Št. 118 (16.463) leto LV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil, Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1 maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ______________________________________ TRST-Ul. MonteccN6-Tel. 040 7786300,fax040772418 GORICA - Drevored 24 maggb 1 - Tel. 0481533382, fax 0481532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190______________ Internet: http/www.primorskUt/ e-mail: redakcja@primorskUt 1500 UD POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI « hm Spedizione in abbonamento postale 45% Oj 77 EVRA Art 2, comma 2tib, legge 662i96 • Filiale di Trieste ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA OPČINE - Tel. (040)21491 TRST-NABREŽINA :: ‘ SESLJAN - BAZOVICA - DOMJO w PETEK, 21. MAJA 1999 Nobene vode m ribe Vojmir Tavčar Ali se v Italiji začenja spet vse znova? Ali grozi novo obdobje svinčenih let? Ta in podobna vprašanja so odjeknila včeraj, ko se je razširila novica, da je bil nedaleč od svojega doma brutalno umorjen odvetnik Massimo D’Antona, do pred nekaj leti pravni svetovalec sindikata Cgil, sedaj eden od najbolj prodornih svetovalcev ministra za delo Antonia Bassolina, stalno pa intelektualec, ki se je zavezal reformizmu in posodabljanju sindikalne kulture ter modernizaciji odnosov na delovnem mestu. Dopoldanski, samo na-kazni sum se je popoldne spremenil v gotovost: Massimo D’Antona je padel pod streli terorističnih atentatorjev) kar je potrdilo nato sporočilo, s katerim so si neke nove Rdeče brigade prilastile očetovstvo zločina. Preiskovalci ocenjujejo, da je sporočilo lahko verodostojno, čeprav je najbrž Se nemogoče dojeti, kdo se tokrat skriva za nesimetrično peterokratko zvezdo, s katero so v sedemdesetih in v začetku osemdesetih let ul-tralevi ekstremisti slopih na pot terorizma in poskusa revolucionarnega prevrata italijanske demokracije. Zelo verjetno pa je, da so morilci, ki so včeraj streljah na odv. D'Antona imeli v mislih vzporednico z zločinom izpred 15 let, ko je pod streh teroristov padel socialistični ekonomist in sodelavec sindikata Qsl Ezio Tarantelh. Sporočilo je jasno: roka, ki je streljala proti D’Anto-ni, je merila tudi v srce reformistične politike, v posodabljanje sindikalne kulture, v nove odnose na delovnih mestih, skratka v tisti proces, ki so ga nekdanji rdeči brigadisti skuSah pretrgati, ko so pred 15 leti streljah na Tarantellija in ki ga današnji teroristi skušajo presekah z umorom Massi-ma D’Antone. Zaradi gospodarskih težav, visoke brezposelnosti in po izbruhu balkanske krize so se napetosh v Italiji zaostrile, obstajajo pogoji za morebitno rast ekstremističnega terorizma, kot se objektivno siri tudi mane-verski prostor tistih, ki bi v ozadju ribarih v kalnem. V sedemdesetih leh so italijanske politični sile in se posebej levica prepozno dojele, da so se rdeče brigade rodile in zrasle na deblu levega maksimalističnega ekstremizma, vendar so jih za kulisami manevrerirali tudi ljudje obveščevalni služb. Tokrat mora bih analiza hitra, brez vsakršnega ideološkega predsodka, prav tako odločna pa mora biti akcija proti morebitni novi teroristični nevamosh, ribe Be smejo imeh nobene vode. RIM / S TREMI STRELI UBILI SODELAVCA VLADE IN SINDIKATOV Umor odv. 0’Antone kot v svinčenih letih terorizma Odgovornost za umor so prevzele Rdeče brigade RIM - Rdeče brigade so si prisvojile odgovornost za umor odvetnika Massima D’Antone, sodelavca ministra za delo Bassolina, člana Levih demokratov in vplivnega soustvarjalca politike socialnega dogovarjanja. Ubili so ga s tremi streli na poti od doma proti univerzi, da je izdihnil preden so ga prepeljali v bolnišnico. Smrt 51-letnega odvetnika je odjeknila z veliko zaskrbljenostjo v javnosti, saj je nepričakovano opozorila Italijo na nevarnost zopetnih svinčenih let terorizma. Obsodba je soglasna, še zlasti zaskrbljeni pa so pri LD, ki so v zadnjih časih tarča številnih napadov i, ter pri sindikatih, ki so za danes proglasili četrturno stavko. V dokumentu, ki so ga posredovale Rdeče brigade, med drugim napadajo italijansko sodelovanje pri napadih na Srbijo, ki ji izražajo solidarnost, obsojajo politiko socialnega dogovarjanja in predvsem »izdajstvo« Levih demokratov. Na 9. strani ZRJ-NATO / D'ALEMA SOLANI POJASNIL ITALIJANSKA STALISCA Tokrat »po pomoli« zadeli beograjski klinični center Ahtisaari, Talbotf in Černomirdin iščejo politično rešitev KOSOVSKA KRIZA / SOLANA D'ALEMI V Jadranu 143 Natovih bomb Maranski ribiči včeraj »ujeli« raketo 2 milji pred izlivom Tilmenta RIM, BRUSELJ - Natova letala so doslej odvrgla 143 bomb v Jadransko morje. Večinoma naj bi bile v globokih vodah, vse pa naj bi se nahajale vsaj 30 milj daleč od obale. To so podatki, ki jih je generalni tajnik Nata Solana včeraj poredoval italijanskemu premiera D’Alemi med obiskom v Bruslju. Toda maranski ribiči so včeraj našli raketo le 2 miliji pred izlivom Tilmenta, kar postavlja v dvom Natove informacije. Na 9. strani Zadnji dan operacije Telecom ■ Olivetti RM - Pred današnjim zaključkom Olivettijeve operacije za javni odkup delnic Telecoma je njen izid še popolna neznanka, potem ko je prišlo včeraj do novih napetosti med upravama obeh družb in do navzkrižne napovedi sodnih ovadb Telecom je od borzne ko- misije pisno zahteval prekinitev operacije, ki pa jo je Consob zavrnila, ker da nima dokazov o motenju trga s širjenjem novic o poteku nakupne akcije. Iz Ivree so dali vedeti, da tovrstno razširjanje podatkov škoduje prav Olivettiju. Na 12. strani BRUSELJ, BEOGRAD - Predsednik italijanske vlade D’Alema se je včeraj v Bruslju sestal z generalnim tajnikom zveze Nato Solano in mu posredoval stališča italijanskega parlamenta, po katerem bi moral Nato prekiniti -zračne napade na Jugoslavijo, ko bo dogovorjen osnutek nove resolucije Varnostnega sveta OZN o Kosovu. Solana je zatrdil, da D’Alemov predlog ni v nasprotju s prizadevanji zavezništva. Navedel je tudi, da se lahko zračne napade izvaja vzporedno z diplomatskimi napori. Ti pa kot kaže niso pred vrati. Včeraj sta v Moskvo prispela finski predsednik Ahtisaari in namestnik ameriške državne tajnice Talbott, ki sta se s Cernomirdi-nom že začela pogajati o kosovski krizi. Danes bodo politični direktorji držav članic G-8 poskušali odpraviti še zadnja razhajanja glede osnutka, ki bo podlaga za resolucijo Varnostnega" sveta OZN. Medtem so Natova letala v noči na četrtek po pomoti bombardirala beograjski klinični center (na sliki APJ , pri tem so bile ubite štiri osebe, več pa jih je bilo ranjenih, poškodovani sta bili tudi švedsko in špansko veleposlaništvo. Na 3. strani Glede manjšine omejevalni pakt CELOVEC - Novi predsednik koroške deželne vlade Jorg Haider dokaj omejevalno tolmači manjšinsko pohtiko. V včerajšnji programski izjavi v deželnem zboru je napovedal, da bo ohranjen omejevalni tristrankarski pakt. Novih pobud v korist manjšine ni napovedal, toda dialog, ki sta ga manjšina in vlada začeli leta 1989, namerava nadaljevati. Programski izjavi bo kmalu sledila debata v deželnem zboru in vse kaže, da bo napeta, saj tako socialdemokrati kot Ljudska stranka napovedujejo kritično analizo glavarjevega programa. Na 2. strani Dopolnilna blagajna za 126 delavcev FTA TRST - Tržaška predilnica FTA skupine 01-cese se nikakor ni izvlekla iz krize, v katero je zabredla že pred meseci. 126 zaposlenih v njej bo še 13 tednov vpisanih v dopolnilno blagajno, potem ko so že bili vpisani za enako dolgo obdobje. Na podaljšanje dopolnilne blagajne so delavci in njihovi sindikalni predstavniki pristali s težavo in sredi polemik, saj ni jasno, ali gre za boleč prehoden ukrep ali pa za kaj hujšega. Ob podpisu je več delavcev demonstriralo. Na 5. strani Nagrade za zvestobo delu TRST - Na Trgovinski zbornici so včeraj podelili 52 priznanj podjetnikom za zvestobo delu in ekonomskemu razvoju. Med nagrajenci so tudi štirje Slovenci, in sicer Sergio Antoni (Elettroim-pianti - 32 let dela) ter kmetovalci Francesco Mu-sina, ki je aktiven že 49 let, Danilo Lupine in Anton Bole, ki je z družinskim podjetjem prisoten na kmetijskem področju že več kot sto let. Na 4. strani Znane komisije za državni izpit GORICA - Šolsko skrbništvo je objavilo sestavo komisij, za državni izpit, ki ga bodo od 23. junija dalje opravljali tudi maturanti šol s slovenskim učnim jezikom. Novost je že v tem, da so bile komisije imenovane samo za goriško pokrajino. Komisije so tri: za klasični licej in učiteljišče, predsednica je Lidnia Roth, za poklicni trgovski zavod (Giueppe Rudez) ter za zavoda Zois in m Galilei (Daribor Zupan). Na 10. strani NABREŽINA - Trst Trg Sv. Roka 105 tel. 040/200238 fax 040/2025042 Velika izbira električnega materiala, dodatne opreme in delov po 12V e.t. za NAVTIKO in ČARA VAN. Pri nas tudi CENTER TIM & OMNITEL z bogatim izborom mobilne telefonije. CARSO Giraldi R. r SODELOVANJE / RA1 IN RTV SLOVENIJA n Danes podpis dogovora o čezmejni televiziji TRST - Danes dopoldne bodo na sedežu deželne vlade zastopniki italijanske in slovenske radiotelevizije Rai in Rtv Slovenija uradno podpisali dogovor za skupno Cezmej; no televizijo. Načrt poimenovan Lynx NT 2000 bo povezoval televizijske sporede deželnega sedeža Rai s programi koprske televizije: v obeh primerih velja sporazum tako za slovenske kot za italijanske programe z možnostjo Širitve tudi na furla-snsko jezikovno stvarnost. Skupni spored, ki bo obsegal več ur dnevno, bodo oddajali na t.i. Raievi tretji mreži bis, na kateri že prenašajo slovenski spored, ter na mreži koprske televizije, predvsem z nanoškega oddajnika, ki krije večji del Primorske. Raievo mrežo, na kateri prenašajo slovenski spored in kmalu tudi novega, čezmejnega, bodo razširili tudi na Nediške doline, na Rezijo in Kanalsko dolino, se obvezujejo v dogovoru. Dogovor je v bistvu poskusnega značaja, kot kaže omejeni rok trajanja - eno leto' - in predvideva, da bodo skupni spored lahko oddajali tudi prek satelita, po kablu ali po svetovnem spletu internet. Program bodo sestavljale predvsem informativne in kulturne oddaje, dokumentarci in športni prenosi. SKGZ / SEJA IZVRŠNEGA ODBORA Pozitivna ocena posveta o občilih Plodno srečanje z ambasadorjem Slovenije Zaskrbljenost zaradi nadaljevanja vojne TRST - Ocena dejavnosti v zadnjem obdobju in splošno stanje v manjšini sta bili glavni temi razprave na seji izvršnega odbora Slovenske kulturno-go-spodarske