LETO XIV., ŠTEV. 11 Oeoa 6 vprašanje brž ko mogoče rešeno. Nemške vojaške sile so Atlantskemu paktu potrebne New York, 13. jan. (UP): Vrhovni poveljnik oboroženih sil Atlantskega pakta general Ridg-way je izjavil, da bi morali brez odlašanja ustanoviti nove vojaške enote in jih vključiti v oborožene sile Atlantskega pakta v Evropi. Ridgway izjavlja, da efektive, s katerimi razpolaga organizacija Atlantskega pakta, sedaj oborožene sile pa so potrebne iz naslednjih razlogov: za organiziranje novih enot je potrebno precej časa — 18 mesecev za usposabljanje ene divizije — in zato se je treba brž ko mogoče lotiti te naloge. Nemške vojaške sile bi v določeni meri razbremenile države, članice Atlantskega pakta, ki imajo že sedaj dovolj ekenom-skih bremen. so jih tudi v skednjih in v goreči cerkvi. Po srečnem naključju se je pri tem strašnem pokolu to rešilo nekaj vaščanov in vaščank. Takoj po končani vojni so uvedli preiskavo zaradi tega strašnega zločina, a glavnih krivcev »seveda niso mogii zajeti. Poveljnik morilske nacistične čete Dickman je padel na nekem bojišču v Normandiji, o njegovem namestniku Kahnu, ki je osebno vodil množično eksekucijo, pa še danes ne vedo, kje je. Na pogoriščih in ob kupih umorjenih žrtev so videle priče samo 21 pripadnikov SS-čete, med njimi tudi nekaj prisilnih mobilizirancev iz Francije, ki so zdaj vsi pred vojaškim sodiščem v Bordeauxu. Obtoženi so umorov, požigov, ropa ter sodelovanje pri vseh teh zločinih. Obtožnica navaja še okoli 40 drugih krivcev in udeležencev strašnega zločinstva, ki pa jih niso mogli izslediti. Preiskava strašnega zločina se je za dolga leta zavlekla predvsem zaradi tega, ker so bili pri SS-diviziji »Das Reich« in tudi pri njeni četi, ki je morila v Gradouru, tudi alzaški prisilni mobiliziranci. Takoj po koncu vojne so zaprli okrog 250 Alzačanov, ki so morali služiti pri SS-diviziji »Das Reich«. Preiskava je kmalu ugotovila, da jih je bilo od njih samo 12 pri tisti četi, ki je morila nedolžne ljudi v Oradouru. Ker preiskava ni delala razlike med nemškimi pripadniki SS-formacij in med alzaškimi prisilnimi mobiliziranci, je zadeva kmalu prišla pred francoski parlament, kjer so alzaški poslanci zahtevali, da morajo vsa sodišča upoštevati, da so bili v vsej Franciji od nacistične okupacije samo Alzačani prisilno mobilizirani in da je bilo med njimi tudi mnogo takih, ki so ob prvi priložnosti dezertirali. Med dolgotrajnimi razpravami v parlamentu so tudi navajali, da so si nekateri bivši alzaški prisilni mobiliziranci zaslužili v zavezniških enotah visoka odlikovanja za hrabrost. Eden od takih prisilnih mobilizirancev je postal pozneje francoski policijski uradnik V Indokini, kjer si je zaslužil več odlikovanj. Tako danes po osmih letih in sedmih mesecih vojni zločinci v alzaški vasi Oradour ne bodo mogli biti kaznovani in maščevani, ker ne bo mogoče niti ugotoviti, v koliki meri so obtoženci — Nemci in Francozi — pri zločinu sodelovali, in ker je že davno zamujena priložnost, da bi poklicali na odgovornost glavne krivce strašnega zločina. Tudi pri tem procesu ni brez podlage domneva, da so najhuj-šr krvoloki danes nekje v sovjetski coni Nemčije ali pa tudi v ZSSR, kjer se spet udejstvujejo v vsej svoji bestialnosti. Stavka italijanskih železničarjev Rim, 13. j’an. (Tanj'ug): Včeraj opolnoči se je v vsej Italiji začela stavka 150.000 železničarjev, ki zahtevajo zvišanje plač in mezd. V vsej Italiji je zaradi stavke ohromel železniški promet. Ministrstvo za promet je odredilo posebne ukrepe za prevoz potnikov in blaga. Mobilizirali so kamione in avtobuse, na nekaterih lokalnih progah pa vozijo manjše vlakovne kompozicije. Zastopniki vlade so izjavili, da bodo železničarjem naknadno zvišane plače, vendar pa ponujajo manj, kot železničarji zahtevajo. Predsednik vlade De Gasperi je privolil na zvišanje plač za nekatere kategorije uslužbencev. Stavka železničarjev bo končana nocoj opolnoči. Davi se je začela enodnevna stavka tržaških železničarjev, ki so se pridružili italijanskim železničarjem. V stavki ne sodelujejo sindikati železničarjev krščanske demokratske stranke. Stavkajoči zahtevajo zboljšanje kategorizacije železniškega osebja, zvišanje plač in mezd ter ureditev socialnega zavarovanja. Korejska vojna Seul, 13. jan. (UP): Severnokorejske čete so izvedle včeraj najhujši napad v poslednjih treh tednih na vzhodnem delu bojišča. Več kot 1503 severnokorejskih vojakov je skušalo ob podpori topništva zavzeti južnokrejske postojanke na vzhodnem delu bojišča, po dve uri trajajoči bitki pa so se morali umakniti in pustiti na bojišču približno 700 mrtvih in ranjenih. Kitajske čete, so skušale tudi na zahodnem delu bojišča zavzeti neko vzpetino, ki jo varujejo čete Združenih narodov. Pomoč ZDA inozemstvu je potrebna zaradi skupne varnosti Priporočilo šefa ameriške ziprave za vzajemno varnost Marrimana kongresu ZDA Frankfurt, 13. januarja (Reuter): Zahodnonemška industrija avtomobilov je izdelala letos Po nepopolnih podatkih nad 300.000 potniških avtomobilov. Zahodnonemška proizvodnja avtomobilov se je v primeri z letom 1951 povečala za 13 %. Washington, 13. jan. (AFP). Vodja ameriške uprave za vzajemno varnost AveTell Harri-man je izjavil, da bi morebitno zmanjšanje ameriške pomoči inozemstvu ogrožalo varnost ZDA. Priporočil je novemu kongresu, tla v celoti sprejme kredite 7,6 milijard dolarjev, ki jih je predlagal predsednik Truman v načrtu programa o pomoči inozemstvu. Po Harrima-novih besedah je 70«/« tega zneska določenih za vojaško, 30% pa za ekonomsko pomoč. Ameriška vojaška naročila v Evropi so dosegla lani 600 milijonov dolarjev, letos se bo njihova vrednost podvojila, prihodnje leto pa se bo morda še zvišala. Harman je izrazil mnenje, da bi morale ZDA še naprej dajati vojaško pomoč inozemstvu, ker potrebujejo ameriški zavezniki še nekaj let, da bi zgradili, opremili in oblekli vojsko, ki jim je potrebna. Glede evropske obrambne skupnosti je Hariman dejal, da je bil v zadnjih letih dosežen že tako velik napredek, da bodo prizadete države gotovo našle pota in načine za ratifikacijo te pogodbe. V ta namen sta po njegovem mnenju potrebna ameriška pobuda v okviru organizacije Atlantskega pakta ter sodelovanje Velike Britanije. Britanski predlog o Sudanu Kairc, 13. jan. (UP); Britanski veleposlanik v Kairu je izročili egiptovskemu zunanjemu ministru spomenico, v kateri je navedeno stališče britanske vlade do bodočnosti Sudana. Spomenica je v resnici odgovor r.a egiptovsko noto Vel. Britaniji od lanskega novembra, v kateri je navedeno egiptovsko gledišče o tem vprašanju. Od egiptovske strani je bilo sporočeno, da bo egiptovska vlada nemudoma začela proučevati britanske predloge v spomenici;. Pričakujejo, da se bosta še ta teden vnovič sešla britanski veleposlanik in. predstavnik egiptovske vlade. Gospoda položaj Južne Koreje O Koreji se mnogo piše, vendar pa so vse vesti in poročila večinoma le vojaškega značaja, o deželi sami in njenem življenju pa vemo le male. Ker smo dobili na razpolago izvirne podatke o gospodarstvu Jnžne Koreje (iz tamkajšnjega statističnega _ biltena), menimo, da bodo ti zanimivi tudi za naše bralce, zato jih v izvleč, ku objavljamo. Rudarska proizvodnja. Južna Koreja ;e manj bogata na rudah kot severna Koreja, vendar ima znatna ležišča premaga, wolframove rude. molibdena in grafita, poleg tega tudi še sre-ra in bakra. Prva leta po osvoboditvi izpod 40 letnega japonskega jarma ie proizvodnja le po'asi napredovala; ko pa je prišla vojna, ie skoraj povsem ponehala. Leta 1949 n. pr. je znašala proizvodnja antracita skoraj 1 miiiion ali mesečno skoraj 82.CXM ton, leta 1951 je padla povprečno mesečno na 93C0 ton. lani pa s3 .ie do avgusta dvignila že na 43.000 ton. Popolnoma pa je prenehala proizvodnja lignita, molibdena, svinčene rude ter srebra. Zato pa se izredno hitro obnavlja proizvodnja wolframove rude, ki je ena najvažnejših strateških surovin današnjega časa, produkcija bakra pa je presegla predvojno višino. Industrija. Središče industrije je bilo v Seulu in pristanišču Inčonu. Južnokorejska industrija je pila pretežno lahka industrija živilska, tekstilna in obutvena. Približno tretjina vseh industrijskih naprav je bila porušena, pa tudi neporušene na- äixve niso bile izkoriščane. Seal pa se vsa ta industrija obnavlja pretežno zaradi pomoči ZN v surovinah in napravah. Nekatere panoge tekstilne industrije so že presegle predvojno stanje. Elektrarne. Vse do leta ;948 je dobivala južna Koreja skoraj ves električni tok iz severne Koreje, od tedaj naprej pa si ie morala zgraditi lastne naprave, h katerim so prišle za časa voi-ne še zasilne naprave na ladjah in v pristaniščih. Vse naprave pa dajejo sedai že toliko toka kot prei: povprečna mesečna roizvodnia ie znašala 1949. leta .5 milij. kolavatnih ur toka, avgusta leta 1952 pa že 53, julija S celo 55 milijonov kilovatnih ur. K temu so predvsem pripomogle nove naprave v Pusanu, ki je sedaj središče južne Koreje, Seul pa se nahaja v razvalinah po tolikem menjavanju gospodarjev in po uličnih bojih, ki so bili v njem. Kmetijska proizvodnja. Agrarna reforma ie bila izvedena neposredno pred vojnimi dogodki m je dala okoli pol milijona zakupnikom in obdelovalcem veleposestniško zemljo, katero ie vlada odkupila od veleposestnikov po ceni en m polkratnega letnega donosa. Pri tem ie treba upoštevati, da ie na Koreji okoli 2.4 milijona kmečkih posestev, ki se pečajo pretežno z riževo kulturo. Pred vojno ie Koreja izvažala riž zlasti na Japonsko, sedai pa mora vsako leto uvažati velike količine riža in pšenice, katero dobavljajo predvsem Amerikanci. Uvoz In izvoz. Kot smo že omenili, mora Koreja danes uvažati velike količine riža in pšenice za svojo prehrano, poleg tega pa tudi mnogo soje. nadalje je navezana na uvoz sladkorja ter soli. Uvaža še znatne količine kemikalij, tekstilij, oblačil, papirja in strojev, kar pa je večinoma uvoz na račun pomoči. Glavni izvozni predmeti pa so: kovinske rude, o katerih smo že govorili pri rudarstvu; močvirni trs, grafit, kože, tekstilne snovi: eden najvažnejših izvoznih predmetov pa je staro železo, katerega so samo v prvih 8 mesecih lanskega leta izvozili 354.000 ton. To je ena izmed redkih ugodnih posledic vojne na Koreji, katero ceni zlasti japonska železarska industrija, ki pa mora poleg tega uvažati staro železo tudi še iz ZDA. Seveda je južna korejska zu-nania trgovina visoko pasivna. V prvih 8 mesecih 1952 ie znašal korejski uvoz 346.836. izvoz pa samo 152.657 milijonov wo-nov, kakor se imenuje iužno-koreiska denarna enota. Inflacija Neizogibni spremljevalec vsake vojne je inflacija, kateri se tudi Koreja ni izognila. Današnja korejska inflacija gre neza-držema naprej in verjetno ne bo nehala prej. dokler ne bo končana vojna. Nekaj številk o tem: Po osvoboditvi ie znašal povprečno obtok denaria 8621 milijonov wonov, ki pa je že do sredine leta 1950 narastel na 66.910 milijonov, od tedaj naprej pa ie skokoma naraščal in ie dosegel konec avgusta 1952 že ogromno vsoto 735.909,600.000 wonov, drobiža pa skoraj več ne z začetkom leta povečanje za skoraj 200 milijard. Mali bankovci izginjajo iz prometa in prevladuie bankovec za 1000 wonov, dro ža pa skoraj več ne upprabljaio, ker praktično ne pride v življenju več v poštev. Obtoku denarja primerno so narasle tudi cene. Po podatkih za Pusan je znašal indeks cen na drobno, če vzamemo za bazo cene v letu 1947 kot 100, avgusta 1952 7695. kar pomeni, da znašajo z drugimi številkami cene skoraj 77 krat toliko kot pred vojno (na koncu leta 1951 samo 35 krat toliko). Poglejmo samo ceno riža, ki je najvažnejše živilo: 20 litrov očiščenega riža je stalo v Pusanu .leta 1947 /35 wonov, avgusta 1952 pa že 145.830 wonov, cena metra drv je narasla od 682 na 130.000 wonov itd. Sicer pa so nekatere cene v drugih mestih še višje kot v Pusanu. Da bi imeli še boljši pregled cen, navajamo še nekatere cene v. južni Koreji. Mesečna naročnina za časnik znaša 10.000 wonov, vstopnica za kino 5500 wonov, _poštnina za navadno pismo 650 wonov, tramvajska karta 300 wonov, avtobusna karta pa 500 wonov najmanj. Stanovanje in železniške ter poštne tarife so se še najmanj Dodra-zile v primeri z živili. Se na-prei: enkratno striženi»'las 5000 wonov. ena kope) 2000 wonov itd. Poleg uradnih cen pa so še črne cene, te so posebno izrazite za tujo valuto. Poleg uradnega tečaja 6000 wonov za en ameriški dolar (ob osvoboditvi je znašal uradni tečaj 15 wonov) obstoja še tečaj za ameriške bankovce (greenbacks), ki znaša nad 16.000 wonov po zadnjih ppdatkih, ki pa segajo šele do junija 1952, poleg tega pa se trguje tudi z vojaškimi plačnimi certifikati (Military Payments Certificate) po tečaju 10.400 wonov za dolar. Kako živi sed2j delavec v južni Koreji? Na to dajejo odgovor naslednje številke: dnevno zasluži zidar v Pusanu 45.000 wonov, navadni kuli pa pride na 23.000 wonov. So pa seveda mezde v Pusanu višje kpt drugod, ker znaša na primer v manjših mestih kulijeva dnevna mezda samo 11 do 20.000 wonov, kar velja tudi za Seul. Mezde v industriji pa so manjše kot v stavbni stroki, v kateri se mnogo gradi za vojaške potrebe. Tako znašajo mezde v tekstilnih tovarnah za ženske (kvalificirane delavke) samo 8000 do 10.000 wonov. Del mezd se izplačuje v naravi, kar je že vračunano v celotno mezdo. Podatki za 38 delavskih družin v južni ivoreji so pokazali za mesec avgust, da znaša povprečni zaslužek družine s (povprečno) 419 člani 955.000 wonov, od česar je zaslužek družinskega poglavarja samo 765.000 wonov, toda izdatki za prehrano in vse. kar je potrebno za življenje, pa so istega meseca znašali 1 milijon 307.600 wonov, od trga 937.500 wonov za prehrano. Odkod razlika med dohodki družinskega poglavarja in izdatki? To so predvsem postranski dohodki delavcev ter darila sorodnikov, nada- lje je značilno, da si je moral v mesecu avgustu družinski glavar povpecno izposoditi 254.600 wonov, če je hotel spraviti v sklad dohodke z izdatki. Važno vlogo igra tudi prodaja gospodinjsk.h predmetov, ki pa pojema, ker jih je vedno manj, oziroma jih je sploh bilo vedno premalo v korejski družini. Podobno ali še slabše je pri uradniških družinah, kjer igrajo najvažnejšo vlogo dolgovi, ki se prenašajo iz meseca v mesec. Mogoče se bo komu čudno zdelo, da statistika izkazuje vsak mesec prenos večjih zneskov iz prejšnjega meseca. To je pri velikih količinah denarja in majhnih razpoložljivih količinah blaga razumljivo, ker je treba vedno imeti v hiši gotovino za priložnostne nakupe. Sicer pa ti prenosi niso tako znatni. Pri delavskih družinah so znašali povprečno 107.400 worrykar pomeni plačo za nekaj dni in s tem tudi prehrano za prve dni v naslednjem mesecu. Taka je slika današnje južne Koreje, kolikor je razvidna iz objavljenih uradnih številk, ki so nam na razpolago. Za njimi pa se skriva vriika trapriRia vsesa Voreiskepa liiidriva. Vi mera ob riišaidonh svodih meri in dnmnv nremvHati jrrii-mtn in se boriti ra košaric vsnVd-niega kruha, d.a ne "mre od ln>nte. Konca na re vidi, saj se koreisVa vojna vleče naprej brez izgledov ra skorajšnji konec. D. P, Vpliv načela gospodarske ron^ahilnncfi na proizvodnost dela I CIlldUllilUMi v naših podjetjih Nad vse probleme našega go. vprašanje, kako pomagati delov. spodarstva postavljamo danes nim kolektivom, da bodo doseg-vprašanje proizvodnosti dela. Spoznanje, da ne moremo dvi- nosti dela. Naši najvidnejši vo gati življenjske ravni delovnih ditelji so se v diskusiji na VI. ljudi in njihovih realnih zaslužkov, ne da bi povečali proizvodnost dela oz. storilnost, se je že močno utrdilo v zavesti našega vprašanju ves svoj referat, dslavsksga razreda. Ni pa ostalo samo pri spoznanju, saj sko nalno Izkoriščanje in pravilno nja družbene koristnosti in ren-ii"čim” višj0”*stopnjo”proizvod vzdrževanje osnovnih sredstev tabilnosti investicij sploh. Se (proizvodnih naprav, strojev vedno imamo primere, da tro. itd.), ker jih zanemarjenje tega šijo podjetja sredstva ’ tudi za ljudi Yn' 'njihovih ‘rValnih ^s'luž" kongresu” ZKJ'veVno“znova“vra- vprašanja