POROČILO o izvajanju nekaterih določil zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (Uradni list SRS, št. 25/76) (v nadaljnjem besedilu zakon) ureja varstvo, gojitev, lov in uporabo divjadi ter urejanje in vzdrževanje lovišč z namenom, da se v okviru varstva narave ohranja ravno-vesje divjadi in rastlinskega sveta v prostoru, kot enega temeljnih pogojev za ohranitev naravnega človekovega okolja in da se zagotovi poseben družbeni interes na področju lovstva. Na pod-lagi zakona so izdani podzakonski oziroma izvršilni predpisi, ki urejajo izvajanje posameznih določb zakona. V poročilu se omejujemo le na izvajanje določil zakona, ki jih spremlja upravni organ. Strokovna vprašanja s področja lovstva spremljajo in obravnavajo zveze lovskih družin in Institut za gozdno in lesno gospodarstvo. Upravni nadzor nad izvajanjem zakona opravlja lovski inšpek-tor Mestne uprave inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljub-Ijane. Na območju občine gospodari z lovišči 15 lovskih družin, in sicer: Brdo, Brezovica, Dobrova, Horjul, Ig, Mokrc, Polhov Gra-dec, Rakitna, Rakovnik, Šentjošt, Škofljica, Tomišelj, Turjak, Velike Lašče in Vič. V njlh je včlanjeno 805 lovcev. Površina lovišč je 59.112 ha, od tega je 48.486 ha lovnih površin. Lovišča so bila ustanovljena v letu 1954 z odločbami okrajnega Ijudskega odbora in dana v upravljanje lovskim družinam. Pogodbe o upravljanju lovišč med skupščino občine in lovskimi družinami so bile v juniju 1980 usklajene z zakonom in sklenjeni so bili samou-pravni sporazumi o dodelitvi lovišč v nadaljnje upravljanje. V samoupravnem sporazumu so določeni pogoji, ki jih mora izpolnjevati lovska družina za gospodarjenje z loviščem. Zaradi skladnejšega razvoja gospodarjenja z divjadjo in zago-tovitve družbenega vpliva na gospodarjenje z divjadjo so bila, upoštevajoč populacijske zahteve glavnih vrst divjadi in ekološke pogoje, oblikovana lovskogojitvena območja, ki so bila določena z odlokom Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije. Lovske dru-žine na območju občine se združujejo v Dolomitsko, Krimsko in Kočevsko lovskogojitveno območje. V lovskogojitvenih območjih naj bi se usklajevali vsi interesi, tako z vidika pravic kot odgovornosti, pri varstvu in gojitvi divjadi. V vsakem lovskogojitvenem območju je bil sprejet v skladu s 33. členom zakona družbeni dogovor o določenih skupnih zadevah pri gospodarjenju z divjadjo in upravljanju lovišč. V pripravo in sklepanje družbenih dogovorov so lovske organi-zacije vložile veliko truda. Udeleženke družbenih dogovorov lov-skogojitvenih območij so lovske družine, krajevne skupnosti, občinski SIS za pospeševanje kmetijstva, občinske Kmetijske zemljiške skupnosti, SIS za gozdarstvo, kmetijske1 zadruge, LM Kmetijska proizvodnja, Gozdno gospodarstvo Ljubljana, ZKGP Kočevje, občinski štabi za teritorialno obrambo, Območna vodna skupnost Ljubljanica - Sava, Ribiški družini Barje in Dolomiti ter skupščine občin območja. Strokovne in oganizacijske naloge pri izvajanju družbenih dogovorov opravljata Zvezi lovskih družin Ljubljana in Kočevje. Lovskogojitvena območja so prostorski okvir za uresničevanje vsebine družbenih dogovorov in s tem odločilno pomembna za skladnejši razvoj gospodarjenja z divjadjo ter za zagotovitev družbenega vpliva na ohranitev in gojitev divjadi ter na ohranitev okolja. S pogoji okolja usklajena številčnost divjadi je ena od temeljnih nalog uresničevanja določil družbenega dogovora. Udeleženci družbenega dogovora so se dogovohli, da smotrno in celovito izvajanje nalog na področju varstva, gojitve