Št. 93. V Gorici, v torek dne 23. avgusta 1910. Tacaj *L Ishaja trikrat nas teden, in sicer t torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana : vse leto . . 15 K V* „ '. . io „ Vs '„•¦.'. 5 99 p0sainičnLpšievilke.staiieJD lO.vjn., 'V Tjotrci &e*pT0idi^'#Soča"i« vseh tobakarnah. ima naslednje izr.edne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Soriškem ia Gradiščanskem' in dvakrat v letu ,Vozai red že* leznic, parniko? inpoltnUržVez". Ha naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. ne za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. laifrič. Uredništvo ; nahaja v Gosposki ulici §t. 7 Gorici v 1. nadstr. na demo, ITpravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. . Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, Če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrai po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik ai izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telafon *l. 83. — „Gor. Tiskarna" A. Gabjršček (od?ov. J. Fabčič) tiska in zal, ¦' ' ; — r_, ......_ .... i ii) deželna appa^a.; (Konce). V deželnem odboru je polen Stepan-čiča proi. Berbuč prava ničla. Nezakonitosti in nasilja, ki jih trpe v deželni hiši Slovenci, ga puščajo povsem hladnega, kakor da ga vse to prav nič ne briga in j kakor da ni bogato plačan za svoje od- ' borništvo. Najtemnejši list v zgodovini goriških j Slovencev bo nosil poleg drugih tudi Ber- ; btičevo ime. Nič boljšega mesta pa ne bo- ( do zavzemali zlasti oni »napol klerikalci', ki se kar ne morejo ločiti od Gregorčičeve stranke, dasi so prepričani, da vodi njegova neslovenska poiitika goriške Slovence v pogubo in propast. O Berbuču smo zadnjič omenili, da je postal namestnik deželnega glavarja, kakor je to naznanila naivna Gorica«, kije priobčila to imcnovaiiie v tonu, kakor da prinese ta Berbučeva čast goriškim Slovencem bogsigavedi kakih koristi. 7.t mala sličica nam dokaže, da se je /godilo ravno nasprotno od tega, kar je Gorica« prerokovala. Meseca julija t. L, to je potem, ko je bil Berbuč že davno namestnik deželnega glavarja, so bile razpisane v deželni u-pravi različne službe. Izmed nižji!) siažb je pripadlo nekaj tudi na slovenske prosilce, edini 'i o Ij-š i s i u ž h i sta bili oni pri stavbenem uradu, kamor je bil imenovan za inženirja /opet Lah. dasi sta že predstojnik tega urada in pa prvi inženir oba Laha. Slovenec pa je dobil *am službo »pomožnega tehnika«. Nismo se čudili takšni dvojni meri deželnega odbora, ker smo na isto že kolikorroliko pripravljeni...... Nečuvena postavolomnost, kakršnih je že toliko zagrešil deželni odbor,-pa tudi pri tej prilik'« ni smela izo-stati. Vtihotapili so namreč pri tej priliki zopet nekega Laha v deželno službo kar tako poleg drugih rednih imenovani kakor za nameček. Mesto ni bilo niti razpisano, niti ni sistemizirano. Navzlic temu pa so moža imenovali kar v 9. ali 10. razred, so mu nakazali plačo in benjaminček sedi že lepo na gorkeni v deželni hiši. To je naravnost neverjetno postopanje! • Deželni pravilnik določa na 25. strani tako-lc: »Sprejem vežbancev spada v delokrog deželnega odbora; ne bode se pa imel sprejeti nikak nov vežbanec, predno je deželni zbor prevdaril dotični kredit v letnem proračunu ter pripoznal, da je treba pomnožiti osobje deželnih uradov.« Po tem jasnem določilu pravilnika deželni odbor ne sme sprejeti v tem slučaju niti praktikantov v službo, tu pa seje celo defiiiitivno nastavilo dotičnika v višjem plačilnem razredu!!! Pa to še ni vse. Tega nepostavno imenovanega laškega uradnika so postavili še poleg tega v status konceptuih u-radnikov k deželnemu tajništvu, dasi je bil mož navaden računski oficijal v državni službi in mu manjkajo kvalifikacije, ki jih izrecno zahteva S o.*, dež. pravilnika! To je že drugi slučaj, ki nas vtrjuje v prepričanju, da so Slovenci popolnoma izključeni od dež. tajništva, kjer so nastavljeni že trije laški j u r i s t i, a Slovenca ni nobenega in kamor so vtaknili že četrtega Laha in tega kljub temu da L ni bilo mesto razpisano in sploh ni sistemizirano; 2. ni deželni zbor dovolil dotičnega kredita; .