nič ne stane in za. take investicije, ki so le na čali na to vprašanje, tov. Miha ™dl tega ne °“"t,Jo y.,dez rentabilne in se izkažejo Marinko pa je posvetil temu V mnoglh P^etjih gre tenden- kot malo rentabilne ali celo nača za tem, kopičiti osnovna s potrebo, da likvidiramo zao-sredstva tudi tedaj, če jim niso stalost posameznih panog in potrebna. Sedanja normirana rentabilne, brž ko primerjamo amortizacija mnoga podjetja doseženi prihranek pri delovni Mm”d7hodkom7y‘i”spe7no“r^ Premalo obremenjuje, nekatera sili s stroški za obresti in anjor. šen problem zainteresiranosti z>*sti slabo oprem jena, pa tud. tizacijo investiranih sredstev. V delavcev da stalno povečujejo prevet' Do tega * prlsl°- ker pog°J,h našlh socialističnih druz. proizvodnost dela. Te dosežene danes ^ nl znana prava vred' benih odnosov’ morarao investi- zainteresiranosti pa ne smejo osnovnih sredstev, ki so v cije v gospodarstvu presojati zavirati stari predpisi za posa. kn f*0™*5*™ evidentirana po predvsem po njihovi družben. mezna področja gospodarstva najrazličnejših cenah. Zato je koristnosti, se pravi, biti morajo ki niso več v skladu s splošnimi zvezp' gospodarski svet izdelal v skladu s sedanjimi in perspek. načeli in z razvojem noveca načela m določil organizacijo tivnimi potrebami gospodarstva, načeli razvo.em novega za Qcenitev teh osnovnih sred. strpk s naše neodvis. štev ter imenoval centralno ko- nosti in ne na zadnjem mestu misijo za to obsežno delo. Hkra. z računsko rentabilnostjo. Inve- nih sredstev podjetij in razpo ‘j šo bile ustanovljene enake sticija pa je tem rentabilnejša, laganja z njimi. Na prvi pogled InlT™ fie °m°8°ea V6Cj° St?Pnj° PI? '«S5SÄ* odbor uslužbencev v na«em gospodarstvu še vedno se zdi, da gre tu le za tehnično dazsk,h ,svet v kratkcm Pa duktivnosti dela, večji absolut- Železarne Jesenice razumljivo bud- vprašanje; v resnici pa Je valo- hodo ustanovljene še v okrajih qj znesek presežka dela in če m spremlja to_ razpravo in na za- Sele takrat, ko bo ugotovljena v rentabilnostrem računu pra. prava vrednost osnovnih sred- vilno upoštevati faktor stroškov, štev podjetij po današnjih na- tedaj se ne moremo izogniti kal- bavnih cenah, bo mogoče dolo- külaciji, ki upošteva anuitete čiti potrebno individualno amor- Za stroške investicij, se pravi tizacijo, ki bo obremenjevala obresti in odplačila proizvodne stroške. Ker bodo Vsj u ki se v teJ smerl podjetja obremenjena tud, z do- pripravljaj0 skupaj z nekate. ločenimi obrest, od ugotovljene rimi ž napovedanimi spremem. vrednosti osnovnih sredstev, bo. K problematiki izravnave plač uslužbencev v gospodarstva s plačami uslužbencev državne uprave Z uresničenjem pravice delov, nih kolektivov, da samostojno raj dnevno ugotavljamo, da je razpolagajo z ustvarjenim skup-to ali ono podjetje doseglo večjo ali enako proizvodnjo ob manjšem številu de’avcev. Kot ilustracijo naj navedemo, da je bilo v naših bazičnih proizvodnih panogah, ki so prej tožile zaradi pomanjkanja delavcev mezna področja v prvem lanskem polletju ob povečani proizvodnji za okrog 17% manj zaposlenih delavcev, kakor leto dni prej. Navzlic temu pa se z doseže nimi uspehi nikakor ne moremo zadovoljiti. Proizvodnost dela je gospodarskega sistema. Eno izmed nerešenih vprašanj je vprašanje valorizacije osnov- Med našimi delavci še bolj pa uslužbenci se že dalj časa živahno komentira vprašanje plač uslužbencev v gospodarstvu in državni upravi. Nekje se je namreč porodila misel, da je ta problem najenostavneje rešljiv na ta način, da se prejemki uslužbencev v gospodarstvu izenačijo s prejemki uslužbencev v državni upravi. Diskusija o tem je zavzela že tak obseg, da se z njo bavi tudi naše časopisje. Tako je bil v Gospodarskem vestniku št. 77 z dne 24. decembra 1952 objavljen članek pod naslovom: Odnosi med zaslužki v gospodarstvu in plačami v državni upravi«, v katerem skuša pisec z raznimi argumenti dokazovati upravičenost izravnave plač odnosno prejemkov uslužbencev v gospodarstvu z uslužbenci držav- relativno nizka. Zato je po uspešnem uveliavljenju našega novega gospodarskega sistema in delavskega upravljanja pod- rizacija osnovnih sredstev velikega pomena za ves naš nadaljnji razvoj. Kolektivi podjetij se jetij močno stopilo v ospredje danes ne borijo dovolj za racio. 20-letni načrt Nova zamisel zu pogozđitev sežanskega Kvasu 1281 ha goličav je «e pogozdenih Nadležno burjo, ki danes neusmiljeno razsaja po sežanskem Krasu, pred sioletji v teh krajih niso poznali. Pojavila se je, ko so tujci izsekali Kraševcem njihove bogate hrastove gozdove, ki so jih izropali, predvsem za gradnjo raznih italijanskih obalnih mest. Medtem ko so Avstrijci pokazali vsaj nekaj rani tudi na tem, da brez potrebe ne kopičijo teh sredstev, da skrbe za ekonomično izvaja- nje investicijskih del, da dobro pretehtajo rentabilnost vsake investicije in racionalno izkori-delo. Obenem ko so strokov- ščaj0 ter bolje čuvajo stroje in njaki lani izdelovali 20 letni naprave; v mnogih primerih pa . . . .. , -. ... . . . bami v načinu planiranja ter do kolektivi podjetij zainteresi- do)očan;a akumuIacije in skla- čim mani stane Ce na hočemo htevo prizadetega člamstva želi cim manj stane. pa nocemu pojasiniti diskutantom nekatera vprašanja, da bo diskusija o tem važnem gospodarskem problemu dobila tako obeležje in smer, kakršna je za tako važno vprašanje tudi potrebna. Na sam članek bi želeli dati predvsem sledečo pripombo. V kolikor bi obveljal predlog pisca teiga članka, bi v bodoče moralo vsako planiranje plač odnosno plačnih fondov v gospodarstvu odpasti, in bi se vsa.1 uslužbenske plače morale ravnati po prejemkih državnih uslužbencev. Vse ravnavali odnosno reševali omenjeno vprašanje, morajo upoštevati sledeča dejstva: 1. Delovni čas uslužbencev v gospodarstvu je izenačen z delavci v proizvodnji, t. j. traja polnih 8 ur dnevno, medtem ko je v državni upravi predpisan 7 umi delovni čas. 2. Manuelni delavci v gospodarstvu že danes zaslužijo enako, v mnogih primerih pa celo več kot uslužbenci v gospodarstvu. 3. Uslužbenci v gospodarstvu so vezani na potrebe in zahteve proizvodnje in morajo delati tudi tedaj, kadar so državni uslužbenci prosti. Pa preidimo na samo razčlembo zgoraj navedenih točk. Kakor smo rekli, traja delovn' čas uslužbencev v gospodarstvu enako kakor delavcev v proizvodnji, t. j. 208 ur mesečno, medtem ko jih opravijo uslužbenci v državni upravi le 182. Prav in ed:no pravilno je, da se po tem ravnajo tudi zaslužki. Ce računsko primerjamo plače uslužbencev v gospodarstvu in nižjih uslužbencev Dejstvo je, da so uslužbenci ▼ gospodarstvu izenačeni v zaslužkih s kvalificiranimi m čestokrat polkvaiificiranimi manuelnimi delavci. V kolikor bi tedaj obveljaj predlog pisca navedenega članka, bi šli z zaslužki uslužbencev v gospodarstvu še nižje, tako da bi bili izravnani z navadnimi po-spravljalkami v podjetju. Ne vemo, kje in kdo bi še mogel tako stanje zagovarjati in kakšen bi bil delovni elan uslužbencev pri njihovem odgovornem delu. Mišljenja smo. da ne smejo biti edino merilo plače v državni upravi, marveč da je treba še bolj iskati primerjavo v samem podjetju, to se pravi v gospodarskih organizacijah. pa bomo verjetno laže fn prej prišli do rešitve, ki bo ustrezala tako uslužbencem v gospodarstvu kakor v državni upravi. K 3. točki sledeče: Uslužbenci v gospodarstvu so v pogledu dela in proizvodnje vezani na proizvodnjo, tj. morajo delati takrat, kadar delajo ostali delavci v podjetju. Za nje ne veljajo predpisi državne uprave, pridemo do raz- 0 Pr°st«h dnevih, kakor za držav- like din 1.000,— v korist uslužbencu v gospodarstva, kar je povsem razumljivo zaradi daljšega delovnega {asa. Mislimo, da bodo tovariši uslužbenci v državni upravi priznali, da je prav in edino pravilno, da je uslužbenfeva plača v gospodarstvu višja od njihovih, glede na daljši delovni čas. Poleg tega ima n. pr. tarifni pravilnik Železarne Jesenice predpis, da se uslužbencem v kolikor ne izpolnjujejo predpisanih pogojev za uspešno opravljanje dela načrt za pogozdovanja Slovenije, so tudi v sežanskem okraju napravili podoben načrt za po-gozditev Krasa. Ta načrt bodo dobili tudi občinski ljudski odbori, da dajo svoje pripombe in predloge. Sežanski okraj ima okrog 30 bodo kolektivi tudi zainteresirani odstopiti odvečne in neizkoriščene stroje in naprave drugim podjetjem, da si tako brez povečanja stroškov za obresti in amortizacijo osnovnih sredstev lahko nabavijo druge bolj potrebne naprave. Zato v razumevanja za po žanskega krasa, se italijanski okupatorji za to sploh niso brigali. Republiška sekcija za pogozdovanje Krasa je v zadnjih petih letih dosegla iope uspehe oozditev se- tisoč ha gozdov in nad 1 milijon zveznem Gospodarskem svetu in pol kub. m lesa. Pogozditi bo treba še nad 3000 ha. Sveta, kjer ne raste drugega kakor grmičevje, je nad 4000 ha. Tukaj znaša zaloga lesa komaj 20 kub. Š pomočjo ljudskih odborov je metrov na ha. V 20 letnem na- pogozdila že 1284 ha Kraških goličav v sežanskem okraju. Zgradili so tudi okrog 11 km zaščitnih zidov. Za vsa ta dela je bilo porabljenih blizu 26 milijonov dinarjev. Za dokončno Črtu so predvideni številni gozd-no-tehnični ukrepi, med drugim prepoved paše, s pomočjo katerih naj bi se povečale zaloge lesa na tem področju od 20 na 45 kub. metrov na ha. Načrt tudi že razpravljajo o novih predpisih za promet osnovnih sredstev, ki jih po sedanjih predpisih ni mogoče odtujiti. Hkrati postopno uvajamo v naš gospodarski sistem tudi način financiranja investicij s kreditom pri Narodni banki, kar tudi pomeni, da bo treba investicijski kredit vračati in plačevati obresti. Zahteve po kreditu pa se bodo ocenjevale na osnovi družbene koristnosti in tgzmz' v •.. .. .. ... ....... ' ...v~ Letos bo končan prvi del. zavoda za preizkušanje ladij, ki ga grade^ v bližini Zagreba. V zavodu, ki bo imel več umetnih bazenov, specialne delavnice in moderno orodje za preizkušanje ladijskih modelov, bodo preizkušali posebnosti vseh večjih plovnih enot, ki jih bomo v prihodnje gradili v naših ladjedelnicah. ... , Do konca leta bo v zavodu končan prvi bazen, dolg 3am, ki bo služil za preizkušanje ladijskih modelov, del upravnega poslopja in nekaj delavnic tako, da bodo letos začeli s prvimi poskusi. — Prihodnja leta bodo zgradili še tri bazene, okroglega s 35 m premera ter dva bazena po 275 in 300 m dolžine. — Na sliki idejna skica enega izmed bazenov. pogozditev Krasa je potrebno predvideva dalje obnovitev in osnovi družbene Koristnosti in dev, !bodo brez -“XÄii man? t^s' načrtno ureditev degeneriranih gozdov, rentabilnosti, tako da bodo ime- mogli K temu, ca Koiemivi ne proizvodnjo podjetij nima nobene ...................................................— ■ — ■ ' -----J—1 ------i: : bodo videii rešitve vprašanja zveze. ‘-krajno sistematično in Novo podjetje fine mehanike v Trbovliah doseSi povečanje zaloge lesa od rine menan e j sedanjih 1,532.000 na 2,488.000 S. 1. januarjem je v Trbovljah kub. metrov lesa. začelo obratovati novo, samostojno podjetje »Finomehanika«. Do tega časa je imela strojna tovarna »Miha Marinko« obrat fine me-F.anike, v katerem so si delavci pridobili dragocene izkušnje. Zdaj, v samostojnem podjetju, bodo lahko mnogo koristili pri izdelavi različnih predmetov za ši-r -:o potrošnjo. »Finomehanika«, ki spada v okvir mestnih podjetij, ki jih je 11.700 ha. Omejitev le prednost tiste investicij», ki sečnje je ena izmed glavnih na- obetajo največjo družbeno ko. log novega načrta za pogozditev Krasa, s katerim nameravajo rist in rentabilnost in s tem prinašajo na.ivečji prispevek k dviganju splošne proizvodnosti dela. S tem smo prišli do vpraša- proizvodnosti zgolj v mehanizaciji in investicijah in da bodo laže spoznali tudi ostale velike možnosti v tej smeri z boljšo organizacijo in z večjo intenzivnostjo dela. fs. Kako se jelfubliauska tehnična sekcija pripravila na pluženje cest? Zadnje dni se je v javnosti precej razpravljalo o pluženju zaposluje 14 delavcev, ki delajo se pomembnejših cest, posebno pa v starih prostorm, dokler ne bodo tistih, ki povezujejo naše znane urejeni prostori za^ osnovno solo turistične kraje. Semkaj pri-na '/odi. Podjetje ima pred seboj jtevajo zlasti ceste na Gorenj-veiiko možnost za razvoj posebno skem, ki so pozimi tudi najbolj .-e zaradi tega, ker je v trbovelj- zasnežene. Lanski visoki sneg je skem okraju prvo podjetje te vrste in ker bo izdelovalo predvsem predmete za potrebe široke potrošnje. dal vodstvu cest dragocene izkušnje, tako da se je ljubljan- nje snega traja na takem odseku ceste okoli 10 ur. V tem času pa je sneg cesto zopet popolnoma zamedel. Zaradi tega je organizirala sekcija lansko poletje posebno tesarsico ekipo, ki je zgradila 24 novih lesenih plugov. Tako pluži sedaj ceste 64 plugov in odpade na 1 plug le 6 do 8 km cest. Ker prično. ska tehnična sekcija pripravljala plužiti ceste takoj potem, ko za- 3,500.000 din dobička Kmečka delovna zadruga v Trojanah ne gospodari slabo. To dokazuje njeno finančno stanje, saj je imela lani 3 in pol milijona din pade 10 cm snega, je teoretično in praktično nemogoče, da bi bil promet količkaj zaustavljen (seveda, če se ne pojavijo kakšne druge zapreke). Vrh tega pa si je nabavila tehnična sekcija še dva motorna pluga, katerih za pluženje snega že vse poletje. Ljubljanska tehnična sekcija skrbi za pravilno opravljanje cestnovzdrževalnih del na področju celotne Gorenjske. Razen tega spada pod to upravo še del cest na Dolenjskem (do Radohove vasi) in na No- temeljna naloga je, razširiti iz-dobička. Od dobička odvajajo tranjskem (do Logatca). Dolži- plužene smeri. Takih plugov bi 30 % v investicijski sklad, 5 % na cest- ki Jih vzdržuje ta sek- rabila sekcija še mnogo več. pa v socialni sklad in v razne dru- cija znaša okoli 560 km. Sekcija je organizirala med ge sklade. Za izplačilo zaslužka Sekcija je med drugim izde- d im tudi 32 p0r06evalskih zadružnikom je ostalo 1,467.000 lala podroben nacrt pluženja. središ-_ Cestarji obvešžajo svo. dm, tako da je znašal povprečni Lam se je namreč izkazalo, da sekcijo iz teh središč vsako dnevni zaslužek zadružnika okrog lesen plug ne more dobro pre-350 din. plužiti 20 km ceste, kajti čišče- Uslužbenci v gospodarstvu prejmejo izplačano polno tarifno postavko samo v primeru, če podjetje izpolni odnosno doseže družbeni plan. Polna tarifna postavka uslužbencev v gospodarstvu tedaj nl zagotovljena, kakor je to v državni upravi, kjer ni nobenega znižanja. Uslužbenci v gospodarstvu so tedaj vezani na izpo-lnitev predpisane družbene naloge, če hočejo prejeti zaslužek po tarifnem pravilniku. To pa ni enostavno dosegljivo. Kaj porečejo uslužbenci državne uprave tedai, kadar kolektiv ne bi dosegel 100°/* nalog družbenega plana in bodo nižjemu odstotku ustrezno tudi prejemki nižji. Take možnosti niso izključene in so se v nekaterih podjetjih že primerile. Enakega rizika predipisi o prejemkih uslužbencev državne uprave ne poznajo. Samo po sebi se razume, da uslužbenci v gospodarstvu ne moremo sprejeti predloga o j z ema- il a odrejenem delovnem mestu, lahko zniža tarifna postavka do 20 •/•, Ti primeri pri nas niso bili osamljeni in je sindikat podjetje zaradi tega grajal. Za začetnike pa je sploh uvedena praksa, da nekaj časa prejemajo plačo po tarifni postavki znižano do 29 •/•. To znižanje pa predstavlja nižjo plačo od one. ki jo imajo uslužbenci v državni upravi. PTi tem pa ne smemo gledati samo suhih tarifnih postavk. V kolikor bi primerjali plače usluž- ne uslužbence, marveč isti predpisi, kakor za delavce 7 proizvodnji. Vzemimo letošnje praznovanje novega leta 1953. Uslužbenci v državni upravi so bili prosti od vključno 1. do vključno 4. jan. medtem ko so uslužbenci v gospodarstvu v tem primeru uslužbenci Železarne Jesenice bili prosti 1© 1. in 2. januarja 1953, medtem ko so delali v soboto dne 3. januarju in v nedeljo dne 4. januarja 1933. ker je tako zahteval interes proizvodnje. Torej tud« tu ni mogoča nobena prava primerjava, niti ni argumentov za