in lova divjadi upošteva tudi interese kmetijstva in gozdarstva. Navedeni dejavnosti pa morata v svojem delu upoštevati tudi varstvo okolja in divjadi. Lovske organizacije so se obvezale, da bodo uravnavale šte-vilčnost, starostno in spolno strukturo ter zastopanost posamez-nih vrst divjadi sorazmerno s pogoji okolja, in sicer glede na stopnjo škod od divjadi, izkoriščenosti rastlinstva s pašo in obje-danjem od divjadi ter merljivimi pokazatelji stanja populacij div-jadi (telesna teža, teža rogovja, stopnja prirasta in smrtnosti ter zdravstveno stanje divjadi). Ta določila morajo lovske družine upoštevati pri sestavi petletnih lovskogospodarskih načrtov in letnih načrtov gospodarjenja v lovišču, poleg teh določil pa tudi določila Samoupravnega sporazuma o enotnih gojitvenih smer-nicah in rajonizaciji divjadi vSRSIoveniji zaobdobje 1986-1990. Vse lovske družine so sprejele enotne smernice za gojitev nasled-nje divjadi: jelenjad, srnjad, divji prašič, gams, muflon, damjek, svizec, gozdne kure in mala divjad. S tem so lovske družine dolžne spoštovati načela območne gojitve tako z vidika biotehni-ških ukrepov kot načrtovanja in izpopolnjevanja letnih načrtov po višini in sestavi odstrela. Gozdnogospodarske organizacije so se obvezale: da bodo pri načrtovanju in izvajanju del upoštevale tudi potrebe divjadi z ohranjanjem ustreznega deleža za prehrano divjadi pomembnih grmovnih in drevesnih vrst, zasledujoč cilje gospodarjenja z naravnim gozdom; da bodo izvajale ustrezno mehanično in kemično zaščito mladih nasadov; da se bodo pri načrtovanju in izvajanju gozdnih prometnic in sečnje prilagajale potrebam div-jadi. O konkretnem izvajanju teh nalog so lovske družine in gozdna gospodarstva sklenili samoupravni sporazum, v katerem so opre-deljene medsebojne pravice in obveznosti v zvezi z uporablja-njem zaščitnih sredstev ter preprečevanjem škode po divjadi in na divjadi. Kmetijske organizacije in kmetijske zemljiške skupnosti so se obvezale, da bodo pri načrtovanju in izvajanju del, ki posredno ali neposredno vplivajo na naravno okolje, upoštevale tudi potrebe divjadi. Kmetijska zemljiška skupnost in LM Kmetijska proizvodnja so lovskim družinam odstopile zemljišča za izvajanje biotehniških del in za izboljšanje življenjskih pogojev divjadi. Skupščine občin so se z družbenim dogovorom obvezale, da bodo v prostorskem načrtovanju upoštevale interes ohranitve okolja ob upoštevanju načrtov in mnenj lovskih organizacij in da bodo sodelovale z lovskimi organizacijami in njihovimi asociaci-jami. Krajevne skupnosti so prevzele obvezp, da si bodo prizadevale za celovito obravnavanje divjadi in njenega življenjskega pro-stora in sodelovale z lovskimi organizacijami za izvajanje zaščit-nih ukrepov za zmanjšanje škode od divjadi in pri tem same in preko vaških skupnosti skrbele za smotrno uporabo vseh zaščit-nih sredstev in da bodo predlagale spremembo lovskogospodar-skega načrta, če ne bodo uspele z neposrednimi dogovori z lov-sko družino uskladiti stalež divjadi na število, ki ne povzroča znatne škode na kmetijskih in gozdnih kulturah. Vodna skupnost Ljubljanica - Sava je prevzela obvezo, da bo ohranjala vodne površine, ki so osnovni pogoj za obstoj in ohra-nitev vrste ptic. Udeleženci družbenega dogovora so oblikovali koordinacijski odbor, ki spremlja izvajanje nalog, sprejetih z družbenim dogovo-rom (sprejemajo poročilo, dajejo pobude, nasvete in predloge za učinkovito uresničevanje). Funkcijo izvršilnega organa koordina-cijskega odbora opravlja izvšilni odbor. ...... Zveza lovskih družin je dolžna: - zagotavljati