}. ni dotičnik po študijah niti vspo-sobljen za konceptno službo! Vsem tern gorostasuhn nepravilnostim pa sta pritrdila tudi oba slovenska deželna odbornika! Kam pridemo po tej poti? Tega ni težko predvidevati. Ti precedenčni slučaji pridejo v prakso tako, da se one službe, kjer ne bodo marali Slovencev, ne bodo sploh razpi- sovale in da bodo pod roko polnili najvaž-rtiša mesta samo z Lahi. ' * Tako se bode še naprej jemala našim | slovenskim sinovom najelementarnejša [ pravica; pravica do kompetiranja za deželne službe. Kakšen bo konec? Vse take nepravilnosti pridejo pred deželni zbor. Predlagala se bode, kakor običajno, odobritev sklepov, ki jih je steni deželni odbor. Tu pa imajo gospoda lahko stališče. Deželni odbor je produkt de-želnozborske večine, ki jo danes tvorijo slovenski klerikalci v zvezi z laškimi liberalci. Naravno, da ta večina brez druzega vse te sklepe odobri, saj vendar odbor računa na to. sicer hi si ne upa! postopati tako kakor smo zgorej opisali. Opozicija naših poslancev pa naj kri-tiknjc kar hoče. tega se gospodje ne /boje. Ce ne ho dala miru. pa .->e je kar na kratko izuebijo. Da se na to kaj dobro razumejo, so naši klerikalci svoječasuo pokazali ob razveljavljenju veleposestniških Take so razmere v naši goriški deželi v prosvitljeuem 2« veku! Potem pa sv. dobe še ljudje, katerim je Gabršček prehud«, -»•Soča« preradikalna, preostra in ne vemo kaj še!! Ti ljudje pozabljajo, da ima vsak narod v vsakem oziru več od poslancev, ki so celi možje, kakor pa od trepetlikastih šalobard. Imejmo pred očmi vedno splošne koristi naroda, ne bodimo pa zavisni od milosti kakega deželnega glavarja, ki morda že jutri izgine v temo pozabHenja! Iz DOPISI. bouškega okraja. Čezsoča. Leta so že minula, da ni zagledal iz naše gorske vasice dopis belega dne. Bog \aruj pa, da bi kdo mislil, da smo nazadnjaki in tako zapuščeni. O. te- ga pa ne! Tudi ini v marsičem napreduje-ijno, sicer počasi, a tem gotovejše.Doma se sicer pohvalimo radi v marsičem,,na'veliki zvon pa, v'javnost, ne obešamo radi. — Dovoljeno naj nam pa bodi vendar, da napravimo s temi vrsticami Izjemo. ' ¦ Tu pri nas še zida parno žago, veliko bkoli 600 m8. Občina je namreč prodala ali ne bi postala potem zemlja veliko mrzlejša?« »Sobice ne bo ugasnilo;« odgovori doktor; »če hipa vendar ugasnilo, bi se toplota najbrže ne znižala pod označeno stopinjo.« »To je čudno.. »O, jaz vem, da se je že trdilo, da je v brezzračnem prostoru več tisoč >iuj mraza. A po poskusili francoskega' učenjaka Foi. a so morali to misel zavreči. Dokazal je, da če bi se zemlja nahajala v prostoru brez vsake toplo.e, da bi bil mraz sicer še precej hujši, kot ga opazujemo na tečaju, in da bi bile med dnevom in nočjo strašne razlike toplote. Zato. prijatelji, tudi tisoč milj daieč ni bolj mrzlo nego tu.« »Povejte mi, doktor,« praša Ahamont. -mi li toplota Amerike veliko manjša nego drugih celin?< »Brez dvorna; a na to ne smete biti ponosni,« mu odvrne doktor šaljivo. »Kako pa se razlaga ta pojav?« Skušalo se ga je sicer razložiti, a se je slabo »osrečilo; tako je Hallev slutil, da je v davnih časih /adei komet ob zemljo in ji spremenil lego osi in s tem tudi legf-njenih tečajev; po njegovem je bil prej tečaj ob Mudson-skem zalivu, potem pa se je prestavil bolj proti vzhodu in pokrajine okrog starega tečaja, ki so bile tako dolgo za-1 mrznjene, so bile tako ohlajene,1 da jih še ni moglo ogreti soluce v dolgih vekih.« »In vi ne priznate te premene ?« -Nikoli, kajti kar velja o vzhodni strani Amerike, ne yelja. o-zahodni, ki ima jako visoko temperaturo. Ne! oprijeti se je treba izotetm, ki* so različne, od zemeljskih vzporednikov, pa je vse pojasnejeno.«-' ¦ »Veste kaj, gospod Cla\vbonny,« de Johnson, »da je prav lepo kramljati o mrazu v okoliščinah v kakoršnih smo' mi?« - »Seveda, moj ljubi Johnson; mi ravno teorijo lahko podpiramo s prakso. Te pokrajine so velik laboratorij, kjer'se lahko dela čudovite poizkuse z nizko temperaturo. Samo bodite pazljivi in previdni; če kak del vašega telesa otrpne, ga hitro odrgnite s snegom, da spravite kri v tok; in če pridete blizu peči. se čuvajte, kajti tedaj si roke in noge opečete, da ne veste kedaj. To bi ius prisililo, da bi dotični ud odsekali in vendar mora biti naša skrb, da ne pustimo nobenega uda v severnih pokrajinah. Sedaj pa. prijatelji, mislim, da prav storimo, če giemo za nekaj ur k počitku. • >Pa še radi,« pritrde doktorjev1 tovariši. vKcio Do 'Tval peč?