izenačevanje zaslužkov. Trdimo da bi bilo nesmiselno in škodil ji vo izenačiti s plačami drž. uslužbencev ravno in edino takozvane administrativne uslužbence, ki imajo v podjetjih najmanjše tarifne postavke. Pri dosedanjih zaslužkih pa bi ostali uslužbenci tehnične in komercialne stroke. Tako hi razbili homogenost plačilnega sistema podjetja in ustvarjali razliko v samem podjetju med člani istega delovnega kolektiva, zdi se nam povsem zgrešeno razbijati enotnost ko ek-tiva ravno v plačilnem sistema. Vsekakor je manjše zlo imeti malenkostne in delns razlike med prejemki državnih uslužbencev in uslužbencev v gospodarstvu, ka-koT ustvarjati dvojno mero med prejemki uslužbencev istega podjetja. Brez pomena pa tudi ni značaj dela takozvanih administrativnih uslužbencev v gospodarstvu. Ti so tako ozko povezani s proisvodnim procesom, da zn morajo v znatni meri poznati in obvladati. Prav tako morajo poznati ti uslužbenci kvaliteto, uporabnost in druge lastnosti proizvodov, kar vse povečuje njihovo strokovnost in odgovornost. Ali niso element! pravilnega nagrajevanja ravno delo, strokovnost in odgovornost, ki so povečani pri uslužbencdi v gospodarstvu. Ali je v gospodarstvu sploh mogoče eovoriti o administrativnih ifsi’i?hei“e5h. Iraker so v državni upravi, in kje je meja ločnica med administrativnimi uslužbenci in drugimi uslužbenci v podjetju. Delo vseh uslužbemcev v gospodarstvu je ozko zvezano ne samo z disciplinsko in administrativno odgovornostjo, ampak tudi z materialno odgovornostjo. Zarodi bencev državne uprave in usluž- večane odgovornosti jim upravi-fcenoev v gospodarstvu, hi delali čeno pripada brez dvoma tuli krivico. Na videz je res, da so ta- pravfica do deknega vilšjega za-niifme postavke odn. plače drž. s-lužka. Pri tem pa ponavljamo, uslužbencev nekoliko nižje od da znatnih razlik kakor smo že plač usiužbeacev v gospodarstvu, dokaizali, sploh ni. Toda kakor rečeno, v primerjavi prj tudi ni prezreti, da z delovnim časom se ta razlika prispevajo državna gospodarska občutno zmanjša odnosno celo iz- p od Ve tj a in še posebno jesemška g«ne. Ni pa prezreti dejstva, da železarna, razumevajoč potrebe uslužbenci državne^ uprave preje- skupnosti družbeno akumulacijo majo razne položajne odnosno pQ SVOjj najvišji zmogljivosti, pri funkcijske dodatke, katerih zopet v gospodarstvu ne poznamo. Zaslužki delavcev in uslužbencev v gospodarstvu so urejeni po enotnem načelu. Uslužbence smo že povsem izravnali z delavci (pla- tem gre del zaslug tudi uslužbencem. ker s svojön vesbnim in marljivim delom izboljšujejo proizvodni proces in omogočajo kar najhitrejšo odpremo in obrečuna-vanje proizvodnje poljetva. Za vse te napore naj bi bili uslužbenci v gospodarstvu dejansko kaznovani s tem. da bi se jim občutno znižali njihovi pre>em’ 1. Poudariti je treba, da so r-» uslužbencih v državni n.oravi določene izjeme el**le njihovih službenih let in strokovnosti, medtem ko tega v gospodarstvu doslej še nimamo. _ . . . , .. , 1ega trga" vLje večinoma zelo ..uspešno. Vseh 17 splošnih kmetijskih za- Nova knjiga o atomski konca oktobra skoraj 157 milijo- nov din prometa. Vse, razen za-Iz obsežne literature, ki obrav- drug v Podkumu in Razborju iz-nava te probleme, je v tej knjigi kazujejo dobiček in le zadruga v __________ , ____ _ _____ skrbno izbranih nekaj člankov in Čemšeniku je poslovala tako, da je v tem letu zgradila ljubljan- va knjiga, pisana v srbohrvaščini del, znanih znanstvenikov s pod- nima ne dobička ne zgube. Za- ročja atomske energije, ki na iz- drugo v Podkumu so pregledali krajih je zato le ena rešitev, in sicer: sneg je treba odva-Na koncu je treba pripomniti še to, da imajo nekateri ljudje zelo slabe odnose do vseh cestno vzdrževalnih naprav, ki jih ('Uergm Pred dnevi je izšla iz tiska no- industrijski tir. Po dosedanjih ugo- _______ _ starji pri pluženju mnogo težav ^ ______ r đ tovitvaii ima tukajšnja glina, še to na cestah Bled Bohinj in Je- njeno kakovost. Ker jejiilo pozneje prednost, da je. nekoliko lažja od senice—Kranjska gora. Na niih je namreč zmeraj precej snega, zametov in plazov, tako da so jih morali letos zavoljo tega že ska tehnična sekcija. Tako je pred dnevi nek voznik polomil pri Lescah precej (2 km daleč) snežnih kolov (ki kažejo pri — »Atomska energija« — Šta svako treba da zna o atomskoj energiji«. Po izidu knjige ing. S. Bok-šena »Atomi« (ki jo je izdala Teh- inistrstvo za novoosvobojene kraje običajne gline, ker vsebuje precej lignita. Zato tndi pri žganju ukinjeno, ni nihče več skrbel za nadaljnje delo. potrebuje toliko kalorij, ker ob tej Letos pa je bilo na okrajni sknp- priliki zgoreva v njej tndi lignit in • ZV t l : .. Jlrl-nclii n ff r n d _ uoUvovo (• lino 7 n p u d i mo rVlno toVO {čini v Postojni, v diskusiji o grad njah ▼ letn 1953. to vprašanje ponovno sproženo. Za izgradnjo opekarne govori predvsem dejstvo, da je tržišče Reke. ki se bo vsekakor le razširilo (gradnja pristanišča, težko industrije itd.), oddaljeno od Bistrice le okrog 3« km. Vse ostale opelmrne so mnogo bolj oddaljene. Knkovost izdelkov opekarne ua Mrli Bukovici se je zadnje čase precej izboljšala, tako da lahko uspešno konkurirajo na trgu. Opekarni je ■spelo plasirati izdelke ne samo na opeke« je^opeka^ n »'pravljen a osemkrat plužiti. In kakšni so le posebno primerna za daljše pre- rezultati teh del? Ker so te ce-voze. Prvi poizkusi so pokazali, da s^e yrj^ tega Še zelo ozke, po- ^cfino^aTž^'odkopavajo T TeIi. sefeno na odseku Soteska-Bo-kih količinah v Kosezah pri Ilirski hinj, je na številnih krajih gaz Bistrici v bližini bivšega rudnika jiroka ,e 3 m in Še manj. To lurnita. Računajo, da je na tem . , ,. , , , raiztu gline za nejmanj sto let, če‘ predvsem tudi zategadelj, ker se bod© izdelali vsako leto šest mili- pri oranju z lesenimi plugi ob jonov kosov opeke. Tovarna bo pro- 3trani stisnjen visok suh sneg izvajala vse vrste strešne im zidne H. K. vsiplje nazaj na cesto. ,Y teh pluženju smer cestišča), pri nička knjiga) in knjige P. Genau-Podbrezju pa so neznanci pre- da »Atomrico orožje« (Medicinska vrnili lopo za pesek v dolino knjiga, Beograd), je to v kratkem Takšno škodljivo delo moramo času tretja knjiga, ki se ukvarja s ostro obsojati, kajti sekcijo sta- fem vprašanjem. Medtem, ko prvi ne en snežni kol 200 din, lopa dve knjigi obdelujeta snov čisto s za pesek pa 15.000 din. Ce k strokovne plati in sta zato name-temu prištejemo še stroške plu- njeni bralcem, ki že poznajo pod-ženja (prve dni v letu je nam- ročje atomske energije, pa je na reč plužlo ceste 760 konj), vi- drugi strani knjiga »Atomska dimo, da je vzdrževanje cest energija« resen poizkus, približa-zelo draga stvar. Zato je treba ti problematiko moderne atom-take ljudi, ki uničujejo splošno ske fizike v popularni, razumljivi ljudsko premoženje, najostreje in povprečnemu bralcu dostopni kaznovati. -ačr obliki redno zanimiv pa vendar enosta- pristojni organi pred nekaj meseci ven in slikovit način tolmačita tu- in ugotovili še iz leta 1951 v trdi najtežja in najzapletenejša govski poslovalnici primanjkljaj vprašanja. V knjigi je podan ce- 170 tisoč din, ki se je postopoma loten pregled dosedanjih rezulta- večal. Z raznimi nepravilnimi tov raziskovanja s področja atom- vknjižbami je tamkajšnja bivša ske energije v razne vojne in mi- knjigovodkinja poskusila ta pri-roljubne namene ter možnosti iz- njanjkljaj prikriti. Pri lesnem od-koriščanja atomske energije v bo- seku so v mnogih primerili brez dočnosti. Knjiga ima 172 strani in potrebe v naprej plačali les, ne-je tiskana v latinici. pravilno obračunavali regres in S to knjigo je publicistično in sklad za obnovo gozdov. O pod-založniško podjetje »Jugoslavija« kumlski zadružni zadevi bo raz-odprlo serijo »Popularne bibliote- pravljalo okrajno sodišče. Pred ke«, ki ima namen seznaniti bral- sodiščem se bo zagovarjal tudi ce z izsledki na področju znano- bivši lesni manipulant iz zadruge sti in tehnike. Prihodnja knjiga v Polšniku, kjer so prav tako ugo« iz te serije bo posvečena medicini, tovili razne nepravilnosti. I I Naša krajevna imena V 24. številki Uradnega lista LRS iz leta 1952 je bil ODjavljen pravilnik o označevanju imen naselij, ulic in trgov ter o označevanju hiš. Ro tem pravilniku morajo dobiti vsi istoimenski nazivi naselij v okviru posameznih okrajev — pristavek, da se bodo med seboj razlikovali. Vsa naselja in zaselki, kakor tudi posamezne hiše, morajo biti opremljene z novimi napisnimi tablicami, hiše pa na novo numerirane po predpisanem redu. Doslej smo imeli po osvoboditvi že več zakonov o upravni razdelitvi LRS, ki pa niso imeli enotnega kriterija za označevanje imen naselij. Tako je zakon iz leta 1946 imenoval naselja Pragersko, Desternik itd., zakon iz leta 1948 Pragrsko, Destrnik, Cajnarji itd., zakon iz leta 1952 pa zopet Pragersko, Desternik, Cajnarje itd. Vkljub takemu — naravnost — izzivanju jezikoslovcev ni bilo opaziti vsaj v širokim slojem namenjenih pub-likcdjah, nikake kritike in predlogov, kako naj bi prišli do enotnega pravopisa naših krajev. Ce smo se že lotili tako obsežnega posla, kakor je pre-številčenje večine hiš v republiki m nabava novih napisnih tablic, ki ne bodo poceni, je vsekakor potrebno, da pride tudi do uveljavljanja Zakona o imenih krajev, ulic in trgov, ki je bil objavljen v Uradnem listu LRS štev. 10 iz leta 1948, katerega izvedba pa je bila že večkrat odložena. Ker bo že samo preštevilčenje hiš zahtevalo mnogo dela s popravili katastrskih elaboratov, zemljiških knjig itd., bi prav gotovo ne bilo ekonomično, če ne bi omenjenega zakona izvedli tako, kakor je bil zamišljen, in določili nazive krajev za daljšo dobo. Spremembe naj bi bile možne samo z zakonom, in sicer samo takrat, ko bo potrebno ponovno preštevilčenje posameznih naselij po določilih zgoraj navedenega pravilnika. Da bi se pa to doseglo, je treba sodelovanja vsaj naslednjih ustanov: Slovenska akademija znanosti, Univerze, JLA, Pošte, 2eleznic, Katastrske uprave po potrebi pa še drugih. Na nekaj sestankih, ki naj bi jih vodil Svet za zakonodajo, bi bilo mogoče urediti celotno materijo na podlagi zbranih podatkov po omenjenem pravilniku in abecednega spiska naselij Krajevnega imenika LRS. Mogoče bo kdo rekel, da ta zadeva pač ni tako v.ažna, vendar je tako mišljenje samo posledica nepoučenosti. Izhajajoč iz stališča, da se izdajajo zakoni pač zato, da se izvajajo, so nekatere ustanove začele prilagajati svoje nazive v skladu s pravopisom v vsakokratnem zakonu o upravni razdelitvi, vendar je bilo treba- zaradi zgoraj navedenih nestalnosti, odnosno pravopisnih nihanj, odnehati, prvič zato, ker so izdatki za pečatnike in štampiljke vedno večji, drugič pa, ker bi stalno spreminjanje nazivov, ki se objavljajo po vsem svetu (na pr. pošta, železnica) vzbujalo vtis neresnosti. Za nekatera naselja je mogoče najti v raznih leksikonih in uradnih dokumentih celo vrsto nazivov: n. pr. Jedin-ščina, Jedinščica, Edinščina, Idinščina in mogoče še kakšna Najtežje pa je z ustanovami z istimi nazivi, kot sta občini Podgorje, ena v okraju Sežana, druga v okraju Slovenj Gradec. Skoro vsak pošiljatelj, pa naj bo ustanova, podjetje ali privatnik, napiše na pošiljko, ki jo odpravi po pošti, samo »Občinski ljudski odbor Podgorje«, ne da bi navedel pošto. Razume se, da ima v takem primeru 50% takih pošiljk najmanj 24 ur zamude v dostavi, ker mora najprej ena občina ugotoviti, če spada k njej ali ne. Se težje je bilo prej, ko so bili kar štirje krajevni ljudski odbori z nazivom Bukovica (samo v LRS), zaradi česar so potovale pošilj- ke lahko tudi po več tednov do pravega prejemnika, ker je vsak KLO vrnil pošiljko z opombo »ni za nas«. Ne zadostuje niti to, da ima n. pr. ena občina naziv Kostanjevica na Krki, druga pa samo Kostanjevica, ker mnogi pošiljatelji pišejo samo Kostanjevica, pa mislijo na Kostanjevico ob Krki, poleg tega pa ni mogoče zahtevati od poštnih uslužbencev, da bodo spoznali vse variante nazivov. Razume se, da imajo lahko take zamude pošiljk včasih težke posledice za posameznika ali pa skupnost. Da pa je pošiljk s pomanjkljivimi naslovi veliko, pa naj bo vzrok nepazljivost ali nepoznavanje, lahko vsakdo uvidi iz tega, da poštna direkcija vsak mesec uniči preko tisoč pošiljk, ki jih ni mogoče vročiti niti prejemnikom, niti pošiljateljem, pa tudi ne potem, ko so bile s tem namenom komisijsko odprte. Zaradi tega bi bilo treba: L Določiti nove nazive za vse kraje, katerih nazivi ne odgovarjajo določilom Zakona o imenih naselij, ulic in trgov ter o označevanju hiš. Nazivi vseh naselij, v katerih so kakšne ustanove, podjetja, zadruge, važnejša križišča, pa naj ne bodo različni samo v okviru enega okraja, temveč v okviru vse države, in sicer iz dveh razlogov: a) da bi vsaj za ustanove, podjetja itd. v glavnem izključili napačno in zakasnelo vročitev pošiljk zaradi slabega naslavljanja, b) da ne bo treba dopolnjevati naziva, ko bo - mogoče v kraju ustanovljena pošta ali železniška postaja, ki morata nujno imeti naziv različen od vseh drugih ustanov te vrste v državi. 2. Odrediti, da morajo imeti vse ustanove v istem kraju isti krajevni naziv, ne pa vsaka svojega (n. pr. Uršna sela naselje in pošta, Vršna sela železniška postaja; ali pa: Rateče — naselje, Planica — železniška postaja, Rateče-Planica pošta itd.). Pri tem ne bi bilo težav. Največ naselij bi dobilo dodatek po bližnjih večjih krajih, vodah, gorah ali geografskih področij, n. pr. Podgorje pri Slovenjem Gradcu, Podgorje na Krasu, Dolič v Prekmurju, Laze ob Savi itd. Treba je poi-jvno poudariti, Kako saj krepimo turizem v Ljubljani Ljubljana se je v zadnjih dveh letih turistično predramila. O tem se lahko prepričamo na vsakem koraku. Turistične pobude vznikajo druga za drugo. Le eni še nismo dorasli: Kako zagotoviti tujcem prenočišče, da jih ne bo treba prevažati na Bled, kadar zmanjkajo v Ljubljani postelje. Pomemben nosilec turističnih prizadevanj v slovenski prestolnici je Turistično društvo Ljubljana. Lani smo ga ustanovili. Koliko Ljubljančanov ve zanj in za njegova prizadevanja, za njegove naloge? In vendar je turizem važna pozitivna postavka v našem narodnem gospodarstvu. Zaradi tega se bo vsak zaveden državljan zanimal za razvoj turizma v svojem kraju, za delovanje turističnih društev, ki imajo namen, pospeševati turistične pobude in turistična prizadevanja. Namen Turističnega društva Ljubljana, je razvijati in pospeševati turizem po načelih so- naloge turizma. Društveno članstvo je dvojno: individualno in kolektivno. Včlanijo s^ lahko posamezniki in kolektivi. Mesečna članarina za individualne člane je pet dinarjev, letno 60 dinarjev. Razen tega je treba doplačati še 25 din. za društveno legitimacijo. Kolektivi pa lahko izražajo svoje priznanje društvenemu delovanju z več- spodarski adresar. Za tisk je pripravljen že poseben kulturni vodič po Ljubljani, pripravlja se tudi izdaja prospekta in turistične brošure z naslovom »Kam v nedeljo«, ki bo vodila čitatelje do najlepših izletnih toč v neposredni okolici Ljubljane. Popust pa imajo člani tudi pri raznih društvenih priređivah, ki jih bo letos okoli .jimi letnimi prispevki. Številni- 10. Osrednja letošnja prireditev - dobne ekonomike, zdravstva, po. da ne bi smeh zamuditi letos-. , 7 . , , ’ „„-»v. „„„„Iti socialnih potrebah m kulturnih nje edinstvene prilike opraviti pri enkratnih stroških to delo temeljito in za daljšo dobo, ker ga bo tako in tako prej ali slej treba. B. F. Skrb občinskega ljudskega odbora Mozelj za osnovne šole Na področju občinskega ljudskega odbora Mozelj so bile med narodnoosvobodilno borbo skore vse vasi bolj ali manj požgane in porušene. Okupator ni štedil niti šolskih poslopij. Za obnovo poškodovanih šol in uvedbo pouka so v nekaterih predelih te občine prebivalci in tudi bivši krajevni ljudski odbor kazali premalo zanimanja. Za te stvari pa se je bolj zavzel občinski ljudski odbor, ki ima še danes pred seboj velike naloge. Zadovoljivo je rešeno šolsko vprašanje edino le v Mozlju, kjer je 24 šoloobveznih otrok, medtem ko je