zveze. V svojem uvodnem poročilu je predsednik Rudi Pavšič pozitivno ocenil potek nedavnega posveta o medijih, ki ga je SKGZ priredila v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Dejal je, da je bilo to prvič, da se je razvila celovita in odkrita razprava o obeh osrednjih zamejskih sredstvih javnega obveščanja. V tem smislu bo Zveza objavila celotno vsebino posveta v naslednji številki revije Pretoki, saj so tako uvodoma poročila kot tudi razprava ponudila odlična izhodišča za vsako nadaljno razmišljanje o razvoju manjšinskega medijskega področja. Deželna tajnica Jole Namor je ocenila, da je posvet uspel tudi zato, ker je predstavljal odličen pogoj za soočanje, razpravo, dialog na točno osredotočenem argumentu. V tem simislu SKGZ že načrtuje pobudo, ki bi razpravo tokrat osredotočila na vprašanje gospodarskega razvoja manjšine v spremenjenih in naglo spreminjajočih se pogojih. V nadaljevanju seje se je predsednik Pavšič zaustavil na pomenu obiska slovenskega veleposlanika v Italiji Petra Bekeša. Ugledni slovenski diplomat se je namreč na povabilo obeh krovnih organizacij SKGZ in SSO sestal's predstavniki široke zamejske organiziranosti ter s skupnim zastopstvom. Veleposlanik Bekeš, ki sicer velja za dobrega poznavalca vprašanja slovenske manjšine v Italiji ter obmejnega prostora, se je med svojim obiskom pobliže seznanil s sedanjim stanjem v manjšini ter ponudil vso svojo razpoložljivost in prizadevanje za reševanje številnih odprtih vprašanj. Izvršni odbor SKGZ zaskrbljeno spremlja nadaljevanje vojnega stanja v Srbiji in na Kosovu. V tem oziru SKGZ pozitivno ocenjuje solidarnostne pobude Slovenskega kluba, Rodu modrega vala ter ostalih organizacij in posameznikov, ki si tudi v okviru manjšine prizadevajo za pomoč prizadetemu prebivalstvu nekdanje Jugoslavije. CELOVEC / VLADNA IZJAVA JORGA HAIDERJA V manjšinskem vprašanju tristranski dogovor Koroški predsednik ni napovedal nobenih novih posegov v korist slovenske manjšine - Ponudba Sloveniji CELOVEC - v manjšinski politiki dežele Koroške očitno ne bo premikov v pozitivno smer, prej bi se lahko obrnilo na slabše. Kot je včeraj v svoji vladni izjavi v deželnem zboru napovedal novi koroški deželni glavar Jorg Haider, bo namreč dosedanji restriktivni tristrankarski pakt veljal še naprej. »Vsi z manjšinskim vprašanjem povezani ukrepi in sklepi bodo sprejeti po načelu soglasja«, je dobesedno poudaril Haider, ki se ni spuščal v podrobnosti oz. ni napovedal nikakršnih pozitivnih pobud v korist manjšine. Zagotovil je samo, »da se bo na- NOVICE Ezuli: Camerini pozdravlja obnovljeni dialog z vlado TRST - Po nekaterih nesoglasjih ter zastojih se je politični dialog med vlado in federacijo ezulskih združenj, ki jo vodi novi predsednik Lucio Toth, končno spet obnovil. Za senatorja Oljke Fulvia Camerinija je to dobra novica, ki daje upati, da bodo pogovori in pogajanja obrodila konkretna dejanja. O tem je tekla beseda tudi na nedavnem srečanju med ezulskim združenjem in podtajnikom na zunanjem ministrstvu Umbertom Ra-nierijem, ki je potrdil željo D’Alemove vlade za nadaljevanje dialoga. Na kocki je predvsem problematika odškodnin za izgubljeno premoženje, ki jo obravnava zakonski predlog Camerinija in pokojnega senatorja Darka Bratine. Tržaški parlamentarec Oljke se obvezuje, da bo še naprej pozorno spremljal razvoj dogajanj in pogovore med istrskimi begunci in rimsko vlado. Nova ostra polemika med Deželo in Trstom TRST- Prodaja dnevnikov in revij v veleblagovnicah in drugih trgovskih obratih je sprožila novo polemiko med Deželo in Občino Trst. Mestna uprava je namreč mnenja, da je državni zakon, ki poskusno uvaja prodajo časopisov tudi izven tradicionalnih kioskov, veljaven tudi v tržaški občini, deželna uprava pa ne. Obetajo se novi pravni in politični spori. F J K: komisija odobrila zakon o reformi IACP TRST - Pristojna komisija deželnega sveta je odobrila zakonski predlog o preustroju ustanov za ljudska in cenena stanovanja (IACP). Po novem se bodo te ustanove uradno preimenovale v teritorialna podjetja za rezidenčne gradnje. Deželna uprava bo ohranila vlogo načrtovalca in usmerjevalca teh novih ustanov, ki pa bodo glede upravljanja in delovanja uživale široko avtonomijo. Zakonski predlog, ki ga je odobrila komisija, bo v prihodnjih tednih romal v deželni parlament. daljeval leta 1989 začeti dialog med koroškimi Slovenci in deželo Koroško«. Posebej pa je izpostavil Koroško kot deželo, ki ima manjšinsko vprašanje »vzorno urejeno iti je tako lahko zgled vsej Evropi...«. V svoji presenetljivo kratki vladni izjavi (za njo je potreboval komaj pol ure) se je lotil tudi odnosov do Republike Slovenije in dežele Fur-lanije-Julijske krajine. Medtem ko sodelovanja s Furlanijo-Julij sko krajino ni pogojeval z ničemer, napovedal pa je poživitev leta 1991 sklenjene prijateljske pogodbe ter ureditev skupnega evropskega biroja v Bruslju že v bližji prihodnosti, je Sloveniji za prijateljsko pogodbo postavil jasne pogoje: zaprtje JE Krško in prehod na alternativne energetske vire (Savske elektrarne), varovanje manjšinskih pravic Staroavstrij-cev na osnovi rezultatov avstrijsko-slovenske komisije zgodovinarjev (ki se pa nikdar ni sestala -op. ured.), preklic (neobstoječih) AVNOJ-skih sklepov, itd. Haider je s tem konkretno prevzel točke, ki jih je od koroške deželne vlade v začetku tega tedna zahteval nemško-nacionalni koroški »Heimatdienst«, ko je Sloveniji hotel pristavljati pogoje za sprejem v Evropsko unijo. V sklopu »aktivne politike do sosedov« se-je Haider v vladni izjavi nadalje izrekel za »do-slednjo podporo« skupne kandidature treh dežel za ZOI 2006 na tromeji Avstrija-Slovenija-Italije ter tudi za krepitev sodelovanja s Hrvaško, posebej na gospodarskem področju. Napovedal je tudi, da bo pri ura- du koroške deželne vlade ustanovil poslovodstvo Delovne skupnosti Alpe-Jadran. Nadalje je podprl kulturni sporazum med Avstrijo in Slovenijo. V ostalem je Haider Korošcem tudi včeraj obljubil nove pobude na področju krepitve delovnega trga oz. uvedbo novih tehnologij, izboljšanje dohodkovne situacije prebivalstva, itd. Glede čeka za oskrbo otrok (5.700 šilingov mesečno za vsakega otroka od treh do šestih let), ki ga je koroškim družinam obljubil v volilnem boju, pa je svoje napovedi re-lativiral. Dejal je, da bo uvedba čeka odvisna od tega, ali bo zato dobil večino v vladi in v deželnem parlamentu... Parlamentarna razprava o Haiderjevi vladni izjavi bo sledila v enem tednu in bo vsekakor zelo napeta. To so napovedali socialdemokrati, ki so š.e med Haiderjevim govorom zapustili plenum, ko je le-ta govoril o skupni vladni izjavi. Tudi poslanci Ljudske stranke so napovodeli kritično analizo Haiderjevega govora. Ivan Lukan LJUBLJANA / OCENA Računalniška kriminaliteta ne pozna meja V Sloveniji primanjkuje varnostnih standardov na področju interneta LJUBLJANA - Računalniška kriminaliteta ne pozna meja, je ena izmed misli svetovalca ministra za notranje zadeve v Uradu za javno-varnost Andreja Rupnika na predavanju z naslovom Vdori v računalniške sisteme in zaščita pred njimi- Potekalo je v okviru sejma Varovanje, namenjeno pa zlasti problematiki računalniške kriminalitete, ki z globalizacijo dobiva vse večje razsežnosti. Žrtev računalniške kriminalitete - njen vzpon se je začel s pojavom osebnih računalnikov, novi razmah pa je doživela z internetom - je lahko vsakdo izmed nas, saj je njeh velik del povezan s tem, da želi nekdo spreminjati ah uporabiti podatke o nas, je poudaril Rupnik. Predmet napada t.i. "cyber" kriminalcev sta tako strojna in programska oprema, podatki, komunikacije, njihovi cilji pa so lahko tudi kombinacija omenjenih. Osrednji pojavni obliki računalniške kriminalitete sta računalniško piratstvo, ki je 'zelo razširjeno tudi v Sloveniji, njen ključni problem pa je izguba dobička velikih podjetij in računalniški "hacking", ki se je začel že z vdiranjem v telefonske sisteme sredi 1970. Cilj heckerjev je zaobiti varnostne ovire in prodreti v nek računalniški sistem. Najpogosteje so na udaru veliki sistemi, bančni, vladni idr. Motivi so lahko le radovednost ali samo-dokazovanje z vdiranjem v Cimveč računalniških sistemov, lahko pa izhajo iz kriminalnih nagibov. Usluge heckerjev naj bi tako že uporabljal organi- zirani kriminal, pa tudi "naročniki" industrijskega, ' komercialnega in vojaškega vohunjenja; še zlasti nevaren je t.i. cyber terorizem. Da tudi Slovenija ni imuna za računalniške hackerje, kaže tudi medijsko odmevni primer vdora v Siol. Z razmahom interneta prihaja tudi do novih oblik računalniške kriminalitete. Tako se pojavlja vse več t.i. destruktivnih programov, ki se širijo prek mreže, njihov namen pa je uničenje sistema prejemnika okuženega sporočila. Prihaja do goljufij v virtualni trgovini, zlorab kreditnih in debetnih kartic, zlasti tistih, povezanih z igrami na srečo na internetu, do otroške pornografije, nezakonitega trgovanja ipd. Z zlorabo računalniške tehnologije so povezani tudi ponarejanje denarja, kloniranje telefonov NMT, davčne goljufije, kršenje avtorskih pravic, vdori v digitalne telefonske centrale in zloraba osebnih podatkov. Rupnik opozarja na še vedno nedodelano zakonodajo oz. ponesrečeno dikcijo nekaterih členov in obenem izraža upanje, da se bo to področje uredilo s predvidenimi spremembami zakonodaje. V boju zoper omenjeni kriminal pa je Rupnik poudaril zlasti pomen samozaščitnega ravnanja in omejitve kriminalnih dejavnikov, varnosti in zaščite podatkov, programov, programske in strojne opreme, komunikacij. Opozoril je tudi na pomanjkanje varnostnih standardov v Sloveniji na področju interneta. (STA) _______MANJŠINA / OBISK MINISTRICE KATIE BELLILLO______ Za lase povlečena polemika o srečanju Edinost izročilo ministrici peticijo - Izzivalno poslansko vprašanje zastopnika NZ Menie TRST - Polemika v zvezi z demonstracijo društva Edinost pred zgoniškim županstvom, ki jo je umetno napihnil dnevnik Trie-steOggi, včeraj pa na široko povzel še Piccolo, je žal nekoliko zasenčila vsebino nedeljskega srečanja med predstavništvom slovenske manjšine in ministrico za dežele Katio Bellillo. Po dolgem času se je pristojni član italijanske vlade pogovoril s predstavniki Slovencev; ministrico je v Zgonik pred njenim obiskom v Slovenijo povabilo zastopstvo organizacij in strank, ki sodelujejo pri oblikovanju zakonskega osnutka