* -Jaz.* se oglasi Beli. »Torej, prijatelj, pazit j, da "ogenj m odjenja, kajti nocoj je mraz ko sto \iagov.« »Hodite brez skrbi, gospod Ck>v hon-iv, to že samo dovuij priganja; pa poglejte, vse .iobo je v oiJuju.« »Da, .pritrdi doktoi in se približa o''iui, »sevenia zora z vso svojo krasoto! Kak veličasten prizor' ^ares, ne morem se je nagiedati.«. In res je doktor vedno opazoval te svetovne pojave, za katere se njegovi tovariši niso mnogo zanimali; sicer je pa tudi opazil, Ida se vedno magnetna igla trese, predno se prikaže zora;'vse to je on zapisoval in hranil za »We-. . ather Book.«*) ^ . , Kmalu so se'ulegli in mirno pospali, Bell pa je stražil ob peči. i- •¦•"•' ¦ ¦ x. ' ' ;¦¦• . Zimske zabave. Življenje ob .tečaju je tužno enolično. Človek je vedno odvisen od samovolje vremena, ki se v enomer spreminja iz viharja v mraz in nasprotno. Večinoma se ni mogoče prikazati ven, vedno mora biti človek zaprt v ledenih kočah. Dolgi meseci minevajo tako in prezimovalci žive pravo življenje krta. . „• , Naslednjega dne se je toplota znižala za nekaj stopinj in nebo so zakrile goste snežinke, da so vsrkale vso dnevno svetlobo. Doktor je bil zaklenjen v svoji hiši in dejal križem svoje roke; ničesa ni imel početi, razun da je vsako uro pometal vežo, da jo sneg ni žamete!, in da je Čistil . ledene stene, ki so vsled notranje toplote postajalevlažne; a snežha liiša je bila trdno narejena in meteži so še odebelili stene. Tudi magazini so se dobro držali. Vsi predmeti iz ladje so bili v njih razvrščeni v najlepšem redu. Če tudi so bile te shrambe komaj šestdeset korakov oddaljene od stanovališča, je bilo vendar skoro uemogoč.c- priti do njih ob gotvih viharnih dneh. Zato so morali v kuhinji .imeti vedno toliko živil pripravljenh, kolikor jih je bilo treba za en dan. *) Časopis Kii motoorologiSne ziuleve. Bil1 sem nl^veseličnem prostoru, ki je ok pa lepo na tihem doseči to in ono,,da bi ^c nam dobro godilo na tem in na onem.ivetu. Med nami so taki, ki včasih niso prav nič dali na »oni svet«,* ali prišli so do spoznanja, da »oni svet« včasih nese; no, pa verujmo še v oni svet*..,.. Marija, k Tebi, uboge reve.,. No, pa tako zapuščeni vendar ne bo* mo! Saj pridejo na Sveto goro z nami tudi naši vrli sobratje iz Kranjske dežele. Sam Jaklič jih vabi pa »Slovencu« v Gorico in na Sy. Goro. In Jaklič je velik pa imeniten gospod. Jaklič je državni in deželni poslanec, predsednik Slomškarjev,-veliko časti in naslovov ima in pod težo teh časti in.naslovov se mu je nekoč na Kranjskem »peč podrla«. Ce ga primerim počastimo, se mu utegne zgoditi kaj takega tudi na Goriškem. Pomagat nam pride, da ne obupamo, pomagat s svojimi tovariši! Slava rhu! On je pravi katoliški zastopnik katoliškega učiteljstva, ker je v Kranjskem deželnem zboru glasoval proti povišanju učiteljskih plač. Tako tudi oča Ravnihar. Vidite, to je prava pot. da se opomore učiteljstvu! Ce ne vsem, naj se pomaga pa neKaternikorn. Cernu pa bi vsi hlastali za posvetnim blagom. — Pozdravljena »podrta peč«! Predno gremo na Sveto goro, se danes zvečer pokrepčamo v hotelu »pri treh Kronah«. Drevi pozdravimo pošteno naše vrle brate iz Kranjske. Včasih jim sicer pravimo le »ti prekleti Kranjci«, ali ko priskočijo na pomoč, so nam »srčno pozdravljeni«. »Pri treh Kronah« torej! — Imamo sicer v Gorici pod krščansko streho Centralne posojilnice svoj hotel in gostilničar vabi po krščanskih listih goste vanj, ali po geslu »Svoji k svojim!