šola v Spodnjem logu zelo slabo in neudobno opremljena. V vasi Skrilj, Nemški Loki in Koprivniku pa še vedno ni pouka kljub temu, da je zadostno število otrok. — Računajo, da se bo v Skrilju pričel pouk v drugi polovici šolskega leta, medtem ko je rešitev šolskega vprašanja v Nemški Loki in Koprivniku združena s subjek- tivnimi in objektivnimi težavami. V Nemški Loki, kjer je 13 šoloobveznih otrok, ni pouka že tri leta ter»je zaradi tega nujno potrebno, da se prične pouk vsaj v novem šolskem letu. — Tamkajšnji prebivalci so se zadnji čas za to vprašanje zelo zavzeli, Kmetijska delovna zadruga Nemška Loka pa je obljubila, da bo na lastne stroške prenovila šolsko poslopje, opremila šolske prostore in uredila stanovanje za učitelja. Se večje pa je prizadevanje prebivalcev Koprivnika, ki so sklenili, da bodo za obnovo šolskega poslopja prispevali s prostovoljnim delom. Po bežni oceni bo prenovitev šole stala približno tri milijone um. To pa je za samo vas Koprivnik težko rešljivo vprašanje. Zato so sklenili, da bodo zbrali vsa lokalna in dosegljiva sredstva za obnovo šole. Delavci državnega kmetijskega posestva in lesnoindustrijskega podjetja pa pričakujejo, da bodo pomagali Slavenska akademija znanosti in -umetnosti ie mn% zelo uspešno äetaia tudi njihovi delavski sveti in direkcije ter občinski in okrajni ljudski odbor. Ker pa je v vasi 35 šoloobveznih otrok in je nemogoče več odlašati s poukom, so se domenili, da bodo v januarju uredili začasni šol-ški razred ter poskrbeli za stanovanje učitelju, ki bo, po sklepu zadnje seje Sveta za prosveto pri OLO Kočevje, v začetku druge polovice tega šolskega leta nastavljen na tej šoli. S skrbno in popolno prenovitvijo šole v Koprivniku, bo prebivalstvo pridobilo tudi veliko prosvetno dvorano, knjižnico in čitalnico, dva šolska razreda in udobno stanovanje za učiteljstvo. — Računajo, da bo pritlični del stavbe služil za splošno ljudsko-prosvetne namene ,prvo nadstropje pa bo urejeno za osnovno šolo. Tako bo tudi kulturno-prosvetno društvo Koprivnik, ki je kljub težkim pogojem zelo delavno, prišlo do primernih prostorov, v katerih bo lahko neovirano razvijalo svoje kulturno-umet-niško delo; prebivalci pa bodo imeli zatočišče za svojo vzgojo in tudi za razvedrilo. Tone Ožbolt. težnjah. Ta svoj namen pa uresničuje s tem, da iniciativno podpira mobilizacijo ljudskih množic za gradnjo in urejevanje turističnih naprav ter zasnov, da iniciativno sodeluje pri olepševanju Ljubljane, ter pri ohranjevanju naravnih, kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter spomenikov iz NOV, nadalje da podpira organe ljudske oblasti pri delu za razvoj turizma, da daje pobude za razne turistične akcije in prireditve v -raznih oblikah, da pomaga krepiti razvoj množičnosti v ljudskem turizmu. Prav vprašanje množičnosti je postalo danes zelo aktualno. Nekoliko smo že razgibali smisel za olepšavo in turizem, zlasti na periferiji, kjer stopajo v espredje predvsem olepševalne naloge. Ob lanskem Turističnem tednu, ki je bil le skromen poizkus, seznaniti Ljubljančane z nalogami Turističnega društva Ljubljana, je nagradno tekmovanje nedvomno poživilo zanimanje za društvo in njegova prizadevanja. Tudi trgovski in gostinski kader smo skušali ogreti za smotre turizma. 58 nagrad v skupnem znesku 121.000 dinarjev naj bi vzpodbudilo nagrajence za nadaljnja turistična prizadevanja na področju olepševanja, trgovine in gostinstva. Nauk Turističnega tedna je bil zelo dragocen: ni mogoče misliti na uspešen ljudski turizem brez množične organizacijske osnove. In temu vprašanju posveča Turistično društvo Ljubljana svojo največjo skrb. Smo sredi akcije za krepitev množičnosti. Gre za smotrno pridobivanje Ljubljančanov za kolektivi so podprli ljubljanska turistična prizadevanja z lepimi zneski, ki so pomagali uresničiti marsikatero dobro, zdravo pobudo. Člani pa nimajo le dolž-nošti (redno plačevanje članarine, izvrševanje raznih nalog itd.), ampak tudi pravice ter razne ugodnosti. Ugodnosti nudi društvenim članom predvsem država, pa tudi društvo samo. Tako imajo člani z izkazom članstva na podlagi legitimacije, pravico do 67% popusta na železnici, če potuje skupno vsaj pet članov, in do 75% popusta, če potuje skupno vsaj 30 članov. To je nedvomno lepa ugodnost, ki omogoča članstvu ceneno, koristno potovanje, ki naj služi predvsem spoznavanju turističnih lepot naše domovine. Razne ugodnosti in olajšave pa nudi članstvu tudi društvo samo. Poseben popust bodo uživali člani pri obisku ljudskega kopališča na Ježici. Turistično društvo Ljubljana je z nujnimi, izdatnimi investicijami zagotovilo nadaljnji obstanek in razvoj tega prijetnega, naravnega kopališča, ki priteguje zmerom več gostov in kopalcev. Predvidene so pa verjetno že letos nove pobude, ki imajo namen, razviti Ljudsko kopališče na Ježici v Ljubljanski lido. Temu naj bi služila predvsem ureditev bazena in preureditev savskega brega za lepši dostop k reki. Nadalje imajo člani poseben popust pri raznih društvenih edicijah. V tisku je že karta Ljubljane, Vodič po Ljubljani in go- bo Ljubljanski festival, ki ima namen, širiti sloves Ljubljane doma in po svetu. S svojimi kulturnimi točkami bo nudil umetniški in kulturni užitek, s svojimi športnimi prireditvami športni užitek, s svojim obsežnim razvedrilnim programom, pa zabavo ter razvedrilo. Pa tudi pri drugih pobudah bo upoštevano članstvo. Prednost je zagotovljena članstvu pri raznih turističnih vožnjah po Jugoslaviji ter v inozemstvo, nadalje pri rezerviranju hotelskih sob v času letovanja, pa tudi pri rezervaciji vstopnic za filmske in gledališke predstave ter druge prireditve. Pri Turističnem uradu na Miklošičevi 17, ki je najtesneje povezan s Turističnim društvom, si lahko namreč vsakdo zagotovi pravico do rezervacije proti vplačilu 80 dinarjev za legitimacijo. Člani pa plačajo znižan prispevek 50 dinarjev. Vse te in še druge ugodnosti bodo nedvomno povečale zanimanje Ljubljančanov za Turistično društvo Ljubljana ter njegove naloge. Društveni odbor pa se zaveda, da se mora nasloniti na množice, če želi uresničiti svoj program ter izvršiti svoje naloge. Ljubljančani bodi najlepše manifestirali svojo turistično zavest, če bodo s svojim včlanjenjem izpričali svojo pripravljenost, sodelovati pri tem važnem delu, ki zajema vso Ljubljano. Vsa potrebna pojasnila lahko dobijo v društvenih prostorih na Miklošičevi 17. S tem bomo najučinkoviteje pomagali krepiti turizem v Ljubljani. IZ NAŠIH KRAJEV Ljubljana, 13. j'an. Tajnik Slovence akademije znanosti in umetnosti prof. dr. Milko Kos, je v razgovoru s sodelavcem Tanjuga poudaril nekaj glavnih značilnosti dela akademije v minulem letu. S smrtjo dr. Frana Ramovša je Slovenska akademija izgubila lani svojega dotedanjega predsednika. Konec oktobra je bil izvoljen za novega predsednika akademije književnik Josip Vidmar. Akademija je lani vzpostavila še tesnejše sodelovanje s Srbsko akademijo znanosti v Beogradu in Jugoslovansko akademijo znanosti in' umetnosti v Zagrebu. To sodelovanje se je zlasti izražalo v delu Akademskega sveta FLRJ, ki je zasedal leta 1952 v Ljubljani. Med letom se je 23 znanstvenikov, članov in delavcev Slovenske akademije udeležilo različnih znanstvenih kongresov in se mudilo v tujini. V akademiji je bilo 6 znanstvenih predavanj tujih znanstvenikov. Zlasti pomembne rezultate na terenu so dosegli arheologi, ki so odkrili pri Št. Petru v Savinjski dolini doslej največje izkopanine iz rimske dobe v Sloveniji. Lani so bila objavljena številna znanstvena dela in razprave, med njimi »Letopis akademije«, novi zvezek slovenskega biografskega leksikona, zgodovinska razprava prof. Grafenauerja »Ustoličenje koroških vojvod«, prirodoslovna razprava prof. Mayerja o rastlinstvu v Sloveniji, dva zvezka arheoloških V K EM E VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE SLOVENIJE Snežne razmere v Sloveniji 13. januarja: Ljubljana: 14 cm trdega snega, temperatura —S stopinje. Planica: 1 cm pršiča na 70 cm podia-ge, temperatura —11 stopinj. Jezersko: 1 cm pršiča na 35 cm podlage, temperatura —4 stopinje. Slovenj Gradec: 1 cm pršiča na 19 etn podlage, temperatura —5 stopinj. Celje: 1 cm pršiča na 16 cm podlage, temperatura —5 stopinj. Maribor: 5 cm pršiča na 4 cm podlage, temperatura —5 stopinj. Murska Sobota: 1 cm pršiča na 8 cm podlage, temperatura —5 stopinj- Novo mesto: 1 etn pršiča na 29 etn podlage, temperatura —5 stopinje. Snežne razmere 11. januarja 1953: Velika Pianina: 15 cm pršiča na 100 cm pečin-e. temperatura —3 stopinje. Sončno, smuka ugodna. Komna: Sem pršiča na 135 cm podlage, temperatura —9 stopinj. Napoved za sredo. Lepo vreme z, dH no oblačnostjo. Prevladoval bo' vzhodnik, v Primorju burja. Temperatura ponoči do —14 stopinj, podnevi okrog 0 stopinj. V Primorju ponoči —2 stopinji, podnevi okrog plus 4 stopinje. razprav, glasbeni deli skladateljev Lajovica in Škrjanca. V tisku je še delo prof. Piemelja »Višja matematika« in »Zbornik« velikega slovenskega arhitekta dr. Jožeta Plečnika. Lani je delalo v okviru akademije 13 institutov, 1 znanstveni odbor in komisija. Kemični institut je dosegel uspeh z izdelavo receptur za proizvodnjo domačega koksa. Fizikalni institut razvija med drugim svoje delo na številnih problemih atomske tehnike. Institut za elektrogospodarstvo, ki ga vodi znanstvenik dr. ing. Milan Vidmar, je dosegel lepe rezultate pri problemu uporabe prevodnika iz čistega aluminija in odpora na lopatah vodnih turbin, s čimer bodo prihranili milijonske zneske. Akademija je sprejela leta 1952 v svoj okvir tudi novi institut — institut za turbostroje, v Postojni pa je bil ustanovljen posebni zavod za raziskovanje Krasa. M@rmb rofsfd propagandisti in ljudski škodltivc! pred sodiščem Razgibano prosvetno delo v Črncih Sindikalno kulturno umetniško društvo »Oton Zupančič« v Črncih je najbolj delavna organizacija te vrste v Apaški kotlini. V društvu so po večini delavci državnega posestva. Poleg rednih članov _ imajo tudi lepo število podpornih članov. Ob koncu starega leta so v črncih uprizorili Kovačičevo igro »Kovačev študent«, ki jo je uglasbil Vinko Vodopivec. Glasbene točke te igre so bile izborno podane in je bilo občinstvo, ki je napolnilo veliko sindikalno dvorano, z izvajanjem nadvse zadovoljno. Podoben uspeh je želo društvo z isto prireditvijo v nedeljo 4. jannarja v Apačah V tamkajšnji zadružni dvorani. Društvo pripravlja igro »Trije vaški svetniki«, ki jo bodo uprizorili v februarju. Spomladi bodo uprizorili »Miklovo Zalo« ob sodelovanju s šo- nja prva redna konferenca sicer ni pokazala tako visokega odstotka, vendar pa lahko pričakujemo, da bodo stroge ocene samo vzpodbudno vplivale na izboljšanje poznejših učnih uspehov. Pereči problem šolskih prostorov pa bodo morali vsi, ki jim je do boljše vzgoje naše mladine, pričeti čimprej reševati. Nujno bo treba povečati učne prostore za dve učilnici, telovadnico in delavnico. Delo n. pr. v četrtem raz redu, kjer sedi 51 dijakov, vsekakor ne more prinesti tistih učnih uspehov, ki ne bi izostali, če bi imeli dva četrta razreda. Večina dijakov je iz okolice mesta, 33 se_ jih vozi z vlakom v šolo, nekateri pa imajo tudi po dve uri hoda, 44 dijakov pa prehodi do šole nad 5 km poti. Kljub vsem tem okol-nostim so dijaki zelo pridni tudi v svojem pionirskem odredu, ki je organiziral kemični, prirodopisni, modelarski in vrtnarski krožek, katere poseča 86 dijakov, škoda, da MLO Kmetijska zadruga v Makolah skrbi za izobrazbo kmečke mladine Medtem ko se večina delovnega ljudstva trudi ter si ipriizadeva ustvariti s svojim delom čim boljše življenjske pogoje im s tem tudi lepše življenje, se še dobe v naši sredi ljudje, ki zavirajo ta polet delovnega ljudstva s svojim sovražnim in škodljivim delovanjem. Ni torej čudno, če kažejo taki ljudje tudi slab odnos do ljudske imovine, ki jo namenoma uničujejo in sabotirajo pri delu. Med take negativne elemente spadajo tudi Stanko Osana, Ivan Šalamun, bivši direktor okrajnega gostinskega podjetja, Maks Neubauer, direktor tovarne mesnih izdelkov v Bohovi pri Mariboru in c ♦ — ir„ i c Tro- sta se znašla tudi Drago Stefanič, računovodja, in Rudolf Trabe, obratovodja v Tovarni mesnih izdelkov. ki sta svojo službo opravljala zelo nevestno in malomarno. Ni torej čudno, ako je ob takem vodilnem kadru revizija po prvih 7 mesecih poslovanja v letu 1952 ugotovila primanjkljaj več kot 2,600.000 din ter je bilo podjetje že na robu konkurza. Po večdnevni razpravi je sodišče razgalilo vso gnilobo takega poslovanja in tudi ugotovilo, da je poslovanje Tovarne mesnih izdelkov v Bo-fiovi pod vodstvom Maksa Neubauerja bilo tako. da se sploh ne ve, kam je izginilo 10 glav goveje sednjimi društvi v Apačah in Žepovcih. Poleg dramatske in pevske sekcije ima djruštvo tudi šahovsko, namizno-teniško in odbojkarsko sek- pred gimnazijo bi z nekoliko dobre cijo. Aktiven je zlasti pionirski volje že lahko popravili, da ne bi krožek šahistov. V šahovski sekciji moralo vseh 350 dijakov nositi vsak ne kaže^ potrebnega razumevanja za dolžnosti, ki jih ima do šole. Cesto sekciji so uvedli 5 dopisnih turnirjev s posameznimi šahisti po državi. To dopisovanje bo trajalo 6 mesecev. Društvo namerava z delavskim kolektivom prevzeti v upravo in v dokončno dograditev v surovem stanju zgrajeni zadružni dom v Črncih, ki bi* služil društvenim namenom. - J. R. dan šolske prostore blato, mimo katerega ne morejo do šolskih vrat! Bodoče naloge radenske občine V Hrastniku bodo uredili krajevni muzej Dolgoletna želja krajevnih či- Kmetijska zadruga v Makolah je s pomočjo Okrajne zadružne zveze v Ptuju pripravila za svoje člane 10-dnevni sadjarsko - vinogradniški tečaj, ki ga je obiskovalo 27 kmečkih sinov — botioe.ih gospodarjev. Da bi v tečajn lahko čim več pridobili, so stanovali tečajniki v gradu Štatenberg, stroške vzdrževanja pa je krila kmetijska zadruga iz svojih sredstev. Razen strokovnih zadev in praktičnega pouka so obravnavali na tečaju tudi predmete s področja splošne izobrazbe, za kar so poskrbeli prosvetni delavci iz Makol. Po tečaju je kmetijska zadruga pripravila za tečajnike in nekaj ostalih zadružnikov skupen izlet v delovno zadrugo Osojnik, na ekonomijo Okrajne zadružne zveze v Vurberku, v Vinarsko zadrugo v Ptuju in obisk podobnih zadružnih obratov, kjer so si ogledali, kako s sodobnimi sadnimi plantažami, vinogradi in kletmi napredni zadružniki že izpodrivajo tradicionalno zaostalost v vseh panogah naše kmetijske proizvodnje. Prepričali so posnemati. se, da za razvoj in povečanje kmetijske proizvodnje ni nobenih zaprek v njihovi tako lepi, ^ toda na žalost dokaj zaostali dolini Dravinje od Poljčan do Majšperka. Uspeli zaključek tečaja je brez dvoma pokazal, da deta in sredstev kmetijska zadruga ni žrtvovala zastonj. Led je prebit in vsi tečajniki so obljubili, da bodo tudi v bodoče čimbolj poglabljali svoje strokovno znanje z obiskom nadaljnjih strokovnih tečajev in z branjem strokovnih knjig ter časopisov. — Kmetijska zadruga je nagradila mladince s 17 garniturami orodja za čiščenje drevja ter z 6t poljudnimi kmetijskimi strokovnimi knjigami. Obljubila jim je tudi, da bo nabavila sodobno motorno škropilnico za škropljenje sadnega drevja. — Z vsem prizadevanjem za izobraževanje kmečkih fantov je kmetijska zadruga v Makolah dokazala, da pravilno razume svojo osnovno nalogo. — Kmečka mladina ptujskega okraja si želi, da bi jo ostale kmetijske zadruge čimprej začele V. V. živine. 