o pravicah Slovencev in ki so že pred poldrugim mesecem izrazile Zeljo za tako srečanje. Na nedeljskem sestanku je ministrica potrdila obvezo, da bo naredila vse, kar je v njeni moči, da bi zaščitni zakon poslanska zbornica odobrila še pred poletjem. To morda moti poslanca NZ Roberto Menia, ki se je izzivalno vključil v to polemiko. Marsikomu očitno ni po godu, da je do srečanja sploh prišlo in da se z manjšinsko problematiko v okviru vlade oziroma ministrstva za dežele v prvi osebi ukvarja Slovenec. Društvo Edinost je v Zgoniku priredilo demonstracijo s svojimi tran- sparenti, ki so bili mimogrede le v italijanščini. Stojan Spetič, ki vodi vladno komisiji za narodne manjšine, je ob njenem prihodu predstavil ministrici profesorja Sama Pahorja in Josipa Pečenka, ki sta ji izročila spomenico in pismo. Pečenko, čeprav nepovabljen, se je nato udeležil srečanja, na katerem je tudi pojasnil svoja gledanja na zaščito slovenske narodnostne skupnosti. »TriesteOg-gi«, ki navadno posveča veliko pozornost Gombaču in njegovi Slovenski gospodarski prosvetni skupnosti (SGPS), je dvignil vik in krik, češ da so »rdeče usmerjeni Slovenci preprečili Pahorju sodelovanje na srečanju z Belhllovo«. To je zelo razjezilo poslanca Me-nio, ki - kot dobro vemo - ne sodi med velike zagovornike slovenske manjšine in ki je v zvezi s tem celo naslovil vprašanje predsedniku vlade in notranji ministrici. Parlamentarec NZ ugotavlja, da je bilo srečanje na zgoniškem županstvu na pol tajno in da je bil vstop v dvorani dovoljen le tistim, ki so bili po godu neki težko opredeljivi varnostni službi, katero naj bil vodil predstavnik Stranke italijanskih komunistov. Menia sprašuje premiera in ministrico Roso Russo Jervolino, kakšen je bil v resni- ci namen obiska Bellillove in če je šlo za predvolilno srečanje, »saj je v vsakem primeru zelo hudo, da je komunistični aktivist lahko preprečil nekomu vstop na zgoniško županstvo«. Oglasil se je tudi dolinski županski kandidat Severne lige in podtajnik SGPS Danilo- Slokar, ki postavlja problem, kdo lahko v tem trenutku sploh predstavlja slovensko manjšino. Nihče se namreč ne sprašuje o obstoju slovenskih volilcev Lige ali drugih strank, ki ne sodijo v belo-rdeči manjšinski sistem. Slokar je prepričan, da je teh volilcev še kar precej, kar nekaterim v manjšinski skupnosti očitno ni po godu. Ge reprezentativnost te ah one manjšinske skupine ah stranke sodimo po številu članov bi o tem lahko razpravljali ure in ure, zaključki pa bi bili najbrž presenetljivi. Slokar pravi, da ni bil nikoli Pahorjev zagovornik, ne pozablja pa, da je bil profesor zaradi svojega naroda v zaporu in da je bil preganjen. Slovenska manjšina, ki se upravičeno čuti nezaščiteno, diskriminira del lastne skupnosti v kolikor je manjšina, kar je P° svoje tragično, je v tiskovni noti napisal zastopnik SL in SGPS. BRUSELJ /NA SREČANJU Z GENERALNIM SEKRETARJEM ZVEZE NATO SOLANO D’Alema orisal predlog za prekinitev napadov ob resoluciji Varnostnega sveta V primeru pa, da ZRJ ne bo izpolnila resolucije, Italija podpira nadaljevanje napadov Po srečanju sta imela Massimo D' Alema in Javier Solana tiskovno konferenco (AP) BRUSELJ - Predsednik italijanske vlade Massimo D‘Alema se je včeraj v Bruslju zavzel, da bi zveza Nato prekinila napade na cilje v ZR Jugoslaviji, ko bo dogovorjen osnutek nove resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov o Kosovu, temelječ na načelih, ki jih je sprejela skupina držav G-8. V času prekinitve napadov bi po D‘Alemovem predlogu Varnostni svet OZN potrdil resolucijo, zahteve predal Beogradu in preveril, ali Jugoslavija zahteve izpolnjuje. Ce Beograd zahtev mednarodne skupnosti tudi v obliki resolucije Varnostnega sveta OZN ne bi izpolnil, potem Italija pristaja na nadaljevanje vojaškega posredovanja »v obliki, za katero se bo skupaj odločila devetnajsterica«, je po srečanju z generalnim sekretarjem zveze Nato Javierjem Solano izjavil D‘Alema. Generalni sekretar zavezništva Solana je zatrdil, da D‘Alemov predlog o prekinitvi napadov ni v nasprotju s prizadevanji zavezništva. Dodal je, da je moč akcije izvajati vzporedno, vendar mednarodno skupnost čaka še veliko dela. Predsednik italijanske vlade, ki je s predlogom Bruslju prenesel mnenje italijanskega parlamenta, je poudaril, da se Rim ne zavzema za enostransko premirje, temveč si prizadeva za politično rešitev krize. Intenzivna politična in diplomatska prizadevanja so že odprla možnosti za izhod iz krize »in Italija je prepričana, da jih mora mednarodna sku- pnost polno izkoristiti«. »Upam in verjamem v možnosti, da politični proces lahko napreduje v naslednjih nekaj dneh,« je dejal D‘Alema. Opomnil je tudi, da je zveza Nato silo uporabila s ciljem, da doseže mir. Zavezništvo se v posredovanju proti Jugoslaviji ne bori za svojo vojaško zmago, temveč za zmago prebivalcev Kosova, za mir in stabilnost. Italija je sicer popolnoma prepričana, da je bila uporaba sile pravilna in jo je treba nadaljevati, dokler cilji ne bodo doseženi ter jo opustiti, ko bo najdena politična rešitev, je dejal predsednik italijanske vlade. Politična rešitev bo največja zmaga zveze Nato, je dodal. D‘Alema je izrazil prepričanje, da bi bili ob prekinitvi napadov ustvarjeni pogoji za potrdi- tev ustrezne resolucije Varnostnega sveta OZN. Koliko časa naj bi prekinitev napadov trajala', D‘Alema ni opredelil. Dejal je, da je odvisno od hitrosti Varnostnega sveta, ki naj sprejme resolucijo in zahteve izroči Beogradu. »Morda bi zadostovalo 72 ur, vendar je to odvisno od OZN,« je dejal. Glede umika srbskih sil s Kosova je opozoril, da mora v trenutku, ko do tega pride, mednarodna skupnost na Kosovo poslati varnostne enote in preprečiti zmedo. Predsednik italijanske vlade je tudi povedal, da »mora Nato zelo paziti pri preprečevanju napak v bombardiranjih, ker te večajo zmedo v javnem mnenju«. Spregovoril je tudi o »mučnem položaju«, v katerem se nahaja Italija, ki se vsekakor vsestransko zav- zema tako na vojaškem kot na humanitarnem področju. Italija, je med tiskovno konferenco navedel D Alema, sodeluje »s prepričanjem« v tem boju za človekove pravice, za pravičen in stabilen mir na Balkanu«. To pa ji ne preprečuje, da doživlja z muko, vse kar se dogaja, prav zaradi njenega geografskega položaja, a tudi zaradi trdnih civilnih in človeških vezi z narodi, ki so vpleteni v ta spopad, vključno s Srbi. Predsednik italijanske vlade je tudi podprl diplomatske napore Jelcinovega odposlanca Cerno-mirdina, »saj smo z njim sodelovali in na dolgo razpravljali, ko je bil na obisku v Rimu, tako da smo z njim poglobili vprašanja, ki so v središču pozornosti«. (STA/CR) Politične rešitve kosovske krize še ni pred vrati BONN, BRUSELJ, MOSKVA - Politični direktorji sedmih industrijsko najbolj razvitih držav Zahoda in Rusije (G-8) so predsinočnjim v glavnih smernicah izoblikovali prvi osnutek besedila, na podlagi katerega naj bi oblikovali resolucijo Varnostnega sveta OZN o Kosovu, se je včeraj izvedelo iz diplomatskih virov. To je včeraj potrdil tudi ruski zunanji minister Igor Ivanov po srečanju s posebnim odposlancem generalnega sekretarja OZN Kofija Anpa-na in slovaškim zunanjim ministrom Eduardom Kukanom. Po Ivanovih trditvah se vsi zavedajo pomena te resolucije za ukinitev Natovih zračnih napadov na Jugoslavijo. Ta osnutek daje upanje, da bi dogovor o dokončnem besedilu lahko dosegli do konca srečanja političnih direktorjev G-8, ki se bo danes nadaljevalo v dvorcu Pe-tersberg pri Bonnu," a nekateri že trdijo, da jim to ne bo uspelo in da bodo morali poseči zunanji ministri. Glavna točka razhajanj ostaja sestava poveljniške strukture mednarodnih enot, ki naj bi jih po umiku jugoslovanskih sil namestili na Kosovu, so pojasnili diplomatski viri. Nemški predstavnik na sestanku Giinther Pleuger je po desetih urah razprav in piljenja povedal, da so na srečanju dosegli določen napredek glede vprašanj varnosti območja po koncu konflikta in civilne navzočnosti na Kosovu. Se vedno pa so razhajanja glede sestave sil, ki bi jih morali razporediti na Kosovu, tako da bi zajamčili varno vrnitev kosovskih beguncev. Prav tako se niso domenili, kdo naj bi poveljeval tem silam. Danes bodo poskušali premostiti ta razhajanja, za katera je v glavnem kriv ruski predstavnik, tako da bodo lahko predstavili zu- nanjim ministrom G-8, ki ga sestavljajo poleg Rusije še Kanada, ZDA, Francija, Nemčija, Velika Britanija, Japonska in Italija. Ti ga bodo čimprej potrdili in predstavili Varnostnemu svetu OZN. Natov predstavnik za tisk Jamie Shea je včeraj navedel, da je premor v zračnih napadih mogoč samo v primeru, da Miloševič sprejme pet pogojev zavezništva. Po njegovem mora Miloševič najprej sprejeti te pogoje, začeti z umikom svojih sil s Kosova, nato bi sprejeli resolucijo Varnostnega sveta OZN in šele takrat bomo lahko prekinili bombardiranja. Tudi ameriški predsednik Clinton je včeraj poudaril, da zračni napadi dajejo prve rezultate in da jih bodo nadaljevali, dokler Beograd ne bo sprejel Natovih zahtev. Včeraj pa sta po Cernomirdinovem prihodu v Moskvo prispela tudi finski predsednik Martti Ahtisari in namestnik ameriške državne sekretarke S trobe Talbott. Cernomirdin dokazuje torej izredno vzdržnost, saj se je predsinočnjim več ur pogovarjal z jugoslovanskim predsednikom Miloševičem. Po koncu pogovorov je jugoslovansko predsedstvo izdalo komunike, iz katerega je razvidno, da se bodo pogajanja nadaljevala na podlagi načel G-8. V bistvu lahko trdimo, da Cernomirdinu ni uspelo omehčati Miloševiča in da bo tristransko srečanje Cernomirdin-Ahtisaari-Tal-bott poskušalo premostiti razhajanja in skoraj gotove pogoje, ki jih postavlja Miloševič. Sodeč po Clintonovih in Blairovih izjavah pa Miloševič ne more v6č postavljati pogojev. Resnici na ljubo mora diplomacija predvsem sestaviti tako resolucijo, ki bo v Varnostnem svetu sprejemljiva tako za Rusijo kot tudi za Kitajsko. ZRJ-NATO / POŠKODOVANI TUDI SVEDSKO IN SPANSKO VELEPOSLANIŠTVO Natove bombe zadele klinični center v Beogradu, kjer so umile štiri osebe BEOGRAD, BRUSELJ - Natova letala so včeraj ob 0.55 z bo-tnabami zadela klinični center Dragiša Mišovič v beograjskem naselju Dedinje, pri čemer so po trditvah srbske ministrice za zdravstvo Leposlave Miličevič Umrli štirje bolniki, ranjeni pa sta bili dve porodnici in nekaj zdravstvenih delavcev. Število Žrtev še ni