« gremo rajši v laški hotel, in pa kak prikupljiv napis ima ta hotel:. Pri treh Kronah! »H Kronam« pa je naše geslo! — Zatorej pozdravljeni Vi, vrli sobratje iz Kranjske in vsa čast pred vsem mnogo prečastitim mladim katehetom, na katerih bodo- mogle-zadovoljno počivati svetle oči naših Slomškaric. Vsi bodite pozdravljeni. Do~ bro došli in dobro odšli! Naj Vam tekne pivo in teran. Le nikar se ne držite »nazaj«! Jutri pa na Sveto goro! O presveta Sveta Gora! Vsa krščanska organizacija hoče scoprati iz Tebe čudeže. Pa se jim še ni posrečilo. Morda se posreči nam. Slomškarjem. Ce bi šli samo mi, goriški Slomškarji, na Sveto goro, bi lahko opravili vso »andoht« kar v prvi kapelici. Tako nas bi bilo malo. Toda mi pojdemo v cerkev, v veliko cerkev, tje pred podobo, o kateri pa pravi Gvra, da ni prava, marveč da ima on pravo čudodelno sliko Matere božje s Svete gore, da bi bili torej svoj čas varuhi Svetogorskega svetišča napravili kupčijo ter prodali sliko. Oh, kakšne težave! Kako pa naj kaj dosežemo, če pa slika ni prava? Morda je pa le res, da je Gvrova slika prava, ker se ne čuje nič, da bi se pred ono na Sveti gori zgodilo kaj izrednega! In tudi po katoliških listih so prodajali pravo Gvrovo sliko!! Joj, gorje nam! — Morda bi bilo bolje, če bi šli v Klužet. Neki ierdaman liberalec je rekel, da naj gremo v Klužet, da izženejo iz nas hudiča, češ, da potem bo izgnan iz vesoljnega človeštva, Kaj ta-. kega reči o nas?! A?! —----------Jezni smo, smejejo se nam in norce brijejo z nami; mi pa pogumno gor, gor! Liberalci, peklu zapisani, pravijo sicer: gora n i nora, a m p a k t i s t' j e n o r, k d o r g r e g o r — toda kdo jih bo poslušal, le korajžo! Mi smo junaki korenjaki, kako nas gledajo ljudje......... SI o m š k a r. Družba sv. Cirila in Metoda. Za družbo sv. C. in M. K 10.—, nabralo o priliki svatbe g. Karola Saksida iz Prvačine štev 10.',. — Srčna hvala! Domače vesti Župan Hribar nI potrjeni — Včeraj je dobi! ljubljanski .podžupan dr. Ivan Tavčar pri dežeinem predsedništvu dekret, ki se glasi tako-le: »Njegovo c. in kr. Apostolsko Veli-čanstvo blagoizvolllo je z najvišjim odto- j čilom z dne 6. avgusta 1.1, izvolitev gosp. j občinskega svetovalca Ivana Hribarja županom stolnega mesta ne potrditi, Vsied ukaz« gospoda mJnistra za notranje stvari z dne 19. avgusta t. I. števij 8474/M. 1. obveščam o tem Vaše Prebla-gorodje s povabilom, takoj potrebno ukreniti, da se nemudoma vrši volitev druge« ga župana v smislu občinskega reda in volilnega reda za stolno mesto ljubljansko z dne 5. avgusta 1887. št. 22, deželni zakonik. S tem se reši poročilo mestnega magistrata z dne 4. maja 1.1, št. 13751. C. kr. deželni predsednik: Schwarz.« Na to piše »Slov. Narod« med drugim (na nekaterih mestih je zaplenjen) tako-le: i »Ivan Hribar torej ni potrjen! Ta mož, ki je s svojo železno vztrajnostjo izkopal ljubljansko mesto izpod potresnih razva: lin, ta mož, polu velikih idej, jeklene volje in čudovite delavnosti, ki je iz propadle Ljubljane napravil moderno mesto, ki'je prejšnje provincijalno gnezdo opremil z najmodernejšimi velikomestnimi pridobitvam;,'ki je vse svoje izredne zmožnosti posvečal mestni upravi, ta mož sedaj ni potrjen kot župan Ijuoljanski. Petkrat je bil že Ivan Hribar potrjen kot župan, petkrat ni bilo proti njemu najmanjšega pomisleka, petkrat je vlada priznala, da je Ivan Hribar pravi mož za župana — sedaj pa naenkrat ni to več. Hribar se od dneva, ko je prvič zasedel župansko mesto gotovo ni na slabše spremenil, ali spremembe so *e zgodile v vladnih krogih, zgodile so se velike spremembe v razmerju med vladnimi možmi in med narodnonapredno stranko in zato je moral Hribar pasti.« »Slov. Narod« priporoča mirno kri in povdarja, da se mora v nastali krizi pokazati popolna disciplina v stranki, poslušati je glas razuma, glas pameti in nič drugega! V Hribarjeve roke je položena odločitev,, kaj naj se zgodi, ali naj se občinski svet upre in Hribarja zopet voli za župana ali naj tega ne stori. Zgodi se to, kar bo Hribar hotel...... »Edinost« pripominja v članku, v katerem se bavi z nepotrditvijo župana, čisto po naših mislih: »En Fiienertli more pač odvzeti Ljubljani župana Hribarja, a ne more vzeti Iv. Hribarja slovenskemu narodu, ki bo videl v tem svojem sinu slej ko prej ideal moške značajnosti. To, da en Bienrth in en Schvvarz Hribarja nista predlagala v po-trjenje, mu služi v čast! Simpatije vseli poštenih ljudi so na njegovi strani in to naj bo Hribarju v večje zadoščenje, kakor bi mu bilo potrjenje. — Mi Slovenci pa vidimo, da se je začela za nas približevati doba preganjanj. Vstvarjati se hoče v nas nove mučenike. Biio jim! Naš narod ima v sebi dovolj odporne sile, da preživi tudi to. Mit-čeniki so porajali še vedno nove spoz • navalce. Pripravljeni smo zato na hude čase, a mi kljubu temu ne klonemo duhom, uverjeni, da bo tudi temu enkrat ko. nec. Tudi za naše tisočletne zatiralce pride Uau plačila!!