48 svinj im 120 telet. v uuiiuvi Rn Za ta kazniva dejanja je sodišče • i • n ' i • 'L •, Stanko Kodrič komercialist isto- stanku Osani naložilo kazen 1 le- nitejjev v rirastniku je bila usta-tam. vsi iz Maribora. Vsi so sa- in s tnMPirei; st.rnper—? zamora noviti kraievni mnzei in •7kt-at-i botirali in škodovali ljudskemu premoženju, zraven pa tudi vršili to in 6 mesecev strogega zapora, noviti krajevni muzej in zbrati Ivanu Šalamunu za protidržavmo vse znamenitosti Hrastnika tudi protidržavno propagando. Za svoje sovražno delovanje preti družbeni ureditvi FLRJ so se pred dnevi zagovarjali pred okrožnim sodiščem v Mariboru, kjer so dobili zasluženo kazen. Maks Neubauer in Stanko Kodrič sta se. zagovarjala tudi zaradi sabotaže v Tovarni mesnih izdelkov v Bohovi. Maks Neubauer je namreč kot direktor, prežet z informbirojskimi idejami, vodil to podjetje kot pravi diktator, kateremu se nihče ni upal oporekati. Povsod je imel sam odločujočo besedo in skušal izvrševati tudi posle, ki so bili dodeljeni drugim. baver, ki je že zbral veliko zanimivih stvari. Svet za prosveto pri mestni občini Hrastnik, ki se za Med prvo skupino 4 obtožencev vlekla. V Čezsoči so bili v preteklem leto delavni delovanje isto kazen in mu nato ___i • zaradi prejšnjih kazni prisodilo ^.a s*° , nazaj. Z zbiranjem zgo-enotno kazen 5 let in o mesecev aovinskega materiala je je že dalj strogega zapora, Maksu Neubauer- časa ukvarjal učitelj Lojze Hoh- ju 3 leta strogega zapora, Stanku • ....... - Kodriču v zvezi s prejšnjo kaznijo enotno kazen 7 let strogega zapora, medtem ko sta bila Drago Stefanič in Rudolf Trabe kaznovana s pogojnimi kaznimi. Sodišče je odškodninski zahtevek Tovarne mesnih izdelkov v Bohovi napotilo na pot redne civilne pravde. ker se v kazenskem procesu ni dalo točno določiti, koliko škode je povzročil posamezni obtoženec, in bi zadevna raz-isikovanja razpravo še bolj za--T. Radenski občinski odbor, ki je ponovno izvolil za predsednika Jakoba Rihtariča, se je že krepko lotil dela. Imel je že cve seji. Med drugim so sklenili, da bodo nudili vso pomoč pri dograditvi zadružnega doma. Občinski ljudski odbor bo pomagal slatinskemu podjetju, ki namerava spomladi graditi vodovod iz obrata Radenci v Boračevo. Prav tako so posvetili vso pozornost popravilu oDČinskih zgradb ter nadaljnjemu razvoju občinskih podjetij, izmed katerih je v preteklem letu pekarna iz lastnih sredstev postavila novo_ skladišče. Sedaj, ko ni večjega kmečkega dela, bo gospodarski svet poskrbel, da bodo kmetje popravili in pripravili škropilnice in škropivo , . z« škropljenje sadnega drevja. Po- zadevo zelo zanima, se je na svo- vezal se bo s kmetijskimi zadrugami ji zadnji seji odložil, da bodo usta- z?radi. nabave slame in d ra «e živin. M Pre$a*a kPuea vgimaazili MINOTA Ljudski odborniki mestne občine Bovec so v lanskem letu kmalu spoznali, kakšne so njihove naloge in katere panoge gospodarstva so pri njih najvažnejše. Njihovo stva. čiščenje pašnikov in podobno. Na pobudo samih zadružnikov in s pomočjo občine v Bovcu je v preteklem letu kmetijska delovna zadruga nabavila traktor, novili krajevni muzej, ki ga bodo uredili v Kobaletovi hiši. V muzeju bodo hranili razne zanimivosti o razvoju rudnika, kemične tovarne in steklarne itd. Ustanovitev krajevnega muzeja v Hrastniku je važna in pomembna scvar in ne bi bilo slabo, če bi o tem razmišljali tudi v Trbovljah, Radečah in Zagorju. IZ SLOV. BISTRICE Eden izmed kolektivov, čeprav naj-mlajši, ki je v Slovenski Bistrici opravil v minulem letu pomembno delo, je zdravniška ambulanta. Ta ske krme, da se ohrani živinski fond, ki je bil zaradi letošnje suše hudo prizadet. Tudi ostali sveti bodo še ta mesec sklicali prve seje in pričeli z delom. »Romeo in Julija« □a rečiškem odru V soboto, 10. januarja, je zaključilo 8. razred gimnazije prvih 54 gojencev šole Minota na Igu in doseglo naslednje uspehe: odličnih je 8.8®/a, prav dobrih 52.3®/», dobrih 47-1%. in zadostnih 11.8*/*. Ob tej priliki je najboljši nčenec 8. razreda gimnazije tovariš Zupan izročil »ključ k znanju« gojencem 6. razreda gimnazije ter poudaril težave, ki so bile zlasti obilne zaradi skrajšane dobe pouka in priletnosti gojencev, ki pa so jih kljub vsemu z vztrajnim in vzglednim učenjem uporno premagali. Tovariš Hrovatin, ki je v imenu 6. razreda prevzel ključ, je zagotovil, da bodo tudi v bodoče gojili tradicije partizanske in komunistične borbenosti, duh tekmovanja. in požrtvovalnega učenja. V gimnaziji Minota so večinoma stari partizani.; borci udarnih brigad in invalidi, za katere preteklost ni imela kruha, kaj šele izobrazbe, in ki prav zato cenijo socialistično ureditev ter vlagajo vse svoje moči za dosego znanja. 76.7®/# gojencev ima drnžine in le 53.6% gojencev je med 25 in 30 leti starosti, vsi drugi pa so starejši. Če k temn prištejemo še polovično dobo, v kateri morajo obvladati snov redne gimnazije, resnično lahko precenimo ves trud, s katerim gojenci dosegajo zares zavidljive uspehe. poglabljanje v kmetijske proble- kosilni stroj in drugo orodje, ki zdravstvena ustanova skrbi za zdrav-šoli skopaj 134 gojen- jc kmalu kazalo vidne uspehe, znatno olajšuje fizično delo v kine- v.Ä“ nižji tečajni izpit, -šesti razred in . äko SO se zmenili^ s kmetijsko tijstvu. -se višji tečajni izpiti pa čeni v februarju mesecu. V zvezi tem pripravljajo Letos je v šoli skupa, v . iiiw vsstt ^k° s°se * ^^0 tečajni izpiti pa bod_o zaklju- delovno zadrugo v Čezsoči, ki je zvezi s edina v okraju, da zgradijo na RarazenPrXnÄaS°ifrnjaT«e:, planini Preddolini v višini 1200 stranskega udejstvovanja bo razsta- m moderne planinske staje. Tako va prikazala tudi udeležbo^ gojencev v narodnoosvobodilni borbi. Razstava bo odprta v soboto 17. in v nedeljo 18. januarja v Domu ljudske milice v Ljubljani. Franci Strle Ledine pri Idriji V zimskem času se je tudi v naši gorski vasici razgibalo kulturno prosvetno življenje. Mladina je na Silvestrovo priredila veseloigro in organizirala smučarske tekme mladincev in pionirjev. Tudi pionirji so imeli v tem šolskem letn je bil tu zgrajen hlev, ki lahko sprejme tudi do 70 glav goveje živine, poleg njeg^ pa je bil zgrajen še mlekarski obrat. Obe zgradbi sta urejeni tako; da popolnoma ustrezata sodobnemu planšarstvu. Pobudo za to gradnjo so dali čez-soški zadružniki in tudi največ pripomogli k dokončni dograditvi. Zadružniki, kot dobri člani Fronte, pa niso samo veliko pripomogli na tej gradnji, temveč so z mobilizacijo političnih orga- --- že tri prireditve. Naj- . . . .------- lepša prireditev je bila v nedeljo mzacij obilo storili tudi drugod ^eSlTTr^ttDe^aSVrtdzr‘nih *" P«dvsem po njihovi zaslugi SO prejeli darila Dedka Mraza. Vaščani pričakujemo, da ,nas ho v dolgem zimskem času razveselilo tudi prosvetno društvo s kakšno lepo igro in da bo pevski zbor iz Vrsnika naštudiral vrsto lepih pesmi. GV. opravili Čezsočani v minulem letu nad 14.500 ur prostovoljnega dela, ki so bile razen v odstranjevanju snega opravljene v obilni meri tudi'za izboljšanje kmetij- Tečaj za telesno vzgojo v ljutomerskem okraju Svet za prosveto in kulturo v Ljutomeru je priredil za zboljšanje telesne vzgoje po šojah 14 dnevni telovadni tečaj za učiteljstvo osnovnih šol in nižjih gimnazij. Tečaja se je udeležilo 29,_ predvsem mlajših učiteljev in učiteljic, ki bodo sedaj v glavnem usmerjali telovadni pouk v šolah po pridobljenem praktičnem in teoretičnem znanju. Med drugim so se tečajniki seznanili s terminologijo, z metodiko telesne vzgoje, z razvojem otroškega telesa ter so predelali elementarne in športne igre. Predelali so tudi narodna kola ter proste Vaje z a skupen nastop pionirjev na p;onirskem festivalu v Ljutomeru. Vsak tečajnik je imel praktičen nastop z učenci na osnovni šoli, odnosno z dijaki na nižji gimnaziji. Svet za prosveto in kulturo bo tečaje za telesno vzgojo postopno nadaljeval, tako da bodo tečaj dovršili v tem šolskem letu vsi učitelji do 45. leta starosti« prebivalci. Vsak dan išče v ambulanti zdravniško pomoč do 100 ljudi in so v minulem letu imeli blizu 19.000 obiskovalcev. Zdravnik in dve bolničarki nndijo bolnikom pomoč z veliko požrtvovalnostjo. Sam zdravnik , je do začetka decembra v minulem letu opravil 1499 hišnih obiskov, kar je glede na velik del pohorskih pre- ^ delov, ki jih je treba obhoditi peš, Ja) . dokazuje, da se Rečičanl lep rezultat. ; zanimajo /.a igre. la uspeh je V Rečica ob Savinji ni velik kraj in malokdaj se sliši o njem, ima pa dobro KUD, ki je za novo leto prav presenetilo tamkajšnje prebivalce. Uprizorili so Shakespearejevo tragedijo »Romeo in Julija«. Brez dvoma ni to lahka stvar, saj zahteva tragedija dobre igralce in režiserja. Vse to so zmogli s svojo marljivostjo. Težave so imeli s sceno, kar pa ni preveč motilo gledalcev. Kdor je gledal igro, je lahko pohvalil igralce. Posebno _ ženske vloge so bile dobro izpeljane. Pohvaliti pa moramo tudi Romea (Milan Krmanč-nik), ki^ je s svojo lepo izpeljano vlogo očaral gledalce. Mnogo se je žrtvoval učitelj Šrafhel, da je pripravil igralce. Velika udeležba na n^mtari (1. jan.) in na reprizi (4. januar» res zanimajo ča igre. Ta uspeh je mar-ljive jrečiške igralce še bolj pod-bodo še kdaj v splošnem Je zdravstveno st »n je žgal. Upajmo, da nas Slovenjebistriški občini zadovoljivo, presenetili, saj se pojavljajo nalezljive bolezni „ , redkeje kakor drugod. Izjemoma se je v letu 1951 pojavila močna gripa, za katero je obolelo 745 ljudi. Ne poznajo pa malarije, legar se ni pojavil že nekaj let, kakor tudi ne ij ___ __ ;nza. Tudi tuberkuloznih obolenj je j. To je v veliki meri zasluga dobre protituberknlozne staž. ŠF Cii be, pri kateri imajo veliko vlogo brezplačni rentgenski pregledi, ki se jih ljudje kaj radi poslužujejo. Tudi nižja gimnazija, ki je dobila v sedanjem šolskem letu četrti razjed in ima 550 dijakov, je dosegla uspehe, ki so vredni pozornosti. Kljub veliki stiski za primerne učilnice, so v šolskem letn 1951/52 imeli 75 odstotkov pozitivnih ocen. Letošn Zelo važno je to, da so tudi podeželska KUD zmožna uprizoriti kvalitetna dela iz domače in svetovne literature, saj je zanimanje ljudi za reprezentativna dela še večje kakor za navadne kratke igre in podobno. Prav zaradi tega moramo reč iško KUD za uprizoritev »Romea in Jnlije« še bolj pohvaliti. Pogumnim igralcem želimo še v bodoče mnogo uspeha! Ug-šek MiSSECNA NAROČNINA Slovenskega poročevalca: 140 đuj Prof. dr. techn. Milan Vidmar NIKOLA TESLA Za slovensko besedo Pred desetimi leti, 7. januarja 1943. leta, je umrl v New Yorku. eden izmed največjih genijev, ki jih je rodila jugoslovanska zemlja — Nikola Tesla. Ko se v teh dneh spominjamo te smrti, nam nehote uhajajo misli v življenjsko delo Nikole Tesle, ki je izredno močno povezano z zgodovino vse elektrotehnike in ki je vsej elektrotehniki začrtalo silne poteze. Na pariški razstavi 1881. leta je imel svoj paviljon znani ameriški izumitelj T. A. Edison, v katerem je razkazoval svoj način električne razsvetljave. V tistih časih je bila električna svetilka seveda silovita senzacija. Edison je bil leta 1879 nastopil s svojim patentom in kmalu nato je zažarela njegova prva žarnica, ki je menda gorela tri dni. Z vso ameriško energijo se je potem izumitelj vrgel na fabrikacijo žarnic, pa seveda tudi na opremo električnih razsvetljevalnih naprav. Le zato se je že tri leta po nastanku žarnice pokazal na pariški razstavi. Danes ve vsak človek, da je električna svetilka uporabna le, če ima za seboj stanoviten dotok energije. Žepna svetilka na primer služi nekaj časa, potem pa se izčrpa baterija, ki jo je treba obnoviti. Toda žepna svetilka je potrebna le za nekaj bežnih trenutkov, od časa do časa in zato je za najpreprostejše razsvetljevalne naprave tudi danes še uporabna. Dokler je imela elektrotehnika le tako imenovane primarne elemente kot vire energije, dokler je torej mogla uporabljati le baterije., seveda ni mogla misliti na razsvetljevanje, pač pa je lahko gradila telegrafske in telefonske naprave. Ko pa je 1866. leta Werner von Siemens podaril elektrotehniki svoj tako imenovani elektrodinamični princip, je bil generator kot proizvajalec stanovitnega električne- . ga energijskega toka nenadoma možen. V razdobju od nastanka električnega generatorja do nastopa Edisonove žarnice, so seveda podjetni pionirji elektrotehnike gradili raznovrstne električne stroje. Enega izmed njih je videl skromni jugoslovanski študent, rojen v Smiljanu pri Gospiću opolnoči med 9. in 10. julijem 1856. leta — Nikola Tesla. Zanimivo je v naknadni sliki razvoja elektrotehnike opazovati Nikolo Teslo ob prvem srečanju z električnim strojem. — Njegovo prodorno oko je videlo v stroju ža stanovitni enosmerni tok nasilno mehansko preobračanje smeri. Prav nič mu ni bilo všeč, da ustrezna priprava, tako imenovani kolektor, iskri. Takoj je bil prepričan, da so možni el=ktrični stroji brez takšnih okornih pripomočkov, pa je svoje mnenje tudi neovirano povedal svojemu profesorju. Profesor Föschl ga je krat-komalo zavrnil: »Takšnega električnega stroja ne boste nikoli zgradili.« Ko je Nikola Tesla po končanih študijah stopil v službo telefonske družbe v Budimpešti, je seveda nosil svoje ideje s seboj in nemirno jih je premetaval sem in tja. 1832. leta je nekega poznega popoldneva na spienudu v mestnem parku v Budimpešti iznenada zagledal, kar je iskal. Takrat, 1882. leta, se je v Teslovi glavi rodil vrtilni tok. Toda poglejmo, kaj se je med tem godilo v širokem svetu! Na že omenjeni pariški razstavi 1881. leta se je med obiskovalci pojavil tudi podjetni Nemec Emil Rathenau, oče poznejšega zunanjega ministra Waimarske republike. Brez omahovanja je kupil pravico za izdelovanje Edisonovih žarnic. Po povratku v Berlin je ustanovil veliko podjetje, ki je danes znano pod imenom AEG — (Allgemeine ELktrizitätsgesellsehaft), pa je začel v bogatih hišnih blokih urejati električne razsvetlieval-ne naprave. Seveda je kakor Edison uporabljal stanovitni, mirni, enosmerni tok, ki je po svojem ustroju povsem podoben vodnemu toku reke ali pa potoka. Seveda: električna razsvetljava mora dajati stanovitno, mirno, zanesljivo svetlobo. Očitno mora biti tudi razsvet-ljevalni tok takšen. V tistih časih ni nihče mislil na kakršno koli drugačno možnost. Kmalu je bilo jasno, da električne naprave postanejo mnogo predrage, če se omejujejo samo na žarnice kot odjemalce električnega toka. Zato so bili neogibno potrebni tudi motorji obrtnikov ali pa industrialcev, ki trošijo mnogo več energije. Motor na enosmerni tok se je kmalu pojavil na delu. Dober je bil. Vse lastnosti dobrega motorja je prinesel s seboj. Zdelo se je, da je mlada elektrotehnika s svojim enosmernim tokom krenila na pravo pot. Toda kmalu se je pokazalo, da ima enosmerni tok zelo kratke roke, zelo kratko sapo. Njegov akcijski radij je dosegel spočetka le nekaj sto metrov; pozneje, oborožen z ustreznimi sredstvi, pa je dosegel en kilometer. Vse to je bilo seveda porazno za mlado elektrotehniko. tako imenovanega čarovnika iz Parka Menloe, Edisona, so bili vsi najdbe, Teslovi izumi iznajdbe. Predstavljaj si, da iščeš v veliki hiši, ki je polna vseh možnih stvari, izgubljen ključ! Edison bi to hišo razdelil na neštete enake prostorne dele in bi jih sistematično vse preiskal, Pa bi končno našel svoj ključ. Tesla pa bi bil zaprl oči, se zasanjal in v svojih sanjah zagledal ključ. Prepiri med pristaši enosmernega in izmeničnega toka so izzvali v Evropi prireditev, slovito elektrotehnično razstavo v Frankfurtu 1891. leta. Na tej razstavi naj bi bili zastopniki obeh taborov konkretno pokazali, kaj znajo. Takrat so pristaši izmeničnega toka presenetili ves svet s tem, da so iz skromne vodne centrale, zgrajene v Lauffenu ob Nek-karju. speljali izmenični tok 120 kilometrov daleč v Frankfurt. Ko so tam na koncu daljnovoda zažarele žarnice, je ves tedanji svet strmel. Toda tudi zastopniki enosmernega toka niso držali križem rok. Kar so pokazali na razstavi, je bilo ze- Ruševine rojstne hiše Nikole Tesle v Smiljanu pri Gospiću ki je imela velikanske perspektive in neukrotljivo ambicijo. Sredi osemdesetih let se je pojavil transformator, ki omogoča preoblikovanje električne energije in s tem večanje akcijskega radija električnega toka; teoretično pravzaprav v nedogled. — Seveda so se takrat oglasili podjetni pionirji elektrotehnike, ki so hoteli zavreti prodiranje po progi enosmernega toka, ki so hoteli spoprijaz-niti delovno elektrotehniko z izmeničnim tokom, s tokom, ki neutrudno spreminja svojo smer in svojo jakost. Toda izmenični tok je imel takoj spočetka zelo slabotne motorje. Kmalu je bilo jasno, da ti motorji