uresničevanje načela enotnega obravnavanja divjadi z usklajevanjem lovskogospodarskih načrtov in letnih načrtov gospodarjenja lovskih družin, - sodelovati z občinskimi skupščinami v vseh vprašanjih, ki jih ureja družbeni dogovor, - pripraviti vzorce samoupravnega sporazuma, ki ureja med-sfebojne pravice in obveznosti krajevne skupnosti in lovske orga- nizacije v zvezi z zaščito pred škodami od divjadi in - vsaj enkrat letno pripraviti izčrpno poročilo o uresničevanju družbenega dogovora in ostalih samoupravnih aktov v zvezi z dogovorom. Lahko ugotovimo, da v vseh letih ni bilo v Dolomitskem in v Krimskem lovskogojitvenerti območju pripravljeno celovito poročilo o izvajanju vseh določil družbenega dogovora in poslano udeležencem dogovora v obravnavo. Dolomitsko lovsko gojitveno območje sklicuje dvakrat letno koordinacijski odbor, na katerem se usklajuje letni načrt gospodarjenja in se opravi pregled izpolnitve prejšnjega. Sej se udeležujejo delegati lovskih družin, Gozdnega gospodarstva Ljubljana in posameznih občin. Krajevne skupnosti, kot udeleženke družbenega dogovora, niso vabljene na seje koordinacijskega odbora, razen v Kočev-skem LGO. Za Krimsko lovskogojitveno območje občini ni bilo poslano nobeno poročilo o usklajevanju letnih gospodarskih načrtov in njihovi realizaciji. Na seje koordinacijskega odbora je vabljen delegat občine Grosuplje. Redno pripravlja poročila o realizaciji gospodarjenja v loviščih Kočevsko lovskogojitveno območje. Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah in obvezno-stih v zvezi z uporabo zaščitnih sredstev za preprečevanje škod od divjadi je imelo v letu 1984 sklenjenih 6 lovskih družin. V letu 1989 nimata sklenjenega tega sporazuma še lovski družini Dobrova in Rakovnik. Za vsako lovišče mora biti v skladu z 38. členom zakona izdelan lovskogospodarski načrt za petletno obdobje. To je načrt varstve-nih, gojitvenih in tehničnih rešitev za optimalni način upravljanja lovišča in je sestavni del prostorskega načrta. Lovskogospodar-ski načrt vsebuje opis stanja v lovišču, program razvoja gospo-darjenja z divjadjo, z določitvijo vrst, oceno števila in strukture divjadi, upravljanje lovišča ter evidenco gospodarjenja. Na podlagi potrjenega lovskogospodarskega načrta sestavi lovska družina letni načrt gospodarjenja z divjadjo. Načrt je obvezen za lovsko družino, ki upravlja lovišče. Zakon v 40. členu določa obvezno usklajevanje lovskogospo-darskih načrtov, gozdnogospodarskih načrtov in načrtov o raz-voju kmetijstva glede števila in strukture posameznih vrst divjadi, kar ne sme biti v nasprotju z že omenjenimi določili družbenega dogovora. V pripravi sedaj veljavnih lovskogospodarskih načrtov je upravni organ za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo koncem leta 1984 opozoril vse lovske družine in kmetijske ter gozdarske organizacije na to obvezo in na pravočasni začetek priprave dokumenta. Izkazalo se je, da je za usklajevanje potrebno veliko časa in da se morajo lovske zveze, kot strokovne organizacije lovskih družin, v dogovarjanju bolj angažirati s strokovnimi argu-menti. Sedaj veljavni lovskogospodarski načrti zaobdobje 1986-1990 so bili skladno z določili zakona o gozdovih usklajevani v SIS za gozdarstvo gozdnogospodarskega območja Ljubljana in Kočevje. Konkretne predloge iz lovskbgospodarskega načrta je usklajevala sama lovska družina z gozdnogospodarsko organiza-cijo. Po uskladitvi interesov je bilo posredovano skupno pozi-tivno mnenje SIS za gospodarstvo upravnemu organu. V Kmetijski zemljiški skupnosti se pri sprejemanju sedanjih