« fcvrševalni odbor narodno-napredne stranke rta Goriškem je poslal poslancu Hribarju tako-le brzojavko: Poslancu Ivanu Hribarju L j u b I j a n a. Izvrševalni odbor narodnonapredne stranke na Goriškem izreka Vašemu Blagorodju popolno spoštovanje in ljubezen katere nikdar ne omajajo kovarstva in nasilstva proti Vam in beli Ljubljani. Vsi napredni Slovenci stoje za Vami zvesteje in odločneje nego kdajkoli prej v prepričanju na popolno zrnago. — Živio naš Hribar! G a b r š č e k. Župan Hribar je takoj, ko je bil obveščen oficijelno o nepotrditvi, izvršil svoj odstop; vodstvo magistrata je izročil ravnatelju Vončini, vodstvo zadev občinskega sveta pa podžupanu dr. Tavčarju. Na to je ponosno odkorakal z magistrata z dobro vestjo, da je delal za občni blagor z vsemi svojimi močmi. Taka zavest ne potre moža. O nepotrditvi Hribarja za župana prinašajo »Nar. Listy« oster članek, v katerem napadajo Bienertha in njegovo vlado, rekoč, da je vlada zagrešila korak/ ki mora izzvati najskrajnejši odpor vsega slovanskega sveta in kivzroči, da jeseni avstrijski Slovani pokličejo vlado na od* govor. —- »Neues VViener Journal« pravi: »da korak vlade mora izzvati povsodi o-gorčenje. Vlada je dolžna osebi in politi-tični poštenosti moža, da navede razloge, zakaj Hribarja ni predložila vladarju v potrditev. Hribar ni ničesar zakrivil ne na administrativnem ne na političnem polju, ali vendar se ga kaznuje. Njegova glava se ima žrtvovati politični Salomi, ki je etablirala svojo strahovlado na Kranjskem; mora pasti, da s tem odkupi klerikalno obstrukcijo. Najostudnejša vseh koncesij je osebna koncesija, žrtev moža, ki naj pade, da se vlada momentanno izkoplje iz zagate.« »Slovenec« hinavsko zatrjuje, da je S. L. S. nedolžna na nepotrditvi Hribarjevi; da je celo protestirala na najinerodaj-nejših mestih proti nepotrditvi, M> so se oglašali dvomi o potrditvi. O, »Slovenec«* vse hinavstvo ne pomaga nič! -- »Baron Schivarz je predlagai nepotfdStev»/on pa ne stori ničesar brez privoljenja slov. kleiikaleev in Nemcev. /Jato se »Slovenec« v resnici veseli nepotrditve in sodi, da je to velik korak za ojačenje klerikalne stranke v Ljubljani. Vlada in Nemci vidijo v napredni stranki edino pravo slovensko stranko, zato so jej hoteli dati velik udarec z nepotrditvijo župana ter tako pomagati slov. klerikalcem, ki za ' groše iz nemške šparkase uganjajo protislovensko politiko z mijpodlejšimi denun-cijacijami. do večje veljave v Ljubljani. To je pribito. Vlada in Nemci bi radi videli na ljubljanskem magistrata klerikalnega khrtovca za župana, potem bi bili srečni, potem bi cvetelo nemštvo v Ljubljani. Odiod gonja proti Hribarju po »Slovencu«, odtod nepotrditev, katero imajo na vesti v prvi vrsti slovenski klerikalci!! — Nadejamo pa se, da napredna Ljubljana premaga vse tri omenjene z-dru^ene faktorje ter jim pokaže, da so se zaman trudili in spletkarili! Hribar je izdal na meščanstvo ljubljansko oklic, v katerem nujno priporoča, naj se občinstvo vzdrži vsake najmanjše manifestacije. Vlada je pripravila velikanski aparat; po Ljubljani je vse polno policajev, detektivov, žandarjev, vojaštvo je pripravljeno, dragoucc so poslali z Gorenjskega v Ljubljano, iz Trsta je došlo polno policajev in ž njimi dvorni svetnik Manussi. Po mestu hodijo policaji in orožniki, vladna palača je zastražena, nemška »kazina« tudi — o b č i n s t v o pa j e m i r n o. Vlada bi menda rada izzvala kake demonstracije, ki bi prišle prav njej. klerikalcem in Nemcem, pa se bo bržčas pošteno blamiraia! Slovanski gost v Gorici. — Včeraj je uošel z Bleda in Bohinja v Gorico odposlanec trgovske zbornice in predsednik bolgarske obrtne zveze g. P e j e v. Danes picdpoldne si je ogledal med drugim tudi kožarsko tovarno g. Andreja J a k i 1 a v icupi. (Usnje je izdelek, ki se uvaža v Bolgarijo v velikih množinah). — Našel je gospodarja in sinove pri delu, kako so vodili sami posle v pisarni in posamičnih oddelkih tovarne. Njegova sodba takoj je bite: »r!vo, zakaj ta tovarna m o ra napredovati, dočim v zadnjem času zapored propad > po ;,eli Evropi. Ogledal si je vse iti brezdvomno bo to prispevalo k stikom te naše obrti z Bolgarijo. — Ako vreme ne bo nadlegovalo, si ogleda še mizarsko obrt v Solkanu, ker tudi pohištvo se mnogo uvaža na Bolgarsko. Gospod P e j e v ima bistro oko in pre-šinja ga neomejena ljubezen do slovanske — praktične vzajemnosti. Zato: dobro nam došel! Narodna delavska organrzacija v LJubljani — razpušččna. — Kranjska vlada je razpustila včeraj narodno delavsko organizacijo v Ljubljani. V dekretu pravi, da je organizacija prekoračila svoj delokrog ter ne odgovarja več pogojem svojega pravnega obstanka. Razpust utemeljuje z resolucijo, sprejeto od N. D. O. 31. julija 1910. na naslov češke mladeniške organizacije, v kateri N. I). O. pozdravlja češko mladež, zlasti pa mučenike, ki trpijo v ječah za svoje prepričanje. S tem bi bila N. D. O. stopila na politično polje (čez mesec dni so to »zgruntali«), prekoračila svoj delokrog' ter odobrila »protipostavna dejanja« (antimilitaristično propagando) čeških mladeniških organizacij! Proti raz- pustitvi se vloži rekurz na notranje mini-sterstvo. Primorske dijakinje in dijaki! - Vabimo Vas, da se v velikem številu udeležite abiturijentskega sestanka narodno-radikalnega dijaštva, ki se, vrši 2b. m 11. t. m. v Trstu (v Narodnem domu). Pokažite s svojo udeležbo, da ob sinji Adriji ni prostora za protinarodni in protidemo- jaštvo še vedno narodno in napredno! — Pripravljalni odbor. Laške paralelke na tukajšnji državni gimnaziji. — Državni laški poslanec UssaL je blrzojavil v soboto- -v Gorico z Dunaja, da Je vlada pri volji otvoriti na tuk. gimnaziji s prihodnjim šolskim letom laške paralelke, odločitev glede zasebnega gimnazija pa se odloži na poznejši čas. Tako torej! Za danes rečemo le to-ie: Ce ne bo laške zasebne gimnazije, ne bo tudi slovenske. Ce se odpro paralelke za Lahe na drž. gimnaziji, se morajo odpreti tudi slovenske! Kaj pravijo Gregorčič in tisti, ki silijo z zasebno gimnazijo na dan? Da le klerikalci ne zapackajo slovenskih pitralelk!! »Mizarsko zadrugo« je dr. Turna tudi vlačil skozi zobe. ko je imel znani svoj zagovor. — »Gorica« in »Prim. List« sta že davno trdila, da je T. o. z. zadušila Mizarsko«, — in zdaj je hitel tudi rdeči doiitar Turna trditi, da je sledil polom »M. Z.« iz enakih vzrokov, t. j. »namesto da hi ji bila T. o. z. v kritičnem času pomagala, jo je zadušila vsled lastne denarne nezmožnosti«. Večjih nesramnosti ni mogoče nekaznovano brbljati tje v dan! T. o. z. je šla do skrajnih mej v dovoljevanju kreditov, in to vedno in vedno le vsled.,.. ^kritičnega položaja«. Plačati bi bila morala to in ono, a denarja ni bilo! Kaj hočete več kritičnega položaja«. Ali vsaka reč ima svoj konec, in tako tudi pomoč v »kritičnem položaju«. Zato je T. o. z. v splošnem spora/.iunljcnju (tudi na nasvet denarnih zavodov, s katerimi je v zvezi), ustavila nadaljuje »reševanje« in v boljšo varnost ... zarubila vse imetje M. Z. - Vsakdo, tudi dr. Turna sam, mora Odobriti ta korak! Edino zaradi tega pa bi ne smel še slediti polomi Dr. Turna sam najbolje ve, da poleg T. o. z. ni bilo niti za 70.000 K drugih upnikov. — Ako M. Z. ni mogla plačati teh upnikov iz drugačnih svojih sredstev, kaj more T. o. z. za to? Zakaj ni zna! dr. 'Turna kaj primernega svetovati ali on sani priskočiti na pomoč, saj je bil on pravdni zastopnik M. Z. v premnogih slučajih, ki so razkrivali pravo njeno stanje? Ali dr. 'Turna je pridno pisal ekspeu-zarje in zgubljal pravdo za pravdo! In čujte! Kmalu po zarubljenju od strani T. o. z. in še pred otvoritvijo kon-kurza so bili v Gorici zastopniki zunanjih upnikov, ki bi se bili radi poravnali z 20 30*;. Torej z bagatelo kakih 20.000 K bi se 6111 odpravili vsi upniki, tako« da bi o-stala sama T. o. z. 