nikoli ne bodo resnično uporabljivi, razen če jih oborožimo s čudovitimi pripravami. Ker pa je bil motor kot odjemalec energije poleg žarnic iz gospodarskih razlogov nepogrešljiv, je nujno nastopila velika kriza. Skoraj vse predzadnje desetletje preteklega stoletja je polno bojev, prerekanj, prepirov pristašev enosmernega in pristašev izmeničnega toka. In kaj je v tem desetletju delal Nikola Tesla? Budimpešto je zgodaj zapustil, prebil nekaj časa v Parizu, nato je obrnil Evropi hrbet in se odpravil v Ameriko. Bil je brez kakršnih koli sredstev. Na poti iz pristanišča v Menloe park, kjer je hotel obiskati Edisona, je po naključju zagledal obrtnika, ki se je mučil z električnim strojem. Popravil mu ga je, dobil za svoje delo 20 dolarjev in bil za nekaj dni preskrbljen. Edison je zanimivega mladega Teslo sprejel v krog svojih sodelavcev. Toda ti dve glavi sta bili tako silno različni, da dolgo nista mogli ostati pod isto steho. Edison je bil pristaš solidnega enosmernega toka, Tesla je neutrudno sanjaril o drugačnih sistemih uporabljanja električne energije. Edison je bil poslovni človek in predvsem praktik, Tesli ni bilo nikoli za denar in vse svoje življenje je prebil nekako v sanjah. Izumi lo prepričevalno. Žgočega spora mlade elektrotehnike razstava v Frankfurtu 1891. leta ni razrešila. Medtem je* v zadnjih letih predzadnjega desetletja prejšnjega stoletja Tesla v Ameriki dobil svoje prve patente, ki so se vsi sukali okoli njegovega sistema. Kmalu je bilo jasno, da je titan vrgel svojo strelo v razdrapani elektrotehniški svet, da je Nikola Tesla presekal gordijski vozel dotedanjih sporov. Ni zmagal enosmerni tok, zmagal ni izmenični tok, pač pa je Teslov vrtilni tok prevzel oblast v delovni elektrotehniki. To je potrdila elektrotehniška razstava v Chicagu 1893. leta, to je potrdilo slovito predavanje, ki ga je v tistih dneh imel Nikola Tesla pred Ameriško Zvezo elektrotehnikov (American Institute of Electrical Engineers). Odsihmal je imela delovna elektrotehnika jasno začrtano smer. Te smeri se je dejansko tudi držala vse do današnjih dni. V tistih časih je Tesla vrgel na mizo niz patentov, ki so takoj omogočili gradnjo električnih generatorjev, motorjev, transformatorjev, regulatorjev in pomožnih priprav za mnogo-fazni, to se pravi vrtilni tok. Tako temeljito je Nikola Tesla takrat opravil svoj posel, da se je nenadoma znašel v presenetljivem položaju: njegovo življenjsko delo je bilo po vsem videzu zaključeno. Dejansko je Nikola Tesla v tem trenutku obrnil delovni elektrotehniki hrbet: preprosto zato, ker ga ni več zanimala. Dejansko ga delovna elektrotehnika tudi ni več potrebovala: vse, kar zadeva njen ustroj, je bilo dovršeno. Odsihmal je imela delovna elektrotehnika pred seboj le še podrobno delo: piljenje, glajenje, harmoniziranje priprav, ki jih je dobila v roke, kot da jih je ustvaril nedosegljiv duh. V tistih časih Tesla še ni imel štiridestih let. Ne samo, da je bil še mnogo premlad, da bi šel v pokoj; njegova življenjska sila je bila vrh vsega izredna. Ali ni morda samo zato od vsega početka odklanjal enosmerni tok, ker mu je bil premalo živahen, premalo dinamičen, premalo skrivnosten? — Tesla je sredi devetdesetih let moral začeti novo življenje in ga je dejansko tudi začel. Nenadoma ga vidimo v raziskovanjih elektromagnetnih pojavov, ki nihajo z nepojmljivo brzino, s silnimi frekvencami. Se pred koncem prejšnjega stoletja je vsul Tesla na delovno mizo elektrotehnike obsežen niz patentov, ki polagajo temelje vsej sodobni visokofrekvenčni tehniki. 2e takrat je spoznal, da je najvažnejši problem v visokofrekvenčnih električnih krogih takoimenovano uglaša-nje. Ko danes sedimo ob radiu in vrtimo skromno kolesce, da ujamemo neko postajo, uglašujemo sprejemni krog. To je delo po zamisli Nikole Tesle. Tesla je pripravil tudi vse drugo, kar potrebujemo v visokofrekvenčni tehniki. Tudi elektronki, tej čudoviti pripravi, ki je danes morda "najmočnejši faktor vse elektrotehnike, je utrl pot Z mirno vestjo lahko trdimo, da je Nikola Tesla položil temelje visokofrekvenčni elektrotehniki prav tako, kakor je malo prej položil temelje delovni elektrotehniki. Vse to je bilo pred petimi, sestimi desetletji dobro znano. Ker pa Tesla nikoli ni ljubil reklame in poslovnih pripomočkov, so nekdanja priznanja počasi bledela. Spretnejši, toda mnogo, mnogo manjši tekmeci velikega moža, so počasi in previdno začeli postavljati svoje lončke na ognjišče, ki ga je tako silovito zakuril naš veliki rojak. V strokovni literaturi so se začeli pojavljati časovni vrstniki Nikole Tesle, ki šo spočetka skušali biti soizumitelji, pozneje pa kar pravi izumitelji naprav, ki jih je človeštvu podaril Nikola Tesla. Tako na primer slišimo ime Ferraris poleg imena našega rojaka, kadar so v razpravi motorji na vrtilni tok. Tako se v isto posebno panogo vriva ime Dolivo Dobrovoljskega. In, ali ni bil G. Marconi asistent Nikole Tesle, ko so nastajale prve naprave za brezžično telegrafiranje in telefoniranje? Nova Jugoslavija se je spomnila v pravem času velikega sina naše zemlje, ki je moral konec svojega življenja prebiti v revščini. Spomnila se je njegovih nevenljivih zaslug za elektrotehniko, spomnila se pa je tudi krivic, ki so se počasi navlekle v zgodovino elektrotehnike. Zato praznuje v teh dneh vsa država dan, ko je umrl Nikola Tesla, ker Slovani radi skromno praznujemo dni, v katerih nas je zadela velika nesreča. Državni odbor za proslavo stoletnice rojstva Nikole Tesle ima bogato nalogo pred seboj. Predvsem bo moral z vestnim proučevanjem zgodovinskih aktov ugotoviti, kdo je po krivici prišel do dediščine, ki jo je Nikola Tesla zapustil vsemu človeštvu. V treh letih bo stoletnica dneva, ko je naš nerodovitni Kras rodil eno izmed največjih glav, ki jih je Jugoslavija doslej zmogla. Rad se spominjam jesenskega dne, ko sem 1936. leta videl v New Yorku svojega velikega rojaka. Takrat je imel svoj osmi križ že na hrbtu, toda bil je še ves svež in podjeten. Videlo se je, da živi v revščini. Naš generalni konzul v New Yorku je kajpak skrbel za njega. Toda človeštvu v sramoto je, da je moral nesmrtni Nikola Tesla, ki je vsemu človeštvu dal neprecenljive izume, skromno preživljati svoje zadnje dni. Tragika življenja Nikole Tesle ni samo v tem, 'da je doživel marsikatero krivico. Kakor vsak veliki genij, je tudi Nikola Tesla živel izredno hitro: gorel je v svojem delu in izgorel v njem. V modernem hotelu »Triglav«, ki se je ugnezdil v Kopru tik ob obali, v mrtvem zalivu slovenskega morja, sem prisluhnil zapletenemu pogovoru: »Prego una cena, une bez, brez brode. Prego pane, in due deci vino nero, prego, prego signor kel-nare!« »Si signore, si signore,« je odgovarjal nekaj časa natakar, nato pa je z nasmehom dejal: »Kaj pravzaprav želite gospod? Lepo po slovensko povejte!« Gost je zardel in nekaj na hitro izjecljal v zaviti ljubljanščini. Več oČi se je uprlo vanj. Pri sosednji mizi je sedelo nekaj Italijanov in smejali so se gostu iz Ljubljane na ves glas ter si mislili svoje. Ta pa tega smeha ni prenesel. Pograbil je plašč in klobuk in jo odkuril s hotela. Večkrat sem ga videl nato še v Ljubljani in vsakikrat me je bilo sram, da je lahko v Slovencu tako malo narodnega ponosa. Med okupacijo se je naučil nekaj laških besed in sedaj pride v Koper, sliši italijansko govorico in že se hoće pobahati: Tudi jaz znam italijansko! Sram ga bodi. Ta »ljubljanski Italijan« mi je stopil pred oči, ko sem v mali istrski vasici, ki leži visoko nad našim sinjim morjem govoril z ženo, z izjokanimi očmi, sivimi lasmi, v črnino odeto materjo padlega partizana in dveh od Italijanov ustreljenih sinov. Vsi trije so dali življenje za slovensko besedo. Najmlajšega Rudija bi bilo samo priznanje, da ni Slovenec, da je Italijan, da ni Rudi, da je Rodolfo, rešilo krogle podivjanih fašistov Toda Rudi je stoječ pred naperjenimi cevmi junaško zaklical: »Slovenec sem, nisem in nočem biti Rodolfo. Rudi je moje ime. Tu so moje prsi.« Strgal je srajco. Padli so streli. Rudi je dal svoje življenje, mlado življenje za slovensko besedo. Tudi v desetletjih najmračnej-šega terorja, preganjanja, streljanja, internacij, slovenske besede v naši Istri niso zatrli. Zbrisali so jo lahko le z občinskih tabel, nikdar pa je niso mogli zbrisati iz duš in z jezikov istrskih Slovencev. Istrani so se zavedali, da pomeni izrečena slovenska beseda teror, toda govorili so slovensko. Težko so se na slovenski zemlji borili za slovensko besedo, katero so že stoletja, kaj stoletja dolga tisočletja govorili njihovi dedi Zato danes težko najdeš Istrana, ki bi zatajil svojo govorico in govoril v gostilnah in kavarnah italijansko. Preveč znajo ceniti svoj jezik. danes na ramenih tega gledališča, kot ga je imela pred 45 leti prva slovenska dramska družina v Kopru. »Pred vas stopamo s slovensko besedo v želji, da bi z njo notranje obogatili naše delovno ljudstvo, da bi z njo vzgajali v nenehnem spoznavanju lepote«. Poznal sem izredne glave, v šahu na primer nekdanjega svetovnega prvaka A. A. Aljehina, ki je vidno izgoreval v svojem šahu. Toda Nikola Tesla je dvakrat izgorel v svojem delu, prvič, ko je ustvaril svojo delovno in drugič, ko je ustvaril visokofrekvenčno elektrotehniko. Ko sem ga videl osemdesetletnika, je bil dejansko že zdavnaj mrtev.- Nepozabni so mi spomini na tisto popoldne, ki sem ga smel prebiti v njegovi družbi. Mnogo mi je pripovedoval o svojih najnovejših idejah, predvsem o prenašanju energije v razdalje brez žice. Kakšne so te ideje, mi ni hotel povedati: videl sem, da se sam svoje ideje boji. Vedel je, da je prenašanje energije brez žice v daljavo nekakšno streljanje — artiljerije pa Tesla nikakor ni hote! izpopolniti. Sovražil je vojno, sovražil prepire med narodi. Neutrudno so mu uhajale misli na domača tla, čeprav je prebil dolga desetletja v Ameriki. Tudi osemdesetletni Nikola Tesla je bil še ves Jugoslovan in njegove korenine so bile še vse v jugoslovanski zemlji. Ljubil je samo dvoje na svetu: svojo rodno zemljo in svojo mater. Bil je za moje oči jasnovidec, čarovnik elektrotehnike, bil je pa tudi v svojih poznih letih svetnik. Ne morda svetnik v verskem smislu, toda svetnik po pojmih človečanstva, po pojmih idealov človeštva. Tako velik je Nikola Tesla, da smo ga Jugoslovani pravzaprav izgubili, ker je bil takrat prevelik za nas, ker je delal za ves svet. Pa bi bilo le prav in lepo, če bi se zdaj, ko stojimo ob desetletnici njegove smrti in čez tri leta, ko bomo praznovali stoletnico njegovega rojstva, ves civilizirani svet spomnil, kaj je Nikola Tesla bil in kaj je z njim naša mlada Jugoslavija poklonila vsemu svetu. Igruiska družina Slovenskega gledališča v Kopru ob predstavi »Kralj na Betajnovi«- Ob zadnjem srečanju s predsednikom Slovenske prosvetne zveze v Kopru, marljivim raziskovalcem zgodovine slovenske Itre Srečkom Vilharjem sva prišla tudi na razgovor o rasti slovenske besede v tem stoletju zasužnjenem koščku slovenske zemlje. Pred kratkim so tu odkrili slovensko listino iz leta 1635., ki jasno govori, da se je slovenski jezik že takrat uporabljal v pisani besedi. Isto nam potrjujejo tudi številne ohranjene glagolske listine. 2e leta 1710. so imeli Slovenci svoje semenišče v Kopru. V večjih vaseh, Kubedu, Sv. Antonu in drugih so bile že v XVII. stoletju slovenske šole. Po letu 1800, v dobi narodne budit-ve slovenskega ljudstva, je slovensko kulturno življenje v Kopru in ostalih vaseh živahno zaživelo. Z ustanovitvijo slovenskega učiteljišča v Kopru (leta 1873) je v tem vedno več slovenske inteligence. Dekančani, Dolinčani, Boljunča-ni in Koperčani si v- tem času ustanovijo svoje narodne čitalnice. Poleg te pa je bila v Kopru ustanovljena še slovenska hranilnica (1883), slovensko Pevsko in tam-buraško društvo (1907) in leto pozneje še »Dramski skup Istra«. V tem društvu so se zbirali vsi, ki so imeli veselje do dramatike. To je bila skupina zavednih Slovencev, ki jim kljub vsemu terorju iredente takrat ni mogla nobena sila razbiti njihovega delovanja. Ta dramska družina je v kratkih dveh letih tako zaslovela, da so jo klicale vse vasi Istre na gostovanje. Starejši ljudje vedo še danes povedati, kako so jih koprski igralci začarali ter jim s svojimi nastopi vlili še več volje za prosvetno delo. Ravno po zaslugi dramskega društva iz Kopra je prišlo tudi do vidnega velikega poleta slovenske besede v Istri. Toda pod kakšnimi težkimi pogoji je delala ta dramska družina. Iredentistični razgrajači so ji bili stalno za petami. Od vseh strani so ji nasprotovali. Obogaten' s temi mislimi sem segel v roke še direktorju sedanjega slovenskega gledališča v Kopru, Evgenu Frelihu. Isto poslanstvo je Tako piše uprava slovenskega gledališča v Kopru v prvem gledališkem listu v svoji drugi (letošnji) sezoni. Direktor gledališča, ki danes s svojimi predstavami opravlja kulturno poslanstvo v vasicah ob slovenskem morju, mi je pripovedoval: »Ne veste, kako hvaležno publiko imamo. Kolikokrat bi v kateri vasi nastopili, tolikokrat bi nas prišli gledat. Povsod nas z velikim veseljem sprejmejo. Ljudje .kar uživajo, ko nas gledajo in poslušajo. In to je za nas igralce največje priznanje in uspeh. Oddaljenim vasicam pomagamo tudi z vzgojo njihovih igralskih družin. Imamo leteče kulturne skupine. Člani našega gledališča večer za večerom obiskujejo igralske družine po vaseh ter jim pomagajo. Tudi v naših obalnih mestih, kjer živi precej Italijanov, smo dosegli popolen uspeli. Samo z Gogoljevo »Ženitvijo« smo že v tej sezoni gostotah 15-krat na raznih odrih iz\en nove stavbe našega gledališča. Tudi v Kopru si, je naše polpoklicno gledališče že pridobilo stalno publiko. Ptvi korak je storjen. Imamo še nešteto težav, predvsem nam primanjkuje še dobrih igralcev, toda mi gremo naprej. Seveda brez takšne izdatne pomoči kot nam jo daje ljudska oblast, ne bi mogli opraviti ničesar.« Poslovil sem se, ker se je direktorju Frelihu že mudilo na oder. Italijanska skupina gledališča je pravkar imela vaje. Tudi ta se enakovredno razvija skupaj s slovensko. Na ulici pa me je l4-letna deklica povlekla za rokav: »Tovariš, kupite ,Našo misel!’« Prvič sem videl to malo revijo, ki jo že drugo leto izdajajo dijaki slovenske gimnazije v Kopru. Razvila se je iz petošolskega glasila, postala glasilo gimnazije, sedaj pa jo z zanimanjem prebirajo dijaki tudi na ostalih gimnazijah v Sloveniji. Tako kot ta revija se razvija in spet razrašča desetletja zaničevana in teptana slovenska beseda v Koprščini. Boris Kuhar ZMičinska konferenca Znese«; komunistov v Konjičak Te dni je bila v Slovenskih Konjicah konferenca Zveze komunistov, katere se je udeležilo okrog sto komunistov iz konjiške občine. Sekretar občinskega komiteja ZKS tov. Breznik je podal pregled dela, ki so ga komunisti opravili v zadnjih mesecih v različnih organizacijah. Večina izmed njih je bila zelo aktivna v času pred volitvami v ljudske odbore, bili pa so tudi primeri, ko se poedini člani niso čntili dovolj odgovorne za svoje naloge. Vzgoji članstva kot stalni nalogi osnovnih organizacij je bil dan premajhen poudarek, kar se močno opaža pri mlajših članih. Podobno je bilo tudi pri sprejemanju novih Članov iz vrst delavcev, saj večina organizacij v zadnjih mesecih beleži le izključitve, dosti manj pa sprejemanje. Seveda se je ponekod, n. pr. v OPO »Konus« z izključitvijo nekaterih članov, ki se niso izkazali, da bi bili vredni biti član ZKS, organizacija le učvrstila, medtem ko so nečlani dobili s tem večje zaupanje v komuniste. To vprašanje bo potrebno v Aaj-krajšem času urediti tudi v OPO Konjice-teren in na Stranicah. V razoravi je več članov sprožilo vprašanje konjiškega kulturnega doma, ki je bil delno dograjen lani novembra. Napake in delno nestro- kovno delo v začetku gradnje se v precejšnji meri mašen jejo. Ob zadnjem deževju so bili spodnji prostori v celoti pod vodo. ki je stala tudi ponekod na odru in drugod. Za čim boljši razcvit kultumo-pro-i svetnega dela, ki mu je dem v glavnem namenjen, je na vsak način potrebno odpraviti te pomanjkljivosti. Sprejet je bil sklep o sklicanju zastopnikov vseh večjih podjetij, ki naj bi prispevala potrebne denarne zneske za nujna dela, med katerimi je najvažnejša kanalizacija. Po obširni obravnavi ostalih vprašanj (predavanja iz materiala \ stega kongresa ZKJ, organizacijske naloge itd.), so bile dopolnilne volitve v občinski komite ZKS, v katerega so bili izvoljeni tov. Anton Gosak, Marija Lužnik in Anton Slokan. * Občinski odbor OF v Slov. Konjicah je že začel prve priprave za volitve frontnih odborov in delegatov za kongres. Ta teden je bil skupni sestanek vseh odbornikov vaških odborov OF, na katerem so podrobno razpravljali o vseh političnih in tehničnih pripravah. Pričakujejo, da bodo volitve v glavnem zaključili do 20. januarja. Po pripovedovanju redovnice T. Š. napisala Branka Jurca ) Zdravnik je odšel iz operacijske sobe. Prevzela me je omedlevica. Zdrsnila sem s stola na da. Vtem se je zdravnik vrnil. Dvignil me je s tal. Kmalu sem se spet zavedela. Povedala sem mu, da se mi pred očmi večkrat stemni. Naročil mi je, da naj mi takoj preslikajo glavo. Z rentgenske slike se je videlo, da se mi je za čelnimi votlinami spet nabral gnoj. Že naslednji dan me je zdravnik operiral. Med boleznijo je skrbela zame sestra Skolastika. Dokler bom živa, ne bom pozabila nanjo. Negovala me je kakor otroka. Varovala me je pred vsiljivimi obiski nun. Obvarovati pa me ni mogla. Prizadevala si je, da bi ne slišala njihovih brezčutnih razgovorov, a bilo je zaman — ni jim mogla zapreti ust. Dolge dneve in noči sem bledla. Težko sem se prebujala v življenje. Prve besede pa, ki sem jih zaslišala, so bile besede nun, ki so me prišle obiskat. »Sestrica, na smrt se bo treba pripraviti. ..