lovskogospodarskih načrtov niso usklajevali interesi kmetijstva in lovstva, kakor to določa tudi zakon o kmetijskih zemljiščih. Skupščina občine je potrdila lovskogospodarske načrte na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti 11. marca 1986. Glede na število vrst divjadi (46), ki stalno živi na območju občine, lahko rečemo, da so lovišča bogata. Število posameznih vrst divjadi je opredeljeno na 100 ha lovne površine. Z izvajanjem načrtovanega odstrela se lovske družine trudijo optimalno izkori-stiti številčnost posamezne vrste divjadi, obenem pa tudi prilago-diti višini odstrela, opredeljenega z družbenim dogovorom v lov-skogojitvenem območju in gojitvenih smernicah. Izkoriščenost staleža bi bila lahko večja, če upoštevamo, da večlna družin v preteklih letih ni dosledno izpolnjevala načrta odstrela. Z uskladitvijo staleža divjadi prehranski zmogljivosti okolja, upoštevajoč znosne škode v kmetijstvu in gozdarstvu, bi bila tudi telesna kondicija in zdravstveno stanje divjadi boljše in gospodarski izkupiček večji. Problematika škode, ki jo povzroča 13 divjad, je kljub vloženim naporom za njeno preprečevanje z ogra-jami, električnimi pastirji in raznimi odvračali, v nekaterih območ-jih še vedno prevelika. Zaradi stalnih škod po divjadi (jelenjad, divji prašič, srnjad) se opušča ali zmanjšuje pridelovanje poljščin na njivah, ki so odda-Ijene od vasi. Po anketi, ki jo je komite za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo opravil v krajevnih skupnostih v letu 1984 sejejo kmetje manj koruze, ajde, fižola, pšenice, ovsa, ječmena, črne detelje in lucerne predvsem v Krajevnih skupnostih Velike Lašče, Rob, Pijava gorica, Golo - Zapotok, Podpeč - Preserje in Polhov Gradec. Podatki o škodah v kmetijstvu se ne zbirajo sistematično. Kmetje večinoma ne prijavljajo nastale škode po divjadi, ker odškodnine ne povrnejo pridelka. Krajevne skupnosti bi se v skladu s sklenjenim samoupravnim sporazumom z lovsko družino morale bolj aktivno vključiti in vsaj enkrat v letu obravnavati skupaj z lovsko družino gospodarjenje v lovišču in tudi problematiko škod. V letu 1988 je Krajevna skupnost Rob po veliki škodi, ki so jo napravili divji prašiči na Krvavi peči in Sekirišču ter škodah tudi po drugi divjadi, na območju krajevne skupnosti, sklicala razgovor z lovci LD Mokrc. Dogovorili so se za ocenjevanje in povračilo škod in za letne razgovore glede skupnega izvajanja sprejetega samoupravnega sporazuma. Višino škode sporazumno ocenita oškodovanec in cenilec lov-ske družine, ki gospodari z loviščem. Skoraj vsi odškodninski zahtevki se uredijo med oškodovancem in lovsko družino. Prijavo z odškodninskirn zahtevkom, zaradi nestrinjanja z ocenjeno škodo, je v tem srednjeročnem obdobju dalo 5 posameznikov. Krajevna skupnost Rob pa je dala zahtevek za imenovanje komi-sije, ki bi siogledala škodo po divjih prašičih. Konkretno ocenitev je napravila Lovska družina Mokrc in posamezni lastniki zemljišč-.Zaradi slabšanja življenjskih pogojev divjadi vsled umiranja goz-dov je problem škod od divjadi na gozdnih površinah čedalje bolj pereč. Često so povzročile neustrezno locirane lovske naprave in objekti prekomerne koncentracije posameznih vrst divjadi na določenih površinah. Zato je treba pri izdelavi lovskogospodar-skih načrtov in gozdnogospodarskih načrtov natančno opredeliti in označiti tudi na kartah lokacijo prednostnih površin za divjad (grmišča, rastišče divjega petelina, pasišča, zimovališča in drugo). Gozdarske organizacije morajo ob pogozdovanju zasa-diti rastišču primerne plodonosne vrste drevja. Gozdarska