'Toda M. Z. ni zmogla niti te svote. vse načelstvo in nadzorstvo ni moglo ali hotelo zbobnati vkup te svo-ticeT — kdo drugi tudi ne! Apelovalo se je na najbolj prizadete člane predsednikove rodbine, a ti so kratkomalo odrekli sleherno vmešavanje v to zadevo. Ako bi se bil našel kdo, ki bi za borih 20.000 % odpravil vse zunanje upnike, bi ostal poleg T. o. z. edini upnik in - do konkurza bi ne bilo prišlo, marveč likvidacija bi se. lepo mirno izvršila brez posebne škode, ali pa bi se morda našia pot za... nadaljevanje podjetja pod to ali ono obliko. — V takih razmerah je likvidacijski odbor moral napovedati konkurz v smislu jasnih določil zakona pod — osebno od-govornostjo, t. j. imeli bi nekega lepega dne državnega pravdnika na vratu! In v takin razmerah se upa trditi dr. 'Turna, da je T. o. z. zadušila M. Z., ker ji ni hotela pomagati v kritičnem času! — Klerikalci pa imenujejo tako brbljanje - zanimiva razkritja!« »Zanimiva razkritja« sta naslovila -Prim. List* in »Gorica« žlobudranje dr. 'Turne v zagovoru obtoženih lastnikov tvrdke K. & Z. — Kolika hinavščina! Dr. Turna se je izkazal le opičjim učencem naših klerikalcev. Saj sta prav oba imenovana klerikalna lista že neštetokrat huj-skarila in kovarila na enak način in z do cela enakimi trditvami. •¦¦• Ni je trditvice in varijante v Tumovem zagovoru, da nismo vsega že neštetokrat čitali v »Qo* rici« aH »Prim. Listu«. — Torej ne »zani-:* mivarazkiitja«, marveč: »slabo pogreta kaša«, to W bil primeren naslov! Pripravnica za učiteljišča v Tolminu. —Vsled odloka c. kr. namestništva bo v-pisovanje na c. kr. pripravnici za. učiteljišča v Tolminu šele dne 17. septembra t. I. — Vodstvo: ••<- , -Kobilice-na- Krasu in Gabrščekova »Soča«. — Dolge štrene o kobilicah v »Gorici« še ni konec in ga tudi še ne bo. Pa o kobilicah ne govorijo nič več — ampak zaganjajo se v Gabrščeka ter vlačijo* n. pr. v sobotni številki reči na dan, ki niso v nobeni zvezi s kobilicami. No, postopajo pač po stari navadi. Kar je bilo v »Soči« o kobilicah, je bilo vse stvarno, resnično in natančno. Močno prizadeti klerikalci, razkrinkani, ljudski sleparji, sedaj bruhajo radi tega ogenj in žveplo na g. poslanca Gabršče'ia, ki ni ne pisal ne inspi-riral onih člankov. Kradejo u čast ter udrihajo po njem ošabno in naduto, brez-bbra/no, prav po barabsko. Pokazali smo, kako so klerikalci vlekli za nos Kraševce glede kobilic, kadar bo štrene v »Gorici« konec dobijo ti klerikalci z a s I u ženi odgovor. Kolera v Trstu? — Žirijo se tudi po Gorici vznemirljive vesti, da je v Trstu kolera. Poroča pa se, da v Trstu ni kolere. Pač pa je v tržaški bolnišnici okoli .30 o-seb bolnih za grižo in o teh se razglaša, da bi bili oboleli na koleri vsled nekih sumljivih znakov, Buče prodajati je v Gorici sedaj prepovedano gledč na nevarnost kolere. Magistrat jih je pobral vse, kar jiii je bilo v prodaji, z namenom, da jih pokonča. Ali imilarija jih je pobrala že polno z vozov, druge »nnguric« so vrgli pa v Sočo prerezane nekatere cele! Otroci in ženske se jih polno polovili. - Samo v Gorici je mogoče kaj takega! Pri dirki lil. oddelek koles, društva »Balkan« v Komnu dne 14, avgusta 1910. proga Sesljan - Komen so dobili I. darilo Josip Benko za koles. dr.'» ¦ Italijanski častnik padel Iz letalnega stroja. —- 21 letni kavalerijski častnik Vi-val di Pasqua je padel blizu Rima iz svojega letalnega stroja in se ubil. Stroj je popolnoma razbit. Ainerlkstfiske sleparije, — V Chicagu so zaprli tri visoke uradnike illioniške centralne železnice, med temi nekega Frank Harrimana, radi sleparije v znesku . mnogih milijonov dolarjev*.. Btiiitvun (barija fe sfaftitaraa Karol Draščik v Goriui ?iL Korau v (listni &iši) zvr&uje naroČila vsakovrstnega tudi najfl nejega peciva, torte, kolače ze birtnanč«! ih poroke, odlikovane velikonočna \ -pinceitd.: Prodaja raaiibit Hna vina In llkerj* na drobno aH v originalnih butelkah Priporoča 88 slavnemu obfiiautvu m mnog^ btojiut naroČila, ter obljublja solidno postrežbo jpp- po jako smernih, cenah. *"*• Mali oglasi, Uajmanjla. pristojbina stane 6 0. v i a.. Ako Je oglas obsetn^ii se računa za vsako besedo 3 t In. Hajpripravaejše inseriranje za trgovce in obrtnike. ' : Kolik« je laanJSlh trgovcev in obrtnikov v Gorici, katerih na deželi (in celo v mestu) nibfie ne pozna, ker nikjer ne SnBorirnjo. Skoda ni majhna. Kdo sprejme na stanovanje in hrano 1-letno kandidatinjo iz bsljse družine ? Pogoji: stanovanje vdobno, blizu šole in če mogoče zraven vrt-. Pismene ponudbe na nase upravnižtvo. tefam fioHipn