« Čutila sem dih smrti, a niti najmanj se je nisem razveselila. Prezgodaj bi bilo umreti, prezgodaj bi se morala posloviti od sveta. Bila sem mlada in tako malo sem še doživela.., Sestre so si prizadevale, da bi sprejela zakramente za umirajoče. Prišel je duhovnik. Zdravnik, ki me je zdravil, ga je srečal pred podstrešno sobo. Zahteval je, naj me ne muči s spraševanjem vesti. Duhovnik je stopil v mračno sobico. Pri meni je bila ta čas samo sestra Skolastika. Prisedel je k moji postelji. »Umrli boste, sestrica. Ali se veselite? Ženin Jezus vas pričakuje z razprostrtimi rokami...« Duhovnikove besede so vzbudile v meni odpor. »Ne, ne bom umrla. Nočem umreti...« »Ne mučite se, sestra... Če Jezus tako hoče.. .« Jaz pa nisem hotela umreti in ostala sem živa. Dolgo, zelo dolgo pa sem bila bolna. Ves ta čas je bila sestra Skolastika ob moji strani. Do kraja sem spoznala njeno ljubeče srce. »Ne rečem, tudi za duše bolnikov je treba poskrbeti, prva skrb pa nam mora biti njihovo zdravje...« Glede našega dela je imela druge misli kakor red. V tisti nizki, ozki podstrešni sobici sem sklenila, da bom opravljala svoj poklic še z veliko večjo ljubeznijo, kakor sem opravljala dotlej'. HOTEMEZ JE BIL STRAH SESTER Med mnogimi bolniškimi sestrami so bile zelo redke starejše nune. Zakaj, sem spoznala, ko sem zbolela na išiasu in sem morala na okrevanje v Hotemež. Hotemeža semeniškkn sestram niso pokazali. Vedele smo, da so tam bolne in onemogle sestre, o pogojih pa, v katerih so morale te nune preživljati svoje zadnje dni, se nam ni moglo niti sanjari. Brž ko je katera sestra obolela, ni mogla več delati — red pa je potreboval nune, ki so lahko delale iz dneva v dan in iz noči v noč. Zato niso imele bolne sestre nobene veljave. Dajali so jim tako pičlo hrano, da so shirale od lakote. In ne samo to — za bolne sestre ni bilo niti najnujnejših zdravil. Zato so sestre, ki so prišle v Hotemež, izgubile vsako vero v ozdravljenje. Premnoga sestra, pa tudi če je bila nevarno bolna, je raje ostajala v bolnišnici, samo da ji ni bilo treba v Hotemež. Vem za nuno, ki ji je kostna jetika načela kosti v kolku. Čeprav je delala z velikimi napori, ni dela pustila. Morala bi v Hotemež, a v Hotemež ni hotela. V Hotemežu so bile tri velike bolniške sobe. Za temi tremi bolniškimi sobami je bila kapela, kjer so ležale krste na črno prekritem odru. Čakale so nun, ki so umirale kot rože, če jih popari slana. Jaz sama sem bila ves čas, kolikor sem bila v Hotemežu, v prvi boi-niški sobi. Ko sem kolikor toliko ozdravela, sem odšla spet na delo. Druge sestra pa, ki so shirale zaradi bolezni in oslabelosti, so morale iz prve sobe v drugo. Od tam se skoraj nobena ni mogla več rešiti. Ostala jim je samo tretja bolniška soba in za to sobo kapela z belo prebarvanimi krstami. Lazaristi so nam tudi tu pripovedovali, s kakšnim veseljem se lahko pripravljamo na smrt, ki nas bo popeljala v večni paradiž. Dostikrat so nam celo govorili, kako si bomo prav s predsmrtnim trpljenjem pridobile Jezusovo usmiljenje in večna nebesa. V Hotemežu pa ni bilo sestre, ki bi bila šla ravnodušno iz sobe v sobo. Prenekatera je znorela, še preden so jo postavili s posteljo vred v tretjo sobo. Še danes rada obiskujem pokopališke grede, kjer so pokopane nune. Predobro vem, koliko gorja so sestre preživele v »čast in slavo božjo.« * Potreben je nov telovadni dom Občni zbor «Partizana-Narodni dom» je prepletala želja, da bi društvo čimprej dobilo sodobne prostore »Prejšnja teta je bila za občne zbore dovolj velika dvorana na ga-ler.ji«. je na skupščini med drugim ugotovil zn-oni telovadec Tone Tcm-š:c, »medtem ko je letos komaj primerna telovadnica, drugo lečo pa bo tudi ta premajhna.« Toda kaj, ko b: imeli v Narodnem domu samo letne občne zbore, vsak dan sc tam zbira članstvo, ki je naraslo že na poldrugi tisoč. Za to številno druž:no telovadcev so prostori že zdavnaj premajhni. Odbom-ki so v svojih izčrpnih poročilih o društvenem delovanju med drugim ugotavljali dejstvo, da t>: bili uspehi še ^epši. če b: jih ne ovirali tesni in neprimerni prt stori. Zato je gradnja novega doma iskrena želja vsega članstva ob vsto-pu v proslavo 90-1 etn:ce društva. Iz tehtnih poročil odbora ne moremo izčrpati vssh omembe vrednih podrobnosti, moramo pa poudariti požrtvovalno vzgojno delo vaditeljev, ki so v preteklem letu opravili nad 15 000 ur prostovoljnega dela v telovadnici. Na vse to prera- d. pozabljamo, zato je bila povsem na mescu pripomba, da časopisje mnogokrat obširno poroča o malo pomembnih dogodkh v športu, medtem ko marljiv: vodniki v telovadnicah ne dobe primernega priznanja. Društvo pa se n.: omejilo le na delo v telovadnici, temveč se je uveljavljalo tud: na drugih področjih telesne vzgoje in vzdrževalo stalen stik s starši včlanjene mladine, pa tudi s šolo. Odnosi z množ enimi in športnimi organizacijami so bili prav tako dobri, tako da je tud s te strani izpolnilo svojo nalogo. V splošni razprav: je Boris Gregorka med drugim zavrnil mnogokrat neutemeljene očitke na račun telesnovzgojnib društev Partizan, Češ da se ukvarjajo samo s telovadbo, ne pa tudi s športnim-' igra- mi. Pojasnil je. da je vsestranska vzgoja v Narodnem domu pri toi:-kem številu 6elovadeč*h praktično nemogoča, kajti dvorana je zitsti v zimski sezoni od jutra do večera polno zasedena, pri čemer se je treba zavedat., da je prvenstvena naloga vaditeljev navajati mladino k redu in disciplini. To pa še ne pomeni, da vaditelji in funkcionarji nimajo razumevanja za športne panoge. Zarad teh objektivnih težav pridejo na primer igre z žogo do veljave le v poletni sezoni na telovadišču. Tudi ostali člani, ki so pridno posegali v razpravo, so ugotavljali, da so vse težave in nevšečnosti v društvenem življenju v glavnem posledica pomanjkanja telovadnih prostorov, kajti dvorana v Narodnem domu je za okoi: 1600 telo vadečih odločno premajhna. V zvezi s tem perečim problemom je občni zbor poslal mestnemu Ljudskemu odboru resolucijo za dodelitev primernega prostora, kjer naj bi začel: graditi nov dom, ki ga najmočnejše društvo v držiavi resnično potrebuje. Bližnjo 901etnico društvenega obstoja in plodnega delovanja na telesno vzgojnem področju bo TVD Partizan — Narodni dom proslavilo predvsem z delom. Ob tej priložnosti bedo vsem članom, ki so žrtvovali svoje ž:vljenje v narodno-o svobod-In: borbi, odkrili spominsko ploščo. Predlagano kandidatno listo je občni zbor skoraj v celoti sprejel. Za predsednika so ponovno izvolili Tomaža Savnika, tajnik je Viktor Senica, načelnik ing. Viktor Lindtner. načelnica pa Vida Gerbčeva. Železničar v Mariboru ima 314 telovadcev Na obča em /.boru IVD Partizan Železničar v Mariboru so ugotovili, da je v društvu med 314 telovadci in telovadkami okoli 200 pionirjev in pionirk, medtem ko je starejših zelo malo. Nezadovoljivo je tudi stanje pri mladincih in mladinkah, ki so med letom prenehali z rednimi vajami. Kljub temu je društvo lani zabeležilo pomembne uspehe. Med drugim je osvojilo prvi mesti na tekmovanju v proslavo ’ 10-letnice ustanovitve OF in 10-letnice ljudske vstaje. Na državnem prvenstvu v vajah na orodju je sodelovalo 47 telovadcev in telovadk, na okrožnem zletu v Mariboru pa nad 200. Razen tega so mladinke zmagale na republiškem prvenstvu v odbojki, med telovadci-Čiani pa sta se izkazala predvsem tov. Mesarič in Copf. K doseženim uspehom so ogromno pripomogli vaditelji, med katerimi sta bila najpožrtvovalnejša Ančka Pavličeva in Jože Zadnik. V novi odbor so ponovno izvolili za predsednika tov. Lavoslava Kranjčiča, za tajnika je bil izvoljen tov. Flo-renini, za načelnika Svetozar Zei, za načelnico pa Ančka Pavličeva. Odbor je sklenil, da bo posvetil vso skrb povečanju telovadišča in gradnji lastnega telovadnega doma. Podrobnosti iz Forni di Sopra o uspehu naših smučarjev Form di Sopra leži v lepem gor-■kem predelu, kjer se končujejo Kam Alpe ter začeujajo koničasti Dolomiti Pod imenom Forni di So* pra se razume večji del te doline, skozi katero teče reka Tagliamento v svojem začetnem toku. Večje mesto se imenuje Vico z nadmorsko višino 1000 m. Forni di Sopra kakor tudi Forni di Šoto sta znana turistična kraja, kamor prihajajo številni turisti iz Italije in drugod. V mestu Vico sm bili nastanjeni poleg Italijanov in Avstrijcev tudi mi Vsi javni prostori so bili tekmovanju primerno okrašeni, številni lepaki pa so vabili gledalce na tekmo, ki je hkrati veljala za Italijane kot izbirno tekmovanje. Razumljivo je, da se je te tekme udeležila vsa elita italijanskih tekačev. Avstrijo je zastopala reprezentanca Koroške. Jugoslovani pa *mo bili zastopani po ekipi »Enotnosti«, ki so jo sestavljali Pavčič. Kandare. Rožič in Sliv- Tudi Hajduk pojde v Južno Ameriko Splitski »Hajduk« bo imel na svoji turneji po Argentini prvo tekmo 7. februarja s klubom »Rosario Orientale«, 12. februarja bo igral 2 reprezentanco Tucumanije, 21. februarja z argentinskim prvakom »River Plata«. 25. februarja pa z moštvom »Boca Junior«, ki ni izgubilo po vojni nobene tekme s tujimi nogometnimi moštvi. »Hajduk« se pogaja tud: za tekme v Cileju in Braziliji »Hajduk« bo odpotoval z letalom iz Rima 27 januarja in bo prispel v Buenos Aires 5. februarja. Splitsko moštvo bo okrepljeno z nekaterimi igralci »Crvene zvezde«. »Partizana«. »Vojvodine« in »Zagreba«- nfk. Za naše tekmovalce je bilo med gledalci veliko zanimanje glede na lanskoletni uspeh, ko se je Pogačnik plasiral kot četrti. Proga je bila po večini ravninska, vendar tudi po izjavi italijanskih tekačev težka, saj se je takoj v začetku neprestano dvigala več kot tri kilometre V nedeljo ob 9. uri so številni gledalci pozdravili odhod prvega tekmovalca. Naš tekač Pavčič je imel številko 15. t. j. dve številki pred italijanskim favoritom De Florianom. Mikrofon je številnim gledalcem javljal izreden tempo tekmovalcev na posameznih kontrolah ter med njimi tudi našega tekmovalca Pavčiča in Kandareta. Kot najboljši se je plasiral v času 59 min. in 19 sekund Italijan De Floriani, drugi je bil Italijan Mosele, četrti pa je bil znani italijanski tekač Com-pagnoni. Pavčič in Kandare sta dosegla s časom 1:05,57 in 1:06.16 lep uspeh ter zasedla sedmo in osmo mesto pred vsemi Avstrijci. Na tej prireditvi se je jasno pokazalo, kaj pomenijo dobre maže in lahka oprema za tekmovalca. Tam, kjer so italijanski favoriti vozili progo takorekoč v smuku, in si nabirali novih moči, so si naši morali Često pomagati s palicami, čeprav se niso »zamazali«. Tekmovanja se je udeležilo 55 tekmovalcev ter je uspeh naših tem večji, ker je bil prvi Avstrijec šele na 26. mestu. Proga je bila dobro pripravljena ter tudi vsa ostala organizacija odlična. Pri odhodu je tekmovalec Pavčič prejel pokal in praktično darilo, hkrati pa smo prejeli povabilo, da se udeležimo tekem tudi v prihodnjem letu. Fajdiga '»E ZANIMIVOSTI V«EA Pritožba Hajduka Uprava splitskega »Hajduka« in kaznovani funkcionarji Marin Viđan, Jožo MatoŠič. Šime Poduje, Vojko Andrijaševič in Branko Paradjin so se pritožili proti razsodbi sodišča za zaščito amaterstva na Hrvatskem Pritožba pobija trditev, la o ti funkcionarji dovolili igralcem »Hajduka« na turneji v Zahodni Nem čiji izplačilo po 60 mark ter trdi, da -»o igralci ta denar prihranili, ker so nesli s seboj v Nemčijo suho hrano m so se prostovoljno odločili za lil namesto za II. razred. Glede obdol/itve, da so dobili ure kot nagrado /a osvojitev prvenstva leta 1951. tudi uprava »Hajduka«, da je to popolnoma v redu. saj določa pravilnik za zaščito amaterstva, da se igralcem za večje športne uspehe lahko podele posebne nagrade. HOKEJ NA LEDU Drevi Mladost : Ljubljana Na drsališču pod Cekitnoviim gradom bo drevi ob 20 prijateljska tekma v hokeju na ledu med Ljubljano in Mladostjo iz Zagreba. Glede na dejstvo. da sta se moštvi že doije časa pripravljali na bližnje nastope, je pričakovati, da bo srečanje zadovoljilo gledalce. Drugi poraz Partizana Hokejsko moštvo Partizana je odigralo v Cortini d’ Ampezzo povratno tekmo proti moštvu Cortine. Zmagali so domačini z rezultatom 5:1 (0:0. 0:0, 5:1). * Kranjski dijaki so v nedeljo odigrali košarkarski turnir trojk, na katerm je zrni rigalo moštvo gimnazije pred DTT I, študenti in DTT H. Pri rednih vadb-emih urah Partizana Celje—Gaberje so prevzeli poučevanje atletskih prvin aktivni tekmovalci altetskega društva Kladivar. V krakam bodo začeli z enakimi atletskimi urami tudi v mestnem društvu Partizana. Najuspešnejši tekmovalec na nedeljskih smučarskih tekmah pri Celjski koči je bil Peter Cetina, ki je v veleslalomu dosegel drugo mesto za svojim bratom Jankom in prvo mesto v teku na 6 km pri članih. Verjetno so mu to zmago prinesle izposojene smuči zmagovalke v teku na 3 km Belajeve. ki je prispela na cilj le nekaj minut pred nastopom Petra Cetine. Mednarodna smučarska tekma ženskih štafet bo po vsej* verjetnosti v četrtek. 22. tm. v Ljubljani. Poleg reprezentance Jugoslavije bo sodelovala tudi Avstrija. Italija in verjetno tudi Nemčija. Na republiško prvenstvo v umetnem drsanju je hotel celjski Kladivar med ostalimi mlajšimi tekmovalkami poslati tudi tovarišico B. Končno pa so ugotovili, da te tovarišica ne bo več tekmovala. ker se je poročila! Ali res pomeni poroka pri nas konec športnega dedovanja? Avstralec Sedgman je v četrtem srečanju premagal Kramerja 6:3, 4:6. 6:3. Doslej sta dosegla v medsebojnih dvobojih po dve zmagi. Secure je že četrtič zaporedoma premagal Mc Gregorja 6:4, 6:4. Občni zbor nogometenga kluba »Grafičar« bo jutri ob 16.30 v prostorih palače Grafika (V. nadstr.). Zagorje novo središče namizneg.. tenisa Prizadevanje elanov in odbora namiznoteniške sekcije Proletarca za množičnost tega športa v Zagorju ni ostalo brez sadov. Po števiCnih prireditvah je sekcija te dni razpisala tekmovanje za prvenstvo Zagorja. Pričakujejo, da bo sodelovalo nad 100 IjuoirUjev tega športa. Tekmovanje bo 17. :n 18. januarja v vseh disciplinah, prijave zanj pa sprejemajo do 15. t. m. Za ned'boljše so določene praktične nagrade. RADIO »Ingelen« skoro nov prodam Ogled med 15. in 16. uro, Prešernova, ulica 7. I. nadstropje levo- Testno gradbeno podjetje »OBNOVA« LJUBLJANA, Smartinska cesta 21 sprejme večje število ZIDARJEV in 1 KAMNOSEKA za dela v Ljubljani. Plača po tarifnem pravilniku. Dnevne vesti I -----—-—-----------11 KOLEDAR Sreda, 14. januarja: Srečko. Feliks, Nada. CetneK, 15. januarja: Pavel, Radoslav. SPOMINSKI DNEVI 14. I. 1837. — Rojen v Repnjah na Gorenjskem politik iz časa ljudskih taborov in pisatelj humori-stičn-h črtic dr. Valentin Zam.k- 14. I. 1911. — Norvežan Roald Amundsen je odkril Antarktido. 