organizacija je ugotovila stopnjo obremenjenosti gozdnih površin z uporabo enotne metodologije spremljanja izkoriščenosti naravnega okolja po kontrolni metodi s sistemom kontrolnih ploskev v Krimskem lovskogojitvenem območju. Ugo-tovljeno je, da je poprečna poškodovanost naravnega mladja do višine 130 cm 33%. Mladi iglavci niso ogroženi, objedenost listav-cev je od 30-70% glede na drevesno vrsto. V posameznih gozd-nogospodarskih enotah je poprečna poškodovanost naslednja: Ig 30%, Mokrc 23%, Rakitna 26%, Preserje 40% in Turjak 32%. V strnjenem gozdu Krima in Mokrca je škoda večja. Na območju, kjer so med gozdnimi tudi kmetijske površine, je poškodovanost naravnega mladja manjša. Glede na obseg škode od rastlinojede divjadi v gozdu je treba uskladiti številčnost in strukturo te divjadi na mero, ki jo gozd zagotovo bez škode prenese, da se gozd čimprej opomore in s tem zagotovi tudi divjadi trajen obstoj. Vsakoletno ugotavljanje številčnosti in strukture lovne divjadi ob koncu marca, ki ga lovske družine za svoje lovišče prikažejo v statističnem obrazcu LOV-11, lahko ocenimo kot rutino. Šte-vilke se iz leta v leto prepisujejo, ne glede na višino odstrela in druge izgube. Iz istega vira je razvidno tudi doseganje načrtova-nega odstrela v lovišču. \z podatkov o realizaciji načrtovanega odstrela jelenjadi v prejšnjem srednjeročnem obdobju in v tem srednjeročnem obdobju v Krimskem lovskogojitvenem območju (lovišča LD Ig, Tomišelj, Rakitna) je razvidno, da le-ta vsa leta ni dosežen. Zato so škode po jelenjadi razumljive. Težje pa je razumljivo stališče, da je v okviru Krimskega lovskogojitvenega območja, ki sega od Borovnice do Stične, ta plan realiziran in se zato smatra za realiziranega tudi v omenjenih loviščih. Po podat-kih Gozdnega gospodarstva pa je objedenost naravnega mladja (do 1,30 m višine) v lovišču LD Borovnica tudi 86%, kar povsem onemogoča naravno obnovo gozda. Tudi na kmetijskih površinah je potrebno uskladiti interese in 14 doseči pogoje za izvajanje tako kmetijstva kot lovstva. V tem srednjeročnem obdobju, ko se je začelo z intenzivnejšim uspo-sabljanjem kmetijskih zemljišč na Barju in v zamočvirjenih doli-nah, se že v predlokacijskem postopku za pripravo hidromeliora-cije povabi lovce in ribiče, ki gospodarijo na območju ter Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Ljubljana, da se uskta-dijo stališča. Usklajena stališča vseh udeleženih strok se vnesejo v projekte. Ob tem lahko ugotovimo, da je možno usklajevati le resnično strokovno utemeljena stališča, ne pa splošna stališča, ki največkrat želijo ohraniti skrajno ekstenzivno rabo kmetijskih zemljišč. Obseg lovskega turizma vzadnjih petih letih stagnira. Prihodek iz te dejavnosti je ustvarjen večinoma z odstrelom srnjadi in male divjadi in to v 8 lovskih družinah od 15. Na krimskem območju predstavlja določeno oviro za izvajanje lovskega turizma odlok o prepovedi gibanja tujcev na tem območju. Tako je odstrel jelenov in divjih prašičev tujim lovskim gostom praktično onemo-gočen. Kljub temu menimo, da bi družine lahko ustvarile večji devizni prihodek z nekoliko več volje in pripravljenosti. UGOTOVITVE, PRIPOROČILA IN SKLEPI Iz spremljanja izvajanja zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč ugotavljamo, da se zakon v pretežni meri izvaja. Ne moremo pa dobro oceniti izvajanje družbenega dogo-vora o določenih skupnih zadevah pri gospodarjenju z divjadjo in upravljanjem lovišč v lovskogojitvenih območjih. Skupščina občine je ena od udeleženk družbenega dogovora v Dolomitskem, Krimskem in Kočevskem lovskogojitvenem