stanujoče v Gorici, ki bi lObGlIl UClillbUi hodila čez dan pestovat enoletnega otroka in nekoliko pomagat v hiši. Naslov pove iipravništvo ^Soče". ftfliiiLfa •-__ Mlado, zdravo, dvajsetletno de- UUJilIVtt* v kle prijetne zunanjosti zmožna iUov., ital in nemškega jezika išče službe za do-jilko. Sprejn>e službo tudi v kakem oddaljenem , kraju tudi izven Avstrije. Natančen nasiov se izve pri upravništvu. kot 'bvsfniSks znamk: "SS&Z naj5ol/ši ^Co! iinf*tni\> m Vaša žena bo 'šila zadovoljila, če ji preskrbite Pilndčkouega specialnega toaletnega mila „L A N 0 L" Hi ustvarja in ohranjuje krasno in zdrauo polt. Edini izdelovatelj J. Piln&ček, C. in kr. dvorni zalagatelj stara čisto Češka tovarna za pralno in toaletno milo, parfume, voščene in povoščene sveče za cerkve, stearinove in pe afinove sveče za domačo rabo, Kraljičin Gradec (Kralove Hradec) Kralj. Češk . Zahtevajte ga v vseh lekarnah, drogerijah, miiarskih in galanterijskih trgovinah. Kjer ga ni, v zalogi, naravnost iz tovarne. Pošljite K 8* —v p« dobite franku tucat „Lanofov". a Novost! Novost! Ravnokar sta izšli v založbi »Goriške Tiskarne" A. ftilalirftček * »Kraljica Dagmar" Zgodovinski roman. - Spisal: VACLAV BENEŠ-TRŽBIZSKV. — »Slovanska knjižnica« snopič 173—180. — Cena za nenaročnike K 3*^20. P štnina 20 vin. Qiiy de ITIaupassant: lloufle. Prevel: Pasttiškin. — »Salonska knjižnim" št. XII. — Cena K 3' Poštnina 20 vin. Naroča 56 v »Goriški Tiskarni" /\. Gabršček v Gorici. Največjo zalogo poliišt< a na Goriškem z lastno mizarsko iii tapetarsko delavnico ima Anion Breščak v Gorici v Gosposki ulici št. 14 (v lastni hiši). Velika izber žimnic, blazin za pod glavo, j ogledal, slik, okvirjev, stolic. itd. ter vse * potrebno za hišno opravo. Gene Konkurenčne, ker prodaja blago lastnega Izdelka. Oglejte si zalego in prepričajte se! ^ab^ala za izkazana sožalja povodom smrti moje nepozabne soproge Ane Pavlin. Zahvaljujem se najprisrčneje tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so preminulo v tako častnem številu spremili k zadnjemu počitku. Posebno pa se zahvaljujem prečastiti duhovščini, p. n. c. kr. uradnikom in uslužbencem, slav. orožništvU in finančni straži, kakor tudi bovškim pevcem za krasno in ginljivo petje. BOVEC, 20. avgusta 1910. Ivan Pavlin, soprog. fmouitejši Slouenci, pristop k obrambnemu skladu družbe su. C. in ITL bodi Oam sueta dolžnost! Franc Simcic, krojač Gorica, na Kornu št. 6 priporočit slavnemu občinstvu svojo krojaško delavnico. >** Vniinis'terakem svetit prehude zmešnjave prevnjle ministre so e.cle driave, na noifah .sv tednih drial je naw.<> minister za nk, ker je nosi/ ,,0/ar*. „0H0" j. Medved, Gorica Tekate, Josipa Verdi št. 32. Ivan Kravos na Komu ti II. G&ftfCft na Kornu š<. II sedlarska delavnica iu zaloga različnih konjskih vpreg m lahko aH pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi različne konj-it. ^ wz*r && potre h* Ščine, potovalne potrebščine kukor: kov- Čege, torbice, denarnice, listnice itd. —- Izvršuje in sprejraa ? fl|3§3S popravo različne koleseljne in \Tk^P^^ -¦' '•¦:¦....... kočije. :~~^r~— Poprauila se izoršujejo ločno. Cene zmerne. $58: ^Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V la«tnf hiti, Oospoclto ulica Št. 7, U nadftfr.} — TcUfon 4t. 73 RaCan poStne hranilnice Jte». M7.31.5.,' Ne občnem zboru dne 30, aprila 1910. se je določilo: Hranilna vloge se obrestujejo po 4'/,"<< Stalno večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. ...... , Hranilne vloge »e sprejemajo ol vsakogar.;. r Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po f>x!t%, na varščino ali zastave in na ni en j i ce po 6%, Glavni tfaloil se obrestujejo koncem leta 190'.). s 6L. Stanj« 31. dec.1909.: Zadružnikov 1891 z deleži v znesku 85074 kron. - Hranilne vloge: 1,654.661-17. Posojila: 1,643.638--. — Reservni zaklad: 91.740-59. — Vrednost ui&: 354 416-72. ^¦GORIŠKA TOVARNA MILA * ^Narodno podjetje, edino te vrste. - Ustanavijajmo domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo SloVenci za Vselej :_ ie hlapčevali tujcem, ; Slrai* pspte! PflstiSajle milo iz te Sorte htm! Izflelet je izvrsten. Cene otip! ^ ^aip^aiiteta je: Caprasole - Koza s solncem. Posk8"Xr'.