14. I. 1938. — Umrl v Ljubljani prirodosloven dr. Alfred Serko. Slovenska akademija znanosti in umetnosti obvešča, da bo v sredo 14. januarja 1953 ob 11. uri dopoldne v dvorani Akademije obramba doktorske d.sertacije za pridobitev znanstvene stopnje doktorja znanosti na Slovenski akademiji znanost: in umetnosti v Ljubljani, tov Dušana Hadžija, strokovnega sodelavca Kemičnega inštituta Akademije. Kandidat bo branil svojo disertacijo s temo »Elementarni procesi tvorbe koksa«. JUBILEJ DELA. Danes praznuje v krogu svojega delovnega kolektiva 30-letni jubilej poklicnega dela knji-goveški delovodja v tiskarni »Slovenskega poročevalca« in splošno znani nogometni sodnik Hinko Kos-Hagza. ob tem redkem m pomembnem jubileju mu ves delovni kolektiv in simpatizerji nogometa iskreno čestitajo! Oftalmološka sekcija SZD bo tm-ela dne 15. januarja 1953 ob 19. na očesni kliniki svoj redni sestanek s sledečim programom: dr. Stane Stergar: Toxoplasmosis in dr. Stane Novak: Sindrom Sjögren. — Vabljen:. Slovenska filharmonija prosi abonente. ki še niso plačali 2. obroka-, da to store čim preje. Vplačila sprejema dnevno računovodstvo Slovenske filharmonije od 9. do 13. ure. Redakcija Nove proizvodnje« obvešča vse naročnike, da bo zaradi tehničnih težav »Gospodarski koledar« izšel šele konec januarja tega leta. Prosimo vse naročnke naj nakažejo za »Gospodarski koledar« in za »Novo proizvodnjo« naročnino na tekoči račun Narodni banki 661-»T«-160. Izšla je broširana knjižica dr. M -ra Gerbca »Leptospiroza«. Cena je 120 dinarjev. Studenti jo dobe po znižani cen: pri »Komusu«, Ljubljana, Slajmerjeva ulica 3. Jubilejni občni zbor Planinskega društva Ljubljana - matica bo v četrtek dne 15. januarja ob 19.30 v prostorih Doma sindikatov, Miklošičeva 22. Slovenija Vino, Ljubljana. Fran-kopanska 11 sporoča cenjenim odjemalcem in dobaviteljem, da ima novo številko tekočega računa pri Narodni banki v Ljubljani, številka 602-»T«-65. Obveščamo vsa podjetja, ki imajo postavljene reklamne napise oz-kakršne koli reklame na^kolodvorih ali na zemljišču JDZ na ozemlju LRS. da morajo najkasneje do 28. februarja skleniti pogodbe z podjetjem »Jugoreklam« za najemninski prostor za tekoče leto. V nasprotnem primeru se bo na stroške lastnikov odstranilo vse reklamne napise. Informacije: »Jugore- klam«, Kidričeva 3, tel. 21-965. GLEDALIŠČE OPERA Sreda 14., ob 15.: Verdi: Traviata. Zaključena predstava za Sindikat nameščencev gostinske stroke. (V prodaji je še nekaj sedežev in stojišč). Ob 20.: Gogolj: Revizor. Zaključena predstava za Sindikat Železniške direkcije. (V prodaji je še nekaj ložnih >in galerijski sedežev). Četrtek 15.. ob 20.: Dvofak: Rusal-ka. Abonma red G. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sreda, 14. januarja ob 20.: James -Goetz, Dedinja. Gostovanje SNG za Svobodno tržaško ozemlje. Abonma red SREDA. Cetertek, 15. januarja ob 20.: James - Goetz, Dedinja. Gostovanje SNG za Svobodno tržaško ozemlje. Abonma red ČETRTEK. Petek. 16. januarja ob 17.: James -Goetz, Dedinja. Gostovanje SNG za Svobodno tržaško ozemlje. Zaključena predstava za LMS. Sobota. 17. januarja ob 20.: N. Krasna, Draga Ruth. Izven. Nedelja, 18. Januarja oh 15.: K. Brenkova, Igra o bogatinu in zdravilnem kamnu. Ob 20.: E. Kr stan. Gospodar. Izven. Pri abonentskih predstavah so vstopn-ce tudi v prodaji. EREDAVAA7JA CENTRALNA LJUDSKA UNIVERZA V četrtek 15. januarja bo ob 20. v dvoran: Doma sindikatov, Miklošičeva cesta predavanje iz ciklusa predavanj »Vzgoja jjaših otrok«. Predavaj bo tov. insp. Cvetko: »Pravilna vzgoja starsev močan element pr. vzgoji otroka«. V petek 16. januarja bo ob 20. v dvorani Doma sindikatov, Miklošičeva cesta predavanje iz ciklusa filozofije. Predaval bo tov. minister Potrč Jože: »O pomenu naše filozofije« (z diskusijo). Društvo ekonomistov Ljubljana vabi na diskusijski večer »O problemih komunamega gospodarstva Ljubljane«, ki ga bo vodil tov. ing. Tep na Marjan v sredo dne 14. januarja ob 19.30 uri v Trgovinski zbornici LRS. Tomšičeva cesta 7. ZSJ - kemija prireja predavanje ing. Lavrenčiča: Novosti iz kemije in tehnologije koksa, ki bo v četrtek, 15. januarja ob 20.' uri na Realki. — Predite! Odbor. KONCERTI Komorni koncert ob otvoritvi prenovljene filharmonične dvorane bo v ponedeljek dne 19. januarja ob 20.15. Sodelujejo Ljubljanski godalni kvartet, violist Srečko Zalokar in pianist prof, Anton Trost. Spored: Škerjanc — Godalni kvintet, Beethoven — Kvartet op. 18 št. 4 in Brahms — klavirski kvintet. Cene od 30 do 80 dinarjev. RADIO IZ SPOREDA ZA SREDO Poročila: 5.45. 6.30, 12.30, 15.00, 17.00 in 22.00. 5.30 do 7.30 Dobro jutro dragi poslušalci. 12.40 Mladi harmonikarji. 13.00 Z obiskov pri pionirjih. 15.50 Zdravstveni nasveti. 16.00 Iz zakladnice Josefa Hay dna. 17.30 Šolska ura za višjo stopnjo — a) Porcelan, b) Odgovcn na nagradna vprašanja. 18.00 Jussi Bjoerling, Gino Bec-chi in Totti dal Monte pojo arije iz znanih oper. 18.30 Zunanje-politični feljton. 18.45 Igrajo Veseli godci. 19.00 Radijski dnevnik in objave. 19.40 Zabavna glasba. 20.00 Josip Stritar: Logarjevi — radijska igra. 22.15 do 23.00 Igrajo plesni okrekstri. KINO Kino »UNION«: angleški film: »Mandy«. Tednik. Predstava ob 15. Vstopnice od 10 do 11 in od 14 dalje. Jugoslovanska kinoteka ob 19. in 21. uri. Kino »KOMUNA«: angl. barvni film: »Knjiga o džungli«. Tednik. Predstave ob 16., 18. in 20. Kino »SLOGA«: ital. film: »Nočni taksi«. Tednik. Predstave ob 16., 18. in 20. Prodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 10 do 11 ter od 15 dalje. Kino »SISKA«: mehikanski film: »La Malquerida«. Tednik. Predstave ob 16., 18. in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. Kino »TRIGLAV«: avstr, film: »Potepuhi«. Tednik. Predstavi ob 18. in 20. Prodaja vstopnic od 17 dalje. Kino »LITOSTROJ«: amer. film: »Dom sovraštva«. Predstava ob 18.30. Prodaja vstopnic od 18 dalje. Celje »METROPOL«: mehiški f±m: »La Malquerida«. Celje »DOM«: angleški film: »Dolina Orlov«. Jesrnice »RADIO«: ameriški film: »Veliki grešnik«. KAMNIK: francosk1 film: »Ljubim-' ca Iz Verone«. DOMŽALE: francoski film: »Pastoralna simfonija«. VEVČE: ameriški film: »Preplah na cestah«. INDUPLATI Jarše: ameriški film: »Zaplešiva«. BREŽICE: angleški film: »Pot k uspehu«. Kranj STORŽIČ: Angl. barvni film: »Ljubezen je lepa«. Predstave ob 16.. 18. :n 20. Kino ŽALEC: ameriški film: »Preplah na cesti«. ROGAŠKA SLATINA: amer. film: »Postaja Union«. ŠOLSTVO razpis Šestmesečnega PODKOVSKEGA TEČAJA PRI DRŽAVNI PODKOVSKI SOLI V LJUBLJANI Ravnateljstvo državne podkovske šolo v Ljuoljarn razpisuje natečaj za 6-mesečn. podkovski tečaj v letu 1953. Pogoji za sprejem so: da je telesno in duševno zdrav (zdravniško spričevalo), da je pismen (šolska odpustnica), da uma volilno pravico (potrdilo), da ni v sodni preiskavi (potrdilo), da je dopolnil 18 let starosti (rojstn Ust), potrdilo od pristojnih vojaških oblasti, da ne bo med tečajem vpoklican na odsluženje kadrovskega roka. da se je izučil podkovske obrti m da je bil najmanj dve in pol leti zaposlen kot podkovski pomočnik (pomočn ško spričevalo in delavska knjižica). Gojenci se bodo vzdrževali v internatu na državne stroške. Lastnoročno nap sane prošnje s kratkim življenjepisom. pravilno kolkovane in s pravilno kolkovanimi prilogami je poslati na ravnateljstvo državne podkovske šole v Ljubljani — Poljanska cesta 79. najdalje do 15. februarja 1953. Tečajn:ki bodo pravočasno obveščeni o sprejemu in začetku tečaja. MARIBOR DEŽURNA LEKARNA Sreda, 14. januarja. Lekarna »Center«. Gosposka ulica 12. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE Sreda, 14. januarja ob 20.: Budak »Metež«. ZIŠ. RADIO MARIBOR 16 do 16,30 Poje Mariborski komorni zbor pod vodstvom Ferda Pirca. 16,30 do 16,40 Poslušajte domača poročila. 16,40 do 17 Zabavna glasba, vmes objave in oglasi. KINO MARIBOR PARTIZAN: francoski film »Otroški vrtec«. UDARNIK: slovenski film »Svet na Kajžarju«. MESTNI KINO PTUJ: francoski film »Umor v pariški četrti«. MALI OGLASI V SOBOTO 10. januarja je bil pomotoma zamenjan klobuk na Titovi cesti v ambulanti. Prosim, dotičnega, da prinese zamenjan klobuk v četrtek ob pol osmih v ambulanto ali naj javi svoj naslov v ambulant. SPLOSNO GRADBENO PODJETJE »Projekt« v Kranju sprejme v službo lesnega strokovnjaka - tehnika z večletno prakso in strojnega tehnika z večjo prakso. Ponudbe osebno ali pismeno na SGP »Projekt« v Kranju, Jezerska c. 320-1 AVTOPODJETJA! Dvakrat imate dobiček, ako popravljate avtogu-me pr: vulkanizerskem podjetju »VULKAN« v Ljubljani. Zaloška cesta 20, ker vam jih najhitreje popravi ter odkupuje ali vzame v račun izrabljene avto-plašče od 10 do 25 ter zračnice od 15 do 50 din za kilogram 165-11 STUDENT TEHNIKE išče opremljeno. pol opremljeno ali prazno sobo. V prostem času pripravljen inštruirati. Ponudbe pod »Miren« na oigl. odd. 566-9 TRICIKEL v dobrem stanju prodam. Demša. Kolodvorska 3. 543-4 MOŠKO KOLO kup:m. Vodnikova 69. 542-5 POSTELJO In omaro prodam. Naslov v ogl. odd. 536-4 SPREJMEM visokošolca ali visoko-šolko. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Pošten Kranjčan«. 535-9 RADIO kupim. Ponudbe na ogl. odd. Prednost »Kosmaj 49«. 534-5 RAČUNOVODJA. Večje trgovtfco podjetje — »Kočna«, Kamnik sprejme samostojnega računovodjo za takojšen nastop službe, oz. najkasneje l. februarja 1953. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe z navedbo strokovnega znanja in prakse ter točnim naslovom poslati na Trgovsko podjetje »Kočna« Kamnik. 447-1 ZAPRTI TOVORNI AVTO »Opel Olympia«, nosilnost 560 kg prodamo ali zamenjamo za 1 do ena in pol tonski tovorni avto. Mestne pekarne Ptuj. 554-4 KOMPLETNO TOLKALO prodam. Kenk, Jurčičev trg 3-H. od 15. do 17. -ure. 547-1 OSEBO za popoldan, k dvema otrokoma sprejmem takoj. Naslov v ogl. odd. 546-2 SPREJME SE v službo šef gospo-darsko-računovodskega sektorja -komercialist, za večje podjetje ▼ Ljubljani. Mesto stalno, predvideno tudi stanovanje. Prošnje poslati na oglasni oddelek pod »Samostojen 5«. 556-1 POSTREZNICO za dopoldne iščem. Naslov v ogl. odd. 560-2 ZATEKLA SE JE lovska psica, tem-norjava - lisasta. Dom Titove mladine Moste, Pokopališka 29. 562-11 MOTORNO KOLO »Ariel« 500 ccm kupim. Poizve se Novak Jože, Zaloška 175. 558-4 2 FOTELJA nova, brez prevleke prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 564-4 PRODAM MOTOR scooter LAMB-RETTA odlično ohranjen. Ponudbe gostilna Terpin, Solkan. 533-4 DIESEL in bencinski motor 6 in 12 ks, novo mlatilnico - železna konstrukcija 70 cm s Čiščenjem, valjčni mlin s svilenimi siti in elektromotor 8 ks prodam. Za odgovor znamko. Skrbinšek, Sp. Hajdina Ptuj. 519-4 POLTOVORNI AVTO. — znamke »RENOULT«, 1 tonsk:, brezhiben prodam. Cena povoljna. Rijeka, Fiorelo La Guardia 8. Mehanička radiona, telefon 38-46. 506-i UMRLI Po dolgotrajni in mučni bolezni je umrla naša predobra žena, hči, sestra, svakinja in zlata mamica MINKA CVAR, roj. SMOLINSKY. Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 15. januarja ob 16. url :z Andrejeve mrliške vežice na Za-iah. — 2alujoči: mož Andrej, major JLA. hčerkica Manja, mah Marija, brata Mile in Rado in ostalo sorodstvo. Nenadoma nas je zapustil nsš ljubljeni oče PETER TRAVNER. Pogreb dragega bo v sredo ob 15. uri na mestnem pokopališču v Celju. Žalujoče hčerke Rezi, Stefi in ostalo sorodstvo. Umrla je naša teta PAVLA MLAKAR, upokojenka tob. tovarne. Pogreb bo v četrtek 15. januarja ob 15.30 z Zal, Petrove mrl ške vežice. Žalujoči: družina Gregorc, Mlakar in Krištof. ZAHVALE Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili našega predragega moža in očeta IVANA VOGELNIKA na njegovi zadnji poti, prsebno še h š-nim stanovalcem za krasno darovano cvetje. — Žalujoča žena in otroci. Zahvaljujemo se vsem, ki so spremili našo drago mamo na zadnji poti in ji darovali cvetje. Mož Roman V:htelič in otroci Marica. Jože, Majda. Andrej. Kupimo brezhiben tgy9T»i »«ta Dieeg > ali benc-nski. nosJnost 3 do 5 ton. — Osječka Pivovara — Osijek. »Gradis IMM« razpisuje oddajo trgovskih lokalov v stanovanjskem bloku OB TITOVI CESTI V poštev prihajajo le večja podjetja, ki so sposobna reprezentativno opremiti prostore. Vse nadaljnje informacije pri »Gradis IMM«, sekretariat, Ljubljana, Bohoričeva ulica štev. 24 Delavski svet Ljubljanskih opekarn sporoča, da je umrl tovariš Mihelič Franc član delavskega sveta, član ZKS in član sindikalne podružnice. Slava predanemu delavcu in borcu za socializem! Pogreb bo 14. I. 1953 ob 16. uri iz Krištofove mrliške vežice. Delavski svet Ljubljanskih opekarn ★ Zapustil nas Je član našega kolektiva tovariš Radivoj Velikonja tajnik podjetja, član osnovne organizacije ZKS in član sindikalne podružnice. Dobrega tovariša in zavednega borca v času NOB in izgradnji socializma bomo ohranili v trajnem spominu. Lendava, 12. januarja 1953. Delovni kolektiv, osnovna organizacija ZKS in sindikalna podružnica Proizvodnje nafte Lendava. JOHN STEINBECK 86 egolova bitka »Kaj pa se je zgodilo zunaj?« je vprašal Jim. »Dovolj imam ležanja v šotoru.« ' »Nič posebnega. London jim je povedal, kaj je pravil tisti lepotec, in dal je na glasovanje zaupnico. Seveda jo je dobil. Še zdaj je tam zunaj in daje voditeljem vodov navodila za jutri.« »Kaj pa bo jutri?« »Lepotec je govoril resnico o tisti odločbi. Jutri bo že prepovedano korakati po občinski cesti. Dvomim, da se bodo spomnili na avtomobile. Zato bomo poslali ven oddelke z avtomobili in ne bomo stražili sadovnjakov. Lahko napademo skupino stavkokazov, se potem umaknemo in napademo drugo. To bo verjetno učinkovalo.« »Kje pa bomo dobili gorivo?« »Vzeli ga bomo iz vseh avtomobilov in ga dali v tiste, ki jih bomo rabili. Za jutri bo to najbrž zadostovalo. Pojutrišnjem pa si bomo morali izmisliti kaj novega. Morda nam uspe, da jutri udarimo tako močno, da bomo pojutrišnjem počivali. Ali pa vse dotlej, dokler ne dobijo novih stavkokazov.« »Ali bom jutri lahko poleg?« je vprašal Jim. »Kaj bi pa koristil!« je vzkliknil Mac./»Tisti, ki gredo, morajo biti sposobni za borbo. Ti pa bi bil s svojo bolno roko sam6 v napoto. Bodi vendar pameten!« London je odstrl zaveso in vstopil. Kar zaripel je bä od dobre. volje. »Ljudje so pa res razburjeni,« je dejal. »Pripravljeni so razbiti Torgas, če kdo le zarenči nanje.« »Ne pusti jim proste volje,« je svetoval Mac. »Pogumni so, ker so siti. A če ti uidejo iz rok, jih nikoli več ne boš mogel ujeti.« London je pritegnil zaboj in se usedel nanj. »Pravijo, da je večerja skuhana. Nekaj bi te vprašal, Mac. Trdijo, da si rdeč. Oba moža, ki sta se prišla sem pogajat, sta to rekla. Govorila sta, kakor da vse vesta o tebi.« »Ali res?« »Po pravici mi povej, Mac: ali sta ti in Jim rdeča?« »Kaj pa ti misliš o tem?« Londonove oči so se jezno zasvetile, a vzdržal se je. »Ne bodi zloben, Mac! Ni mi všeč, da tisti na drugi strani vedo o tebi več kot jaz. Kaj pa navsezadnje vem? Prišla sta v moje taborišče in nam napravila uslugo. Nikoli te nisem spraševal. Tudi zdaj te ne bi vprašal, če ne bi hotel vedeti, kaj naj pričakujem.« Mac je pogledal nekoliko zbegano. Potem se je ozrl na Jima. »O. K.?« »O. K., zastran mene.« »Poslušaj, London,« je dejal Mac. »Človeku hitro prirasteš k srcu. Tudi Sam je pripravljen pretepsti vsakogar, ki te grdo pogleda.« »Dobre prijatelje imam,« je rekel London. »Saj prav zato. Tudi jaz čutim tako. Kaj pa, če bi bil rdeč?« »Moj prijatelj si,« je dejal London. »O. K. Torej, rdeč sem. Saj ni takšna skrivnost. Pravijo, da sem jaz začel to stavko. Sam6 tole ti povem. Jaz bi jo bil začel, če bi bH le mogel. Toda ni bilo potrebno. Sama se je začela.« London ga je pazljivo opazoval, kakor da hoče prodreti v Macove misli. »Kaj pa imaš od tega?« je vprašal. »Misliš denar? Ničesar nimam od tega.« »Čemu pa torej delaš?« ie ,to. P°ve