območju. Glede na neizvajanje vrste določb družbenega dogo-vora, je potrebno, da opozori zvezi lovskih družin, ki opravljata strokovne in organizacijske naloge v zvezi z izvajanjem družbe-nega dogovora, da pripravita celovito poročilo o izvajanju tega dogovora in ga predložita v obravnavo udeleženkam. V tem srednjeročnem obdobju so opravljeni prvi napori pri usklajevanju interesa uporabnikov v prostoru. Ob samem usklaje-vanju ob posegih v prostor je potrebna večja strokovna angažira-nost območnih lovskih zvez in to s konkretnimi, strokovno ute-meljenimi in realnimi predlogi. Sedanji način posplošenih predlo-gov, ki jih kot skupno mnenje v imenu lovskih družin pripravi Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Ljubljana ni primerna rešitev in zahteva dodatne dogovore. S spremembo Ustave SR Slovenije in ustavnim zakonom naj se ukinejo samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo in Kme-tijske zemljiške skupnosti. Po veljavni zakonodaji §e v obeh skupnostih usklajujejo interesi lovstva, gozdarstva in kmetijstva. V letu 1990 bo potrebno opraviti usklajevanje lovskogospodar-skih načrtov za obdobje 1991-1995. Zato je potrebno čimprej pripraviti spremembe zakonov in družbenih dogovorov lovskogo-jitvenih območij, da se ne izniči uvedeni način usklajevanja interesov vseh uporabnikov prostora. Številčnost divjadi ni mogoče točno ugotoviti in če bi jo točno ugotovili, to ničesar ne pove o odnosu tega števila divjadi do okolja. Zato mora strokovno gospodarjenje z divjadjo, še zlasti njeno usklajevanje z dejanskimi zmogljivostmi okolja, izhajati iz zanesljivejših strokovnih podlag. Vsakoletne analize sistema-tidno zbranih podatkov o telesni teži divjadi, zdravstvenem sta-nju, stopnji poginov in drugih merljivih bioindikatorjev divjadi, ter analize poškodovanosti rastlin na metodično zbranih kontrolnih ploskvah v gozdu in na polju, bi pokazale dosedanjo uspešnost usklajevanja v okolju in bile realnejša osnova načrtovanju. Odstrel ne bi smel biti načrtovan več let naprej, ampak vsako leto, glede na stanje divjadi in škodo v okolju. Iz večletnih podatkov analiz bi ugotavljali, kako delujejo sprejeti gojitvenl ukrepi. V naporih za uskladitev številčnosti rastlinojede divjadi z zmož-nostmi okolja, je potrebno učinkovito zavarovati obstoj in širjenje mesojede divjadi, ki s svojim delovanjem učinkovito usklajuje populacijo rastlinojedcev z viri njihove prehrane.Tudi usklajena številčnost rastlinojede divjadi in gozda pa ne bo mogla prepre-čiti umiranja gozdov. Spoznati je treba nujnost in najti učinkovite načine za popolno nevtralizacijo virov onesnaževanja, v kar se morajo s svojim delom vključiti tudi upravni organi. Območnim zvezam lovskih družin predlagamo, da se: - čimprej angažirajo za strokovno pripravo in pomoč lovskim družinam za pripravo lovskogospodarskih načrtov za obdobje 1991-1995 in opravijo strokovno recenzijo teh načrtov ter se aktivno vključijo v usklajevanje z gozdarstvom in kmetijstvom. - izdelajo strokovna navodila za preprečevanje škod od divjadi v kmetijstvu in uporabo zaščitnih sredstev. - izdelajo in objavijo metodologijo ocenjevanja škod od div-jadi v kmetijstvu in jo dostavijo vsem krajevnim skupnostim in kmetijskim organizacijam. - zakonsko določi in verificira metodologija za ocenjevanje primernega števila in strukture divjadi glede na biološko ravno-težje v okolju, v katerem ta živi. Izvršni svet skupščine občine zahteva, da območne zveze lov-skih družin ocenijo delovanje posameznih lovskih družin ter poročilo posredujejo izvršnemu svetu in skupščini v obravnavo.