rudolf, da razun moje žene en bo nitkdo »vedel, ostalo bo v družini in Dagmar od mene ne bo nikdar izvedela." Rudolf prikima. "Hvala pa nadaljuje. "Kar ti moram povedati, mi pride teJlko eea osteiice, toda vedeti morala, da boš vse razumel. Veš, da asm se ločil od svoje žene. Storil sem ker m* je capustila zaradi drugega. Ljubila ga je ie, še pred no je po-fctala moja žena — to sem seveda izvedel šele pozneje. Z menoj ae je poročila samo, ker sem bil bogat Sedem let Mm virvai navidezno srečo — srečo, ki je bila zgrajena z lažjo in izdajstvom in ki sem jo vendarle Občutil kot srečo. Teh «edkem ki ne moreni — ne morem nikdar pozabiti, nikdar ne bom mogel vrači v poeafcljivoat, da je trifa. sreča, ki sem jo Viivai, samo navidezna sreča in da je sedaj končana. — Dovolj, zapOBtila me je, ko je njen ljubimec, muzikant, pričenjal postajati slaven. Pretila me je samega m pustila mi je o-t roka. Oprorti mi, da ti pripovedujem, kaj sem pri tem ob-*Qtil- Sedaj pa pridem do jedra cele stvari. Ko me je ž Vam Izročil potrdilo sa plačano naročnino. CALIFORNIA: San Francisco, Jacob InnskTr COLORADO: Pueblo, Peter Cullg. A. Battle Walaenburg. M. J. Bajruk INDIANA: Indianapolis, ft. Zapsmit* ILLINOIS: Chicago, J. BevBL Cicero, J. Fabian (Chicago, Cxero in Illinois) Joiiet, Jennie Bambich La BaUe, J. Spellcb Maacoutah, Frank Augnatte North Chicago in Wankegan. Mertk. Wartek MARYLAND: Kltxmiller, Fr. Vodoplvee MICHIGAN: Detroit. L. Plaakar MINNESOTA: Chlaholm, Frank Gouše, J. Lrran' tt Ej, Joe. J. Peahel IEveleth, Louis Gouis ..Gilbert, Louis Vessel I Hlbbing, John Povie Virginia, Frank Hrvatlcb MONTANA: Roundup, M. U. Panlan Washoe, L Champa NEBRASKA: Omaha, F. Brodertck NEW YORK: Gowanda, Karl HiiiMm Little Falls, ftwk Mula i « Razne ve^ti. - » * * •• OHIO: Barberton, Frank Traka Cleveland, *wtim Bobek- tkM. |fpr linger, Jacob Weenlk. Job- Hlapni* Glrard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John KumSt Youngstown, Anton K1M1 OREGON: Oregon CUy, J. Koblar PENNSYLVANIA : Bessemer, John Jevnlkar t.. B rough ton, Anton Ipaveo Gonemaugb, J. Pin**** Coverdale In okolica. Mrs. bam Export, Lnk SapnnMC Farrell. Jerry Okorn Forest City, Ifalfc Ifirti Fr. BloJnlkar Greensburg, Frank Novak | Homer City, Fr. Wrenchak ^ Johnstown, Mm Patents Krayn, Ant. TaoMj Luzerne. Frank Balloeh Midway. Juuu 2nst Plttsburgii in okolica, FkOlp Fragar 8teelton, A. Hren Turtle Creek, ft. SMftar West Newton, Joseph Jovaa...... WISCONSIN. Milwaukee, West AUia, Fr. Skak Sheboygan, liiijfc Knkal WYOMING: ifcni'k' Springs, Itifk Tknshnr Dlamoodvllle, Jot Soft* '"^"^inaAW* um i ■ -------- GLAS NARODA 'J pošiljamo v staro do-j movino. Kdor ga ho-1 če naročiti za svoje j sorodnike ali pri jate-j lje, to lahko stori. — ( Naročnina za • t a r i j kraj stane $7. — V j i (talijo lista ne poii-J 11 jamo. I Važno za potovanje Mar Je —wijen petsvatl v etnri kraj ail MM kagn letoL ^rtojTr** ^ * y*u