dokončno, ker še ni končano odstranjevanje ruševin. Podpredsednik srbske vlade Milovan Bojič je včeraj povedal, da so Natova letala moč-Uo poškodovala številna poslopja centra, predvsem ginekološki oddelek, s katerega so pre-Uiestili porodnice. Direktor centra Radisav Sčepanovič je dejal, da je povsem uničeno poslopje nevrološke klinike, pre-pej pa sta poškodovani otroška jn ginekološka klinika. Direktor le še dejal, da je osebje evakui-ralo bolnike na bolj varna mesta, predvsem v pritličja manj poškodovanih stavb tega centra. Natov predstavnik za tisk Jamie Shea je priznal, da je ena od osmih lasersko vodenih bomb po pomoti zadela bolnišnico. Eksplozivni val pa je precej poškodoval švedsko veleposlaništvo, tako da sta se Wa-shington in London že opravičila, k sreči ni bilo ne žrtev in ne ranjenih. Lažje je bilo poškodovano tudi špansko veleposlaništvo. Po Sheajevih besedah je boljše vreme omogočilo, da so znova okrepili napade na cilje v ZR Jugoslaviji. V minulih 24 urah so po poročanju zavezništva letala opravila 446 poletov, bombe so odvrgla v 153 primerih. Nato je okrepil napade na položaje jugoslovanskih sil na Kosovu, bombardiral je letališči pri Prištini in Beogradu, v jugoslovanski prestolnici pa je napadel tudi vojaško komunika- cijsko postajo in vojašnico. Na zvezi Nato so včeraj znova opozorili na vse nižjo moralo med jugoslovanskimi vojaki na Kosovu. Po poročanju zavezništva je v Srbiji vse več protivojnih demonstracij, rezervisti se izogibajo vpoklicu, po informacijah, ki jih je Nato dobil od opozicijske Demokratične stranke, pa je dezertiralo okrog 800 vojakov, ki so sodelovali v akcijah na Kosovu. Shea je zavrnil trditve Beograda, da gre za napovedani delni umik jugoslovanske vojske. »V tem primeru bi se umikali tudi tanki,« je opozoril. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (Unhcr) pa je včeraj objavil svoj načrt o vrnitvi približno 1, 5 milijona beguncev in razseljenih oseb na Kosovo. Načrt predvideva štiri faze vrnitve beguncev s Kosova, od pripravljalne faze pa do popolne rehabilitacije in reinte- gracije ljudi s Kosova. Unhcr pri tem ne navaja stroškov operacije. V komisariatu OZN so poudarili, da je načrt mogoče uresničiti šele po umiku srbskih vojaških in paravojaških sil s Kosova. Visoka komisarka OZN za begunce Sadako Ogata je pozvala k mednarodni zaščiti za vrnitev kosovskih beguncev. »Varnost je absoluten pogoj za vrnitev beguncev,« je izjavila Ogata. O času vrnitve beguncev na Kosovo Ogata ni želela govoriti. Dejala je, da je treba do takrat stabilizirati razmere za pregnance v Albaniji, Makedoniji in Črni gori ter sprejeti potrebne ukrepe za zimo. Evropska komisarka za humanitarno pomoč Erama Bo-nino pa je pojasnila, da se želijo begunci čimprej vrniti domov. Ker so številne vasi na Kosovu uničene, je treba v primeru vrnitve še pred zimo poskrbeti za potrebna bivališča. (STA/CR) Razvaline beograjskega kliničnega centra Dragiša Mišovič (AP) ZGONIK / PRIPRAVE NA VOLITVE TRGOVINSKA ZBORNICA / PRIZNANJA Vsi kandidati v bistvu gledajo v prihodnost Za župana Sardo, Gruden, Novak in La Magra Ce izvzamemo politično polemiko med Slovensko skupnostjo in Levimi demokrati, ki je zaznamovala predložitev kandidatnih list, se je volilna kampanja v zgo-niški občini začela v duhu strpnega soočenja. Vsi štirje županski kandidati se namreč predstavljajo s programi, ki so zazrti v prihodnost in ki postavljajo v ospredje skupne koristi občanov in občinske skupnosti. To je gotovo dober znak za naprej, ki daje upati, da bo tudi v novoizvoljenem občinskem svetu, kot doslej, prevladalo odkrito in tvorno soočenje med večino in opozicijo. Za župansko mesto se potegujejo Mirko Sardo (Skupaj-In-sieme), Jožko Gruden (SSk), Luca Novak (Severna liga) in Claudio La Magra (Pol svoboščin). Sardo je na vrh svojega programa uvrstil u-ravnovešeni urbanistični razvoj v okviru nastajajočega Kraškega parka, pospešitev družbenega in ekonomskega razvoja uprave, kulturo miru in sožitja v procesu združevanja Evrope ter izboljšavo uslug in občinskih storitev. Med javnimi deli velja omeniti razširitev županstva, zaključek metanizacije, ureditev kanalizacije in javne razsvetljave. Če bo izvoljen, se bo kandidat dosedanje večine prizadeval za odpravo t.i. črnih gradenj, glede obrtne cone pa bo dokončal urbanizacijo, saj je bil podrobnostni urbanistični načrt, kot znano, že izdelan. Izpeljal bo že odobreni Mirko Sardo (Skupaj) Luca Novak (Sev. liga) načrt za skupne otroške jasli z Občino Repenta-bor, v programu pa ima tudi konvencijo za skupno redarsko službo z Občinama Repentabor in Devin-Nabrežina. Sardo se zavzema za gojitev prijateljskih stikov s češko občino Cerhenice, prizadeval pa si bo tudi za pristop k pobudi odprte meje z Občino Komen. Gruden, ki je med vse- Jožko Gruden (SSk) Claudio La Magra (Pol) mi kandidati edini že sedel v občinskem svetu, je na vrh svojega programa uvrstil skrb za vsestranski in uravnovešeni razvoj občine, nato obravnava potrebo po sožitju in potrebo po stikih s sosednjimi občinami Slovenije. Normativ novega urbanističnega načrta bo treba prilagoditi krajevni stvarnosti in njenim potrebam. Posebno poglavje pred- stavlja Kraški park, njen upravitelj naj bo KGS, pri upravljanju pa morajo imeti besedo tudi krajani, vključno z lastniki zemljišč. Kandidat SSk pravi, da mora Občina spodbujati razvoj tradicionalnih in novih gospodarskih dejavnosti, novo obrtno-trgovsko cono bo treba nameniti potrebam domačih trgovcev in obrtnikov. Glede sporne konvencije z ACEGAS bo Gruden zagovarjal stališče, da mora ta dogovor spoštovati avtonomijo Občine ter občanom zagotoviti kakovostne storitve. Za Novaka predstavlja že uspeh dejstvo, da je Liga v Zgoniku zbrala podpise za predložitev kandidatne liste. Kras morajo po njegovem upravljati Kraševci in ne »tujci«, zato je ligaški kandidat tudi odločen nasprotnik načrtovane metropolitanske občine ali pokrajine. Skrbi pa ga tudi problem ilegalnih pribežnikov, ki jim mora Italija pomagati doma, zato sprejemni centri v naših krajih, posebno na Krasu, sploh ne pridejo v poštev. La Magra (Pol svoboščin) pravi, da je treba pri vodenju Občine dati besedo mladim in da je treba torej pomladiti sestavo občinskega sveta. Na vrh svojega programa je postavil problem cest in javnih prevozov, ki so sedaj pomanjkljivi. Mladi imajo na razpolago premalo družbenih struktur, Občina pa bi morala po njegovem razmišljati tudi o gradnji javnega bazena. Nagrajeni tudi štirje Slovenci Boletovo delovanje sega čez sto let Zlate kolajne in diplome, ki jih je Trgovinska zbornica podelila včeraj 52 delavcem oziroma podjetnikom, med katerimi so bili tudi štirje Slovenci, so značilne zaradi pomembnosti, ki jih ima za Trst njihovo udejstvovanje. Gre tudi za priznanje delu in požrtvovalnosti tržaških Slovencev, ki ga končno dobiva slovensko gospodarstvo tudi s strani javnih uprav, pomembno pa je tudi, da se Slovenci slednjim približajo. S temi besedami je tajnik Deželne kmečke zveze Edi Bukavec ocenil podelitev priznanj, ki je bila včeraj popoldne v prostorih TZ, in kateri je sam nagradil podjetne slovenske delavce. Pobudo o »zvestobi delu in ekonomskemu razvoju« je predstavil predsednik TZ Adalber-to Donaggio, po mnenju katerega so take prilike dober prikaz tržaške gospodarske stvarnosti, saj je mogoče na tak način imeti prikaz najpomembnejših pokrajinskih sektorjev. V prvi kategoriji so podelili priznanja šestnajstim odvisnim delavcem, ki so bili neprestano zaposleni pri istem podjetju nad 30 let, v drugi kategoriji so nagradili podjetja z najmanj 30 leti neprekinjene dejavnosti in tista, katerih delovanje so nadaljevali dediči za več kot 60 let. V tretji kategoriji so priznanje dobila podjetja, ki so se izkazala zaradi izboljšanj oz. investicij na produktivnem področju ali na osebju. Na srečanju so poleg Donaggia in Bukavca priznanja podelili tudi Sambo za Tržaško občino, Scoccimarro za Pokrajino in člani ocenjevalne komisije Ferro, Bronzi in Švara. Med nagrajenimi je bilo podjetje Sergia Antonija Elettroimpianti (32 let dela), na kmetijskem področju je priznanje dobil tudi France-sco Musina, ki je aktiven že 49 let. Zaradi speciali-ziranja v vinogradniškem sektorju, kakovostnega vina in agrituristične dejavnosti je priznanje dobil Danilo Lupine, bučen aplavz pa je pozdravil nagraditev Antona Boleta (na sliki) - f. KROMA), ki je z družinskim podjetjem prisoten na kmetijskem področju že več kot sto let. A.G. NOVICE BAZOVICA / VELIKO DELA ZA KARABINJERJE TEHNOLOGIJA / LOGO 2000 Drevi v Nabrežini skupščina Demokratov V prostorih občinske knjižnice v Nabrežini (glavni trg) bo drevi ob 20.uri predvolilna skupščina Demokratov Romana Prodija in Antonia Di Pietra. Na njej bo sodelovala kandidatka za evropski parlament v Strasbourgu Bruna Tam. Jutri se bo predstavil javnosti kandidat SDI (Italijanski demokratični socialisti) za Strasbourg Alessandro Gilleri, ki je tudi pokrajinski koordinator svoje stranke. Srečanje z Gillerijem je napovedano za 11. uro na sedežu SDI v Ul. Pascoli 23. Pes ogrizel gospodarja Čeprav star novinarski rek pravi, da ni vest, če pes ugrizne gospodarja, pač pa samo če gospodar ugrizne psa, je treba zabeležiti včerajšnjo vest. 76-letni upokojenec, katerega so mestni redarji posredovali samo začetnice - G.F - je malu po poldnevu peljal psa na sprehod blizu veleblagovnice Pam, ko se je žival, ki je sicer bila privezana na vrvico in z nagobčnikom, nenadoma silovito uprla gospodarju in ga napadla. Pri tem se je snel nagobčnik in je pes ugriznil gospodarja po rokah in obrazu. Na kraj so prihiteli mestni redarji, ki so s težavo potisnili psa na zaprto dvorišče, kjer naj bi počakali do prihoda specialista, ki bi žival odpeljal v občinski pesjak. Vendar je pravočasno prispel lastnikov sin, ki ga je povsem pomirjeni pes sprejel navdušeno in se tako lahko vrnil domov. Lastniku pa so morali v bolnišnici zašiti številne rane. Najprej begunci, potem tatiči PribeZnike izgnali v Slovenijo - Mladoletne avtomobilske miši iz Ljubljane Karabinjerji so včeraj zjutraj imeli precej dela na območju Bazovice. Najprej so okrog polšeste odkrili na cesti, ki pelje od Peska do Bazovice, skupino 15 jugoslovanskih državljanov, ki so nelegalno prečkali mejo. Slo je za črnogorske državljane z območja, ki meji s Kosovim in so muslimanske vere; med njimi je bil tudi novorojenček in komaj dve leti star otrok. Pobegnili so pred 40 dnevi in se od takrat počasi premikali prek Bosne, Hrvaške in Slovenije, da bi prišli do Nemčije, kjer imajo sorodnike. Peljali so se v glavnem s krajevnimi avtobusi, meje pa so prečkali nelegalno, in prav kmalu po slovensko-italijanski meji so jih prijeli karabinjerji. Odpeljali so jih v vojašnico, kjer so jih pogostili, saj so bili izmučeni od dolge nočne hoje, vendar so jih nato izgnali v Slovenijo. Prav ko se ukvarjali s pribežniki, so opazili skupino štirih mladoletnikov, ki so se vkrcavali v taksi. Eden od fantov je hitro vrgel pod vozilo nekaj, kar je pritegnilo pozornost karabinjerjev: šlo je za poseben ključ za odpiranje avtomobilov. Karabijerji so ugotovili, da je šlo za štiri mladoletnike iz Ljubljane, ki so razpolagali tudi z drugim orodjem za vlamljanje v avtomobile, in ne izključujejo, da so prav oni zakrivili vrsto avtomobilskih tatvin, ki so jih v zadnjih časih zabeležili na območju od Bazovice do Opčin. Fante so prijavili na prostosti zaradi neupravičene posesti orodja za vlamljanje in jih izgnali v Slovenijo. Silovit pretep med pijanci Prejšnji večer so bile potrebne kar tri izvidnice policije in torej šest policistov, da so onesposobili pretepače, ki so se spopadli v Ul. Crispi. Gre za 23-letnega Maurizia Davaggia iž Ul. Moli-no a Vento 92, za 29-letnega Stefana Feruglia iz Ul. Tominz 7 in za 34-let-nega Fabia Barbario iz Ul. M. Polo 53. Pri poskusu, da bi jih pomirli, so se pretepači uprli in policisti so jih le s težavo odpeljali na kvesturo, kjer so se spet uprli, napadli policiste in jih opsovali. Večer so seveda zaključili v koronejskem zaporu z vrsto obtožb od pijanosti do žalitve javnega funkcionarja, pretepa in poškodb. Še delo za policijo Prejšnjo noč so neznanci vdrli v bar Panamerica v Ul. Lloyd 15 in odnesli 800 tisoč lir ter prenosni telefon. Kvestura sporoča, da se lastniki 15 motornih koles, ki so jih poškodovali v Ul. Bramante prejšnjega 14. maja, lahko javijo na komisariatu pri Sv. Soboti. Infoimolski pripomočki za strokovno 'izpopolnjevanje »Znanje je ključ do uspešnosti.« Pod tem naslovom je potekala tiskovna konferenca, ki jo je včeraj dopoldne priredila informatska dražba LOGO 2000 iz Trsta v konferenčni dvorani Znanstvenega parka pri Padričah, da bi javnosti predstavila svoje najnovejše proizvode, ki so namenjeni strokovnemu izpopolnjevanju podjetnikov in sploh vsem tistim, ki bi radi povečali svojo strokovno uspešnost z večjim znanjem. Za kaj pravzaprav gre? Družba LOGO 2000 je izdelala prototip simulatorja za virtualno vodenje podjetja na internetu, poleg tega pa inovativni software za vodenje izobraževalnih tečajev po internetu. Simulator omogoča podjetnikom oziroma podjetniškim pripravnikom, da preiskušajo svoje ma-nadžerske sposobnosti ne »v živo«, ampak v kvazi-realnih situacijah, pri čemer lahko »v realnem času« ugotavljajo, kakšne učinke bi imele njihove odločitve. Gre za sistem učenja, ki ga že dolgo uspešno uporabljajo pri pripravi pilotov in drugih strokovnih profilov. Družba LOGO 2000 je izdelala svoj simulator tudi s pomočjo prispevkov Skada za Trst. Kar zadeva softvvare za vodenje izobraževalnih tečajev po internetu, pa naj povemo, da omogoča strokovno izpopolnjevanje tečajnikov na najrazliC' nejših področjih, od bančništva do trženja itd. Program se imenuje Campus 2000, sestavljen pa je tako, da ima tečajnik pri svojem učenju tutorja in da potek tečaja nadzoruje odgovorni za didaktiko. Na tiskovni konferenci so govorili predsednik družbe LOGO 2000 Pietro Duosi, ravnatelj Centra ri-cerche e studi tecnologici Antongiulio Bua ter raziskovalci Sandro Nigris, Franco Landriscina in Roberto Gilli. TRST / SINDIKATI ZASKRBLJENI Predilnica FTA v krizi Podaljšali dopolnilno blagajno Nadaljuje se kriza, v katero je zabredla tržaška predilnica FTA skupine Olcese. Predstavniki podjetja in večine sindikatov so včeraj dopoldne na sedežu Združenja industrijcev v Trstu podpisali prošnjo za podaljšanje dopolnilne blagajne v korist 126 zaposlenih za nadaljnjih 13 tednov. Do podpisa je prišlo ob velikih pomislekih delavcev in njihovih sindikalnih predstavnikov, ki se boje, da bi postala kriza tega obrata nepovratna. Ta zaskrbljenost je prišla do izraza tudi na demonstraciji, ki jo je kakih 50 delavcev oziroma delavk (večina zaposlenih je ženskega spola) priredilo pred sedežem Združenja industrijcev na Skorklji. Naj nekoliko pojasnimo širše ozadje celotne zadeve. Kot rečeno, predilnica FTA, ki ima svoj sedež v tržaški industrijski coni, spada v skupino Olcese. Leta šteje sedem tekstilnih obratov po Italiji in se trenutno nahaja v dokaj slabih vodah, saj je morala kar dva obrata - v Fiume Venetu in v No vari - zapreti. Tudi tržaški obrat je že dalj časa v krizi. Svojega proizvoda (gre za groba vlakna) ne more prodati, tako da so skladišča polna. Zaradi tega je januarja letos podjetje FTA vpisalo svojih 126 zaposlenih v dopolnilno blagajno za 13 tednov, na začetku tega meseca pa se stanje ni izboljšalo, zaradi česar je predlagalo podaljšanje dopolnilne blagajne za nadaljnjih 13 tednov. Sindikate je takoj zaskrbel nastali položaj. Zadevo so hoteli vsestransko pretresti, preden bi pristali na podaljšanje dopolnilne blagajne. In tako so tudi sklicali skupščino delavcev, ki se je zbrala predvčerajšnjim. Na njej je večina udeležencev bila za sprejem predloga vodstva podjetja tudi zato, ker bi v nasprotnem primeru tvegali, da bi ostali brez dohodkov. In tako so včeraj podaljšanje dopolnilne blagajne podpisali sindikati CGIL, CISL, UIL in UGL, proti pa je bil edinole avtonomni sindikat CISAL. Zvezni sindikati so pristali na podpis potem, ko so predstavniki podjetja poudarili, da nameravajo zamenjati proizvod in da je lastništvo v ta namen napravilo velike investicije. Kaj se bo iz tega izcimilo, bo jasno septembra ali oktobra. SIK za preiskovalno komisijo o železarni Skupina SIK v deželnem svetu se zavzema za to, da bi parlamentarna preiskovalna komisija preiskala, kaj se dogaja v skedenjski železarni. Skupina je namreč predložila osnutek resolucije, ki naj bi obvezovala deželni odbor, da bi nastopil pri rimski vladi z omenjeno zahtevo. Po mnenju SIK je preiskava potrebna zato, ker se stanje železarne vidno slabša. Eden od dveh plavžev je že od decembra ugašen, jeklarna in premogovnica pa sta ustavljeni zaradi izrednih vzdrževalnih del. Vse to se pozna pri zaposlenih: njihovo število je v zadnjih letih padlo od 930 na 700, poleg tega pa je zdaj 300 od zaposlenih v dopolnilni blagajni. Ne samo. Vse več dejavnosti prevzemajo zunanja zasebna podjetja. In to kljub izdatnim javnim podporam, ki jih je bilo deležno podjetje. Stefan Cigoj na Opčinah Knjižnica Finka Tomažiča in tovarišev prireja drevi ob 20.30 v Prosvetnem domu srečanje z naslovom »Slovenski pogled na aktualna dogajanja na Balkanu«. Nekaj odgovorov na pereča vprašanja bo dal Stefan Cigoj, ki je bil v 80. letih generalni konzul SFRJ v Trstu, še prej, za časa Osima, pa svetnik na veleposlaništvu v Rimu. Bil je tudi jugoslovanski veleposlanik v Vatikanu, po osamost-vojitvi Slovenije pa je zaposlen na zunanjem ministrstvu, kjer je v zadnjem razdobju odgovoren prav Za odnose z Jugoslavijo. Praznik SKP v Boljuncu V Boljuncu se nadaljuje praznik komunističnega tiska, v organiazciji Stranke komunistične prenove. Danes, 21. maja, ob 19. uri, bo srečanje na temo »Za socialno Evropo«. Uvodni poseg Fabio Feri, član Pokrajinskega vodstva SKP, poseg Salvatorija Canna-vo, predstavnika združenja »In marcia«. Ob 20. uri bo koncert TPPZ P. Tomažič. V fojerju gledališča F. Prešeren pa bo ob 21. uri prikaz videofilma o evropskem pohodu iz leta 1997 v Amsterdamu proti brezposelnosti in emarginaciji, nato film »La secon-da guerra civile americana«. Na prazniku bo za ples poskrbel ansambel Oasi. Sporočilo Sindikata slovenske šole Sindikat slovenske šole obvešča, da je Deželni š°lski urad dne 28. aprila 1999 objavil razpis redne- natečaja, po naslovih in izpitih, za stolice in do-®ego habilitacije za poučevanje na slovenskih nižjih bi višjih srednjih šolah. Prošnje sprejema Deželni S°lski urad, Trg. sv. Antona 6. do petka, 28. maja 1999. Informacije nudimo v uradu SSS Ul. Carducci ob torkih in četrtkih, od 16. do 17.30. (Tel./fax °40 370301). rjšOLSTV O/UCEJRP R ESERNA h Jutri razstava ob 50-letnici »klasične« »Klasična« včeraj in danes Na klasičnem liceju Franceta Prešerna bo jutri praznično. Na šoli bodo odprli zgodovinsko razstavo ob 50-let-nici slovenske klasične gimnazije v Trstu, s katero bodo proslavili visoki jubilej. Naslov razstave izvira iz tipično dijaškega žargona: Od čveka do pikona, podnaslov pa pojasnjuje: Naša šola v prvih letih in danes. Razstavo so pripravili dijaki, profesorji in asistenti klasičnega liceja, pri izbiri dokumentacije pa so sodelovali tudi nekdanji dijaki šole in profesorji, ki so na njej poučevali. Razstavljeni bodo tako zvezki, dijaške knjižice in dnevniki iz prvih let delovanja klasične gimnazije, pregled prvega obdobja bodo obogatile fotografije Maria Magajna in časopisni članki. To bo vsekakor le en del razstave, zgodovinski. Dijaki so izrecno želeli, da bi prišlo na razstavi do izraza tudi življenje mladih danes. Za to so nato kar sami poskrbeli s svojimi zapisi. Odprtje razstave bo jutri ob 11. uri. Med drugimi je napovedana tudi prisotnost tržaškega podžupana in odbornika za kulturo Roberta Damianija. Ogled razstave bo možen vsak dan od 10.30. do 12.30, ob torkih in petkih pa tudi od 17.30 do 19.30. ŠOLSTVO / RICMANJE Osnovnošolci so reševali kviz Sodelovali so učenci 3.z 4. in 5. razredov šol dolinskega didaktičnega ravnateljstva Osnovno šolo Ivana Trinka-Zamejskega v Ric-manjih so včeraj »zasedli« knjižni molji. 85 učencev tretjih, četrtih in petih ŠOLSTVO / LICEJ DANTE ALIGHIERI Natečaj za dijake-glasbenike Nastopili tudi dijaki liceja F. Prešerna in zavoda 2. Zoisa razredov z vseh osnovnih šol dolinskega didaktičnega ravnateljstva se je zbralo na 1. srečanju mladih bralcev in bralk ter se preizkusilo v res domiselno izpeljanem kvicu na literarno tematiko. Srečanje je spadalo v okvir številnih pobud, ki so jih na šolah didaktičnega ravnateljstva priredili v sklopu načrta o spoznavanju slovenskega jezika in kulture ter bralne značke, je obrazložila prireditev učiteljica Andrei-na Ota, knjižničarka, ki je med šolskim letom s srečanji na šolah spodbujala učence k branju. Solarji so med šolskim letom prebrali vrsto knjig iz seznama, ki je bil pripravljen za bralno značko. Vsak razred je moral iz tega seznama obvezno obdelati po eno prozno in eno pesniško delo. In prav na podlagi te »obvezne« literatura je bil sestavljen kvic, ki so ga morali učenci rešiti včeraj. Vseboval je vprašanja o obravnavanem pisatelju in pesniku, posebno privlačna pa je bila križanka (vedno na izbrano temo). Prireditev se je začela z zabavnim odlomkom o Pikinem rojstnem dnevu iz knjige, obvezne za pe-tošolce, Pika Nogavička, ki ga je predstavil animator Stano Vilar. Zabavi je sledilo reševanje kvica; učenci so reševali zastavljena vprašanja porazdeljeni po razredih. Vsak učenec je pri tem prejel svinčnik in radirko, darilo Nove tržaške kreditne banke, ob koncu pa še priznanje za sodelovanje na srečanju mladih bralcev in bralk. Otroci so bili nad tako zasnovano in izpeljano prireditvijo, v kateri so se med sabo prelivali elementi zabave, igre in znanja, nadvse navdušeni. Sedaj jih čaka še sklepno dejanje: podeljevanje bralnih značk, ki bo 9. junija v boljunškem gledališku Franceta Prešerna. ________OBVESTILO SDGZ Možnosti eksperimentalne prodaje časopisov in revij Slovensko deželno gospodarsko združenje opozarja zainteresirane trgovce in gostince, da poteče 24. maja rok za sporočilo pristojnim oblastem o poskusni prodaji dnevnikov in periodičnega tiska v okviru zakona 13.4.1999, št. 108. Zakon predvideva za obdobje osemnajstih mesecev možnost eksperimentalne prodaje časopisov in revij v naslednjih obratih: bari; trafike; bencinske črpalke z vsaj 1.500 kv.m. površine; supermarketi in veleblagovnice z najmanj 700 kv.m. površine; knjigarne z vsaj 120 kv.m. površine; specializirane prodajalne, kjer se lahko prodaja revije slične specializacije. Operaterji, ki se želijo okoristiti s to možnostjo, morajo to sporočiti pristojni občini in v vednost Oddelku za informiranje in založništvo pri predsedstvu ministrskega sveta: navesti morajo, katero vrsto tiska želijo prejemati (dnevnike, periodiko ali oboje). Za dodatne informacije je na razpolago tajništvo SDGZ v Trstu (tel. 040-362949). Spoznaš svoje vino V društvenih prostorih KD Rovte-Kolonkovec, bo jutri 18. srečanje, ki so ga organizatorji poimenovali »Spoznaš svoje vino«. Domači vinogradniki so že oddali svoja vina, ki jih bo danes ocenila posebna komisija. Letošnjega tekmovanja se je udeležilo petnajst vinogradnikov. Tekmovanje je združeno z družabnostjo, ki bo v nedeljo od 18. ure dalje. Ob tej priložnosti bodo vinogradniki za svoja vina prejeli priznanja; udeleženci prireditve pa bodo lahko poskusili vina in povedali svoje. Sledila bo skupna večerja z zabavo in družabnostjo, ki si jo domačini resnično želijo. N.L. Zvoki kljunastih flavt, kitare, violina, klavirja in roga so včeraj popoldne napolnili dvorano klasičnega liceja Dante Alighieri. Sola je že peto leto zapored priredila glasbeni natečaj za višješolce, da bi nudila dijakom, ki je ukvarjajo z glasbo, priložnost za javni nastop pred izbrano ocenjevalno komisijo. »Prvo leto je bil natečaj notranjega značaja, udeležili so se ga le dijaki šole-organizatorke, naslednja leta pa smo povabili na natečaj tudi mlade glasbenike iz drugih šol in odziv je bil res nadvse zadovoljiv. Slovenske šole so bile med prvimi, ki so pristopile k pobudi,« je včeraj povedala prof. Franca Lippi. Letošnjega natečaja se je udeležilo 17 dijakov iz osmih Sol: liceja Dante, zavoda Nor-dio, liceja Petrarca, liceja Oberdan, liceja Galilei, učiteljišča Carducci ter liceja F. Prešerna in zavoda 2. Zoisa. Porazdeljeni so bili v tri kakovostne kategorije. V prvi je med drugimi tekmovala dijakinja liceja F. Prešerna Giulia Chendi (na sliki) (kitara), v drugi sta zaigrali Sara Magagnato z zavoda 2. Zoisa (rog) in Vadna Pečenik z liceja F. Prešerna (klavir), v najvišji kakovostni kategoriji pa je na violino zaigral dijak liceja F. Prešerna Matej Santi. Rezultate natečaja bodo objavili v prihodnjih dneh. NOVICE Z Opčin prikriti napad na Srbijo? Vojaško poveljstvo Furlanije-Julijske krajine je demantiralo, ker »nimajo nobene razumne verodostojnosti«, informacije, po katerih naj bi se v sredo začel prikrit kopenski napad na Srbijo prav iz naše dežele in točneje po železnici ž Opčin. Vest je posredovardeželni svetovalec SKP Roberto Antonaz, po katerem naj bi prihodnjo sredo, ko bo oklopna brigada Pozuolo del Friuli odpotovala z openske železniške postaje na vojaške vaje na Madžarskem, šlo za začetek priprav za kopenski napad na Miloševičevo Jugoslavijo. Odhod tovornjakov za Kosovarje Iz tržaškega pristanišča je prejšnjo noč končno odpotoval s trajektom konvoj 50 tovornjakov s humanitarno pomočjo za begunce s Kosova. Ker je šlo za odrabljene tovornjake švicarske vojske, ki so jih financarji zelo temeljito pregledali, kar je trajalo več dni, da ne bi pod tovorom oblačil in hrane skrivali orožja za kosovsko osvobodilno vojsko. Konvoj je organiziralo švicarsko združenje Albancev Memedhev in so mu šele prejšnjo noč prižgali zeleno luč po večdnevnem čakanju v Starem pristanišču. Srečanje o kvalitetni kavi Na sedežu Združenja industrijcev so včeraj predstavili skorajšnje srečanje specialistov za kvalitetno ekspresno kavo, ki bo prihodnjega 27. in 28. maja na Pomorski postaji. Predsednik združenja Qualicaf Vinko Sandalj je na tiskovni konferenci orisal namen zasedanja, na katerem bodo somelierji z vsega sveta preverjali karakteristike kvalitetne ekspresne kave. Pri pobudi sodelujejo znana tržaška podjetja, ki se ukvarjajo s kavo, kot so Illy, Pacorini in Sandalj Trading. V MAČKOUAH / V NEDELJO Prvi zamejski pevski maraton Prireditev si je omislilo PD Mačkolje Teden dni pred znamenitim Praznikom češenj, ki bo tokrat že 37. po vrsti privabil obiskovalce v Mačkolje, se bo že to nedeljo na istem prireditvenem prostoru odvijal Prvi zamejski pevski maraton. Prireditev si je omislil odbor domačega PD Mačkolje, ki s to svojevrstno pobudo obenem začenja tudi letošnje praznovanje pomembnega jubileja društvenega mešanega pevskega zbora. Med raznimi zamislimi, ki se bodo še uresničile v teku sezone, pa je v jesenskem času že napveodan praznični celovečerni koncert. Zborovska pesem torej za počastitev okrogle, polstoletne obletnice pevskega zbora, ki ob posvetni opravlja predvsem redno cerkveno dejavnost, saj spremlja vse verske obrede v domači cerkvi, še posebno oti prazničnih priložnostih, obenem pa vadi in nastopa na številnih posvetnih prireditvah, ne nazadnje na mednarodni zborovski reviji Primorska poje. Nedeljsko srečanje, ki se bo začelo ob 15. uri, bo ob petju ponudilo predvsem lepo priložnost za srečanje med pevci in pevkami številnih sestavov iz naše pokrajine; na maraton se je namreč prijavilo kar 22 zborov, v vseh možnih glasovnih zasedbah, zapeli pa bodo v prijetnem naravnem okolju, ki bo prav gotovo še spodbudilo boljše medsebojno spoznavanje, prijateljski klepet in izmenjavo mnenj, zakaj ne, tudi o zahtevnejših temah. Prvi zamejski pevski maraton se torej predstavlja kot sicer nadvse resna, a nikakor ne resnobna priložnost za živahno poživitev pevske dejavnosti in pa človeških odnosov, ki se vselej bogato tkejo znotraj nje. V uvod nedeljskemu srečanju »pred čašnjami« bo zapel domači pevski zbor, ki ga pod okriljem PD Mačkolje vodi Ivo Lešnik. Nato pa se bodo zvrstili vsi gostje, vsak po predstavil tri pesmi, nato pa prisluhnil še ostalim nastopajočim. Kot je značilno za tovrstne, množične prireditve, bo po koncertnem delu še priložnost, da pevci zapojejo, tokrat ob skupni družabnosti. (dam) NOVICE Posvet o »utemeljitvah upravnih aktov« V ponedeljek popoldne z začetkom ob 17. uri bo v avditoriju muzeja Revoltella študijski seminar prvenstveno namenjen vsem, ki delajo v javnih upravah in ustanovah. Pomen in vsebino seminarja so predstavili na včerajšnji tiskovni konferenci na županstvu, ki so se je udeležili občinska odbornika Mauro Tommasini in Gianni Pecol Cominotto, docent za upravno pravo na tržaški univerz Giovanni Battista Verbari ter sodnika Riccardo Savoia (upravno sodišče Lombardije) in Umberto Zuballi (upravno sodišče FJK). Na predstavitveni konferenci so podčrtali, da kar 70-80 ods. vseh upravnih aktov razveljavijo zaradi neustrezne utemeljitve. Na ponedeljkovem seminarju, ki ga bo odprl župan Hly, bodo predali že omenjeni profesor in sodnika, ki sta tudi napisala knjigo na to temo. Slike Claudie Raza v knjigarni Borsatti Danes popoldne ob 17.30 bodo v knjigami Borsatti odprli razstavo slik umetnice Claudie Raza. Pravzaprav se bo umetnice predstavila tudi v svojstvo literarne ustvarjalke, na otvoritvi likovne razstave bo namreč igralka Ombretta Terdich prebrale nekaj Ra-zinih pesmi iz zbirke Sottili inquietudini. O umetni-ci-likovnici in o tokratni razstavi, ki bo na ogled do 4. junija, pa bo spregovoril Marco Maria Tosolini. Basquiat v interpretaciji tržaških študentov V avditoriju muzeja Revoltella, v katerem je v zadnjih nadstropjih na ogled velika razstava del Jean-Michela Basquiata, bo danes popoldne tudi gledališka predstava namenjena temu sodobnemu umetniku, ki ga danes slavi ves svet. Predstavo »Ba-squiat: graffiti a New York« (Basquiat: grafiti v New Yorku) so dijaki zavoda za umetnost »Nordio« pripravili za letošnje tekmovanje šolskih odrov in z njo tudi odnesli prvo mesto. Predstava (vstopnine ni) se bo začela ob 17. uri, pokrovitelja pa sta občinsko od-borništvo za kulturo in Združenje prijateljev muzejev »Marcello Mascherini«. Poklon Aniti Pittoni: ob razstavi še predstava Ob zaključku razstave v palači Costanzi, namenjene celostni osvetlitvi lika Anite Pittoni, prirejata občinsko odborništvo za kulturo in mestna knjižnica »Attilio Hortis« še predstavo »Anita, le parole« (Anita, besede). Kot je sama o sebi zatrdila, se je Anita Pittoni enako rada in učinkovito izražala v besedi kot v pripravi modelov, na razstavi je namreč v ospredju prav njeno delovanje kot umetniške obrtnice, ki je bilo doslej slabo poznano. Besedilo predstave temelji na dopisih, ki jih je Pittonijeva poslala znanim osebnostim njene dobe ali pa jih je prejela, izbor sta opravili Laura Vasselli in Rossel-la Cuffaro, avtorici razstave, v sodelovanju z Mau-riziom Zacchigno, ki je režiser in tudi izvajalec predstave, v kateri nastopa še Marzia Postogna. Pri predstavi, ki bo v nedeljo, ob 21.uri pri loži županstva (v neposredni bližini palače Costanzi), sodelujejo še snasambel »Straccetti Jazz Band« in pa Claudio Grisancich in Claudio Giombi. Devinski zbori prirejajo jutri priložnostni koncert z družabnostjo V letošnjem delovnem letu so pevci in pevke, ki se zbirajo pri Otroškem zboru Ladjica, pri Dekliškem zboru Devin in pri Fantih izpod Grmade, že priredili nekaj pobud, ob katerih so se spomnili, da so pred desetimi leti, natančneje 13. novembra 1988, predali namenom, se pravi društveno-pro-svetni uporabi, obnovljeni grajski rastlinjak, ki je tako postal novi dom devinskega pevskega in kulturnega snovanja. V teh prostorih se vsa ta leta na vajah zbirajo omenjeni zbori, v njem pa prirejajo tudi druge kulturne večere, predstavitve, razstave in okrogle mize. Zgradba, ki so jo pevci obnovili s prostovoljnim delom in ob finančni podpori sloven-skh denarnih zavodov in številnih zasebnikov ter podjetij, je dejansko omogočila določeno delovanje, ki bi bilo sicer v tem delu devinsko na-brežinske občine povsem nemogoče. To se je razvilo že zlasti po letu 1990 z ustanovitvijo Zadruge Grmada Devin, ki je poslopje odkupilo od devinsko-nabrežinske občinske uprave. Devinski zbori še bodo okrogle obletnice po-, sebej spomnili jutri, 22. maja, ob 20.30, ko bodo prav na sedežu priredili priložnostni koncert z družabnostjo. S sobotnim koncertom se torej začenja tudi akcija zbiranja sredstev za prepis vknjižbe te nepremičnine na zbor Fantje izpod Grmade in likvidacijo Zadruge Grmada Devin, m ki je bila dosedanji lastnik zgradbe. MEDOBČINSKA BOBUDA ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE Majhni koraki, velike sledi... Pobudo predstavili na tiskovni konferenci "Majhni koraki, velike sledi..." je slogan treh projektov, ki se združujejo v integriran poseg občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor v korist otrok in mladostnikov. Kot je bilo povedano na včerajšnji uradni predstavitvi, je triletne načrte spodbudil in finansiral državni zakon 285/97. "Gre za revolucinaren zakon, ki je končno zagazil v popolnoma odkrito področje skrbstva za otroke in mlade", je na včerajšnji tiskovni konferenci dejala zgoniška županja Tamara Blažina. Istega mnenja sta bili tudi devinsko-nabrežinska podžupanja Mariza Skerk ter repentabrska odbornica za šolstvo in sociald Nives Guštin. V nadaljevanju so namreč zastopnice treh občin še posebej poudarile, da gre za zakon, ki v bsitvu sili občine k pripravljanju projektov, slednje pa sam zakon tudi celotno finansira. Po drugi strani pa zakon predvideva tudi sinergično povezovanje občinskih uprav z ostalimi dejavniki na teritoriju, kot so šole, zdravstvena služba, sodišče za mladoletne. Skupni smotri vseh treh predstavljenih projektov so v "pospeševanju aktivnega soudeleževanja in jamčenja stvarnega po-služevanja pravic za mladoletnike ter ustvarjanja konstruktivnega sožitja med italijansko in slovensko govorečim prebivalstvom". Navidezno zapletena formulacija pa se v praksi pokaže kot ponujanje možnosti združe- vanja otrok in mladostnikov obeh narodnosti. Fante in dekletom med 11. in 18. letom starosti sta tako namenjena dva rekra-cijska centra, in sicer prvi v Domu Briščiki, drugi pa v sesljanki nižji srednji šoli "Carlo de Marchesetti". Center v Briščfkih bo mladim ponujal razvedrilne družabne igre, prostor za klepet in poslušanje glasbe, spoznavanje računalnika in računalništva preko videoigric in interneta, podoživljanje pustolovščin namišljenih junakov (it. "giochi di ruo-lo“). Podobno bo v sesljan-skem centru, kjer bo na voljo tudi umetniška delavnica ter možnost skupnega gledanja filmov na videokasetah. Seveda pa bodo lahko mladi tudi samostojno razvijali svoje predloge in zanimanja. Za otroke od 6. do 10. leta .starosti pa so občine priredile tako imenovane igralne in pravljične kotičke v občinski knjižnici v Saležu, v domu Albina Bubniča v Repnu ter v Carduccijevi šoli v Na- brežini Kamnolomi. Otroci se bodo pod mentorstvom animatork razvedrili z družabnimi igrami in igračami. Prava paša za otroško ustvarjalnost pa bodo glasbene delavnice, obenem pa si bodo otroci sami izdelovali igrače, lutke, ustvarjali bodo pravljice, predvidene pa so tudi poučne ekskurzije v naravo. Za celoten sklop projektov bodo skrbele tri mlade animatorke, ki jih koordinira Nevenka Pernarčič. Barvana zgibanka, ki vsebuje vse podrobnejše informacije o programih in urnikih posameznih pobud in ponudb pa bo razposlana na dom vsem družinam z otroki oz. mladostniki v predvideni starostni dobi. Sicer pa bo projekt stekel v ponedeljek 24. maja, ko se bodo odprla vrata dveh mladinskih rekreacijskih centrov v Briščikih in Seslja-nu. Kot zaključek pa še nezanemarljiv podatek, da bo celotna ponudba v bistvu brezplačna. (igb) V TRSTU KINO Današnji spored Ljudskega misijona Ljudski misijon v Trstu bo danes potekal pod geslom »Ne boj se mala čreda« in se bo začel ob 7. uri z mašo pri Novem sv. Antonu. Od 8.30 do 9. ure bo pri Sv. Jakobu češčenje sv. Rešnjega telesa, od 10. do 12. ure pa bo potekal obisk bolnikov in ostarelih na domu. Ob 16.30 bodo pri Sv. Jakobu šmarnice, ob 17. uri pa prav tako pri Sv. Jakobu maša za ovdovele in ostarele, nakar bo po maši v Domu v Ul. Concordia 8 družabno srečanje. Ob isti uri bo potekala sv. maša z govorom in srečanjem s krajevnim občestvom pri Sv. Vincenciju, uro kasneje pa pri Sv. Ivanu. V večernih urah, in sicer ob 20.30 bo v Marijinem domu v Ul. Risorta 3 srečanje z zakonskimi pari pod geslom »V družini je veselje, sreča in prihodnost«. Govoril bo pediater dr. Tone Kunstelj. Predavanje o Srednji Ameriki v DSU Društvo slovenskih upokojencev je imelo včeraj popoldne v Gregorčičevi dvoranici v ul. Sv. Frančiška v gosteh našo že priznano »večno popotnico« Katjo Kjuder, ki je tokrat predstavila lepe diapozitive iz svojega zadnjega potovanja po Mehiki, Gvatemali in po Kubi. Vse lepote teh krajev, povezane s preteklostjo, predvsem pa s kulturo plemen kot so bila Maya in Azteki, katere ostanki so še danes vidni v številnih piramidah, cerkvah in drugih spomenikih, je povezala tudi s svojo razlago. Za predavanje se je Katji Kjuder zahvalila predsednica društva Nadja Pahor, ki ji je zaželela še veliko podobnih potovanj. N.L. ARISTON - 17.00, 19.30, 22.00 »Pola X«, r. Leos Carax, i. Catherine Deneuve, Giullaume De-pardieu, Katerina Golu-beva. EXCELSIOR - 18.05, 20.10, 22.15 »Harem Suare« r. Serzan Ozpe-tek, i. Marie Gillain, Alex Descas, Lucia Bose. EXCELSIOR AZZUR-RA - 17.50, 21.00 »II bar-biere di Siberia«, i. Niki-ta Mikhalkov, i. Juha Or-mond, Richard Harris. AMB ASCIATORI - 17.30, 19.45, 22.10 »Ma-trix«, i. Keanu Reeves. GIOTTO MULTISALA 1 (Ulica Giotto 8) - 17.00, 18.40, 20.25, 22.15 »In dreams«, i. Annette Be-ning in Stephen Rea. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.00, 18.40, 20.25, 22.15 »Gli imbroglioni«, i. Oliver Platt, Stanley Tucci, Isabella Rossellini in Woody Allen. NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Terapia e pallot-tole«, i. Robert De Niro in Billy Cristal. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Incubo finale«, i. Danny Cannon, i. Jenni-fer Love Hevvitt. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Shakespeare in Love«, r. John Madden, i. Gwyneth Paltrow, Joseph Fiennes. NAZIONALE 4 -15.30 »A bug’s life« risanka. Ob 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Piovuta dal delo«, i. Sandra Bullock in Ben Affleck. MIGNON - 16.00 -22.00 »Duro che duri«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.45, 19.55, 22.10 »A prima vista«, i. Val Kilmer, Mira Sorvino. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Lulu on the bridge«, r. Paul Au-ster, i. Harvey Keittel, Mira Sorvino, Vanessa Redgrave. J PRIREDITVE KD IVAN GRBEC - Skedenjska ul. 124 - NARODNA NOSA V SKEDNJU. Vljudno vas vabimo na otvoritev razstave, ki bo danes, 21. maja 1999, ob 20.30 v društveni dvorani. Sodeluje 2PZ Ivan Grbec -zborovodja Ksenija Kos. Razstava bo odprta od sobote, 22. do torka 25. maja od 10. do 12. in od 16. do 20. ure. KD FRAN VENTURINI vabi člane in prijatelje na zaključno prireditev v Center Anton Ukmar - Miro pri Domju, jutri, v soboto, 22. maja, ob 20.30. Nastopajo vsi društveni odseki. PD MAČKOLJE prireja ob 50. obletnici MePZ Mačkolje PRVI ZAMEJSKI PEVSKI MARATON, v nedeljo, 23. maja 1999, ob 15. uri v Mačkoljah. PEVSKO DRUŠTVO VESELA POMLAD vabi na PRAZNIK DRUŽINE, ki se bo odvijal v Finz-garjevem domu na Opčinah v nedeljo, 23. maja s pričetkom ob 17. uri. Oblikovali ga bodo pevci OPZ Vesela pomlad pod vodstvom Martine Batič ob klavirski spremljavi Martina Vremca in spremnem dia programu Zvonka Vidaua. Kot gostje bodo nastopili člani Slovenskega odra z igrico Obtoženi volk v režiji Lučke Susič. Priložnostno misel bo podala Marija Stekar Košuta. 3 SOLSKE VESTI TAJNIŠTVO SINDIKATA SLOVENSKE SOLE obvešča učno osebje, da je Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije razpisalo za š.l. 1999/2000 na podlagi 8. člena Osimske pogodbe in Zapisnika za področje izobraževanja za manjšine osem štipendij za izpopolnjevanje v slovenskem jeziku in stroki na Univerzi v Ljubljani. Prošnje z razčlenjenim programom dela sprejema Deželni šolski urad, trg Sv. Antona 6, do vključno 25. maja 1999. DTTZG Žiga Zois namerava v šolskem letu 2000/01, poskusno uvesti večerni pouk na oddelku za knjigovodje. V ta namen želi zavod predhodno ugotoviti, Ce v našem prostoru sploh obstaja potreba po ustanovitvi omenjenega večernega tečaja in če bi bilo za to tudi dovolj interesentov. Večerna šola bi bila namenjena tv stim, ki so v preteklosti opustili študij na katerikoli višji srednji šoli in ki bi radi sedaj dipl°' mirali na oddelku z® knjigovodje kot tudi tistim, ki so zaposleni j11 ki zaradi tega ne morejo obiskovati rednega ju' tranjega pouka. Interesente vabimo, da do IV junija 1999 kontaktiraj0 tajništvo zavoda, in s»' cer vsak dan, od 9. d° 13. ure na teh 040/567144 ali 54356. SL@W!MBGm BmtLM® StUEEl^tLaB©! Arthur Miller VSI MOJI SINOVI Režija Zvone Šedlbauer V nedeljo, 23. maja, ob 20. uri v Prosvetnem domu na OPČINAH Izkupiček predstave je namenjen mednarodni organizaciji Rdečega križa za žrtve vojne na Balkanu. KD IVAN GRBEC Skedenjska ul. 124 NARODNA NOSA V SKEDNJU | Vljudno vas vabimo na otvoritev razstave v petek, 21. maja 1999, ob 20.30 v društveni dvorani Sodeluje ZPZ Ivan Grbec - zborovodja Ksenija Kos Razstava bo odprta od sobote 22. do torka, 25. maja, od 10. do 12. in od 16. do 20. ure. VCERAJ-DANES E3 ČESTITKE Danes, PETEK, 21. maja 1999 KRISPIN Sonce vzide ob 5.28 in zatone ob 20.35 - Dolžina dneva 15.07 - Luna vzide ob 11.36 in zatone ob 1.28 Jutri, SOBOTA, 22. maja 1999 RITA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 20,5 stopinje, zračni tlak 1012,1 mb pada, veter 8 km na uro vzhodnik se vero-vzhodnik, burja, vlaga 45-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 15,9 stopinje. H LEKARNE Naš ljubljeni MATEJ ZONTA štiri leta praznuje in vrtec obiskuje. Mnogo prijateljčkov je spoznal in na svoj »feS-tin« jih bo danes pozval. Skupaj se bodo igrali in se s torto sladkali. Mnogo sreče in veselja mu želijo sestrica Nastja, mama, tata, teta, stric, nonoti in pranoni. Cernigojevci s Proseka čestitamo učencem in učiteljicam osnovne Sole Albert Sirk iz Križa ob prejemu prve nagrade Super časopisa in priznanja na Kugyjevem natečaju. Čestitke izrekamo tudi učencem in učiteljicam COŠ Pinko Tomažič iz Trebč ob prejemu zlatega priznanja na natečaju Obrt v našem kraju -mlekarice. Od ponedeljeka, 17. do sobote, 22. maja 1999 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Korzo Italia 14 (tel. 040 631661), Largo S. Vardabasso 1 - ex Ul. Zo-rutti 19 (tel. 040 766643), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 040 232253). Zgonik (tel. 040 229373) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Korzo Italia 14, Largo 5. Vardabasso 1 - ex Ul. Zorutti 19, Ul. Giulia 1, Zavije - Ul. Flavia 89. Zgonik (tel. 040 229373)- s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1 (tel. 040 635368). 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, Predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 6. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: °40 3995053 in 040 3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure f6r ob ponedeljkih in če-trtkih tudi od 14. di 17. Ure. informacije 040 3992724 °d ponedeljka do petka °d 8. do 14. ure. , Urad za bolnišnic: KLUB PRIJATELJSTVA vabi v soboto, 29. maja na izlet v sečoveljske soline, muzej soli, Piran in Portorož. Informacije dobite v novi knjigarni Fortunato, Ul. Valdiri-vo 23/C, in na tel. št. 040-43194 ali 040-639949 v večernih urah. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu, ZVEZA VOJNIH INVALIDOV in ZDRUŽENJE AKTIVISTOV OSVOBODILNEGA GIBANJA na Tržaškem, prirejajo dne 30. maja, enodnevni izlet OD VIPAVSKE DOLINE DO TRNOVSKEGA GOZDA. Vpisovanje in informacije na sedežu organizacij, v Ul. Cicerone 8/B, vsak dan razen sobote, od 9. do 13. ure in od 14.30 do 17.30. Tel.: 040- 360324. PRIMOTOR KLUB vabi vse člane in prijatelje v nedeljo, 30. maja na motociklistični izlet v Benečijo. Za vpisnino in informacije tel. 0335-5268055 (Mitja). PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC prireja v nedeljo, 6. junija 1999 izlet v Furlanijo (Oglej, Villa Vicentina). Zabavali nas bodo Veseli godci. Podrobnejše informacije dobite v klubu ali na tel. št. 040-228050. Vabljeni tudi nečlani. SK BRDINA organizira v nedeljo, 6. junija enodnevni izlet v Gardaland-Za informacije pokličite na tel. št. 040-225804, 040-226271 ali 040-327284 v večernih urah. Vpisovanje vsak torek na sedežu društva od 20. do 21. ure do 25. maja. ŽUPNIJA REPENTA-BOR prireja od 17. do 25. junija 9-dnevni romarski izlet v Bretanijo in Normandijo s kratkim ogledom Pariza. Obiskali bomo tudi Lisieux, kjer je živela in je pokopana Sveta Terezija Deteta Jezusa. Za prijavo in ostale informacije lahko kličete na tel. St. 040-327118 od 8. do 9. ure ali na St. 0335-8186940. Z) OBVESTI tA OBČINA DOLINA razpisuje javno selekcijo samo za naslove za dodelitev štirih poklicnih nalogov »animatorja« v občinskem poletnem centru od 5. do 30. julija 1999. Kandidati morajo imeti opravljeno višjo srednjo šolo in obvladati slovenščino. Rok za predložitev prošenj zapade dne 27. maja t.L, ob 12. uri. Razpis selekcije z obrazcem za prošnjo je na razpolago v občinskem tajništvu v uradnih urah. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -PRAZNIK KOMUNISTIČNEGA TISKA V BOLJUN-CU PRI OBČINSKEM GLEDALIŠČU - Program: Danes, 21. maja, ob 19. uri “Za socialno Evropo” - srečanje za pripravo manifestacije z dne 29. maja v Kolnu, ob 20. uri koncert TPPZ Pinko Tomažič, ob 21. uri ples z ansamblom Oasi. Jutri, v soboto, 22. maja, ob 19.30 “Zalivski sindrom”, Alberta D’Onofria, ob 21. uri ples z ansamblom Adria kvintet. Nedelja, 23. maja, ob 18. uri koncert godbe na pihala, ob 19. uri govor člana vsedržavnega vodstva SKP, ob 21. uri ples z ansamblom Oasi. Ponedeljek, 24. maja, ob 21. uri glasba: Long Zlunk Big Band. KRIŠKA SRENJA obvešča člane, da so na razpolago dovoljenja za odvoz z lastnimi prevoznimi sredstvi posekanih drvi na Babci. Informacije pri odbornikih. UPRAVA OBČINE ZGONIK namerava dodeliti košnjo trave na občinski k.p. št. 1458/133 KO Gabrovec. Zainteresirani lahko predložijo prošnjo na občino do 24. maja 1999. KD ROVTE KO-LONKOVEC prireja 18. srečanje “Spoznaš svoje vino”. Danes, 21. maja, ob 19.30 bo komisija pokuševalcev iz Podlonjerja ocenjevala vina. V nedeljo, 23. maja bo nagrajevanje. 60-LETNIKI z Opčin, od Banov in okolice ter bivši sošolci vabijo na skupni sestanek, ki bo danes, 21. maja, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO vabi na redni občni zbor, danes, 21. maja, ob 18. uri na sedežu društva, Ul. Mazzini 46, 1. nadstropje. ZDRUŽENJE ZA ZAŠČITO OPČIN vabi člane in prijatelje na redni občni zbor danes, 21. maja, ob 20.30 v prostorih Zadružne kraške banke. Ob tej priložnosti bo na razpolago knjiga Moja vas kakršno si jo želim. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - Danes, 21. maja 1999, ob 20. uri, srečanje na temo: SLOVENSKI POGLED NA AKTUALNA DO- GAJANJA NA BALKANU. Gost večera STEFAN CIGOJ iz Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije. KULTURNI VEČERI ob priliki razstave KO BO CVETEL LAN na dvorišču sedeža Konzorcija vin Kras v Repnu: jutri, v soboto, 22. maja, ob 20.30 predvajanje filmskega posnetka LA CLASSE Dl STUPARICH. O Stupari-chevem liku bo govoril prof. Roberto Dedenaro. V soboto, 29. maja, ob 20.30 predvajanje posnetkov prvih Kraških ohceti (1968, 1969, 1971). Vljudno vabljeni! SLOVENSKO ZAMEJSKO NUMIZMATIČNO DRUŠTVO J.V. Valvasorja vabi vse ljubitelje numizmatike in starih razglednic na tradicionalno mednarodno numizmatično srečanje, ki bo v zimskem vrtu Hotel Ilirija, Trg Prekomorskih brigad 4, v Ljubljani, jutri, v soboto, 22. maja med 9. in 14. uro. Na srečanju lahko zbiratelji kupijo najrazličnejše kovance (od keltskih in rimskih do sodobnih slovenskih izdaj), bankovcev, medalj, starih razglednic, idr. Vabljeni! DIJAKI IN PROFESORJI klasične vzporednice liceja F. Prešeren vabijo na ZGODOVINSKO RAZSTAVO OB 50-LET-NICI SLOVENSKE KLASIČNE GIMNAZIJE V TRSTU. Otvoritev bo jutri, v soboto, 22. maja 1999, ob 11. uri. Razstava bo odprta do 5. junija. Ogled bo možen vsak dan, od 10.30 do 12.30, v torek in petek tudi od 17.30 od 19.30. SD MLADINA Smučarski odsek - vabi tekmovalce, člane in prijatelje na zaključni večer smučarske sezone, ki bo jutri, v soboto, 22. maja, ob 19. uri, v domu A. Sirk, kjer bo po krajši uradnosti, potekalo nagrajevanje društvene tekme in najzaslužnejših smučarjev letošnje sezone. Sledila bo družabnost. Pozor, pozor! ZADRUŽNI CENTER ZA SOCIALNO DEJAVNOST vabi jutri, v soboto, 22. maja, vse otroke na lov na zaklad ZABAVA V NARAVI. Zbirališče ob 14.30 na sedežu TPK Sirena v Barkovljah. ZADRUŽNI CENTER ZA SOCIALNO DEJAVNOST prireja poletni center ob morju za vse osnovnošolske otroke. Poletni center bo od 23. avgusta do 3. septembra, na sedežu TPK Sirena v Barkovljah. Čakajo vas jadralni in ribiški tečaj, izleti, ekskurzije in zagotovljena zabava. Za informacije in prijave: Zadružni center za socialno dejavnost, Ul. Cicerone 8, tel.: 040-360324, vsak dan razen sobote, od 10. do 12. ure. SK BRDINA obvešča člane in simpatizerje, da bo potekala ekološka akcija v nedeljo, 23. t.m., v Merčedolu. Zbirališče na terenu ob 9. uri. Vljudno vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in MLADIKA vabita v ponedeljek, 24. maja, na predstavitev knjige Draga Stoke »Po prehojeni poti«. Knjigo bo predstavil Saša Martelanc. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, s pričetkom ob 20.30. UPODOBLJENO TELO - rezidenčni seminar akta (risanega in slikanega) z modelo od 24. do 28. julija ’99. V idealnem okolju nizkogorskega sveta se bomo poglobili v Študiji telesnih razmerij in njegove harmonije, dveh bistvenih elementov za nadaljnji kreativni razvoj akta v barvni tehniki. Seminar bo, pod vodstvom prof. R. Bu-sdon, potekal na dveh težavnostnih stopnjah: začetniški in izpopolnjevalni. Vpis najkasneje do 15. junija. Za informacije: 040-369024 (pustite sporočilo). KD VESNA prireja FOTOGRAFSKI TEČAJ na katerem bo Andrej Furlan nudil vrsto praktičnih nasvetov za vsak fotografski aparat. Prvo informativno srečanje bo 24. maja 1999, ob 20.30, v prostorih doma A. Sirk. Pri- druži se nam in prinesi s seboj nekaj fotografij. SKUPINA 85 - SLOVENSKI KLUB prirejata v četrtek, 27. maja, o 18. uri, v dvorani knjigarne Minerva (Ul. S. Nicolo 20) pogovor na temo POZNAMO KULTURO SOSEDOV? O naložbah v medsebojno spozanvanje na kulturnem področju bodo govorili državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije Franco Juri, predstavnika Tržiškega kulturnega združenja Tiziane Pizzamiglio in Aleksandra Devetak ter predsednica Slovenskega kluba Bogomila Kravos. Vljudno vabljeni! Pozor, pozor! ZADRUŽNI CENTER ZA SOCIALNO DEJAVNOST prireja v soboto, 29. maja, zadnjo sobotno zabavo. Obiskal nas bo čarodej Ghibli. Čakamo te na sedežu TPK Sirena, ob 15. uri. Pridi! ITALIJANSKA OSNOVNA SOLA V ŽAVLJAH obvešča, da bo razstava o 25. letih delovanja odkar je bil uveden celodnevni pouk, odprta do 10. junija z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka od 16. do 17. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. ure. SKLAD MITJA CUK vpisuje otroke v POLETNA SREDISCA: 1. poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku, od 2. do 14. avgusta od 8. do 17. ure; 2. poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah od 16. do 27. avgusta od 8. do 17. ure; 3. poletno varstvo od 28. junija do 4. septembra od 8. do 13. ure. Poskrbljen prevoz s trga Oberdan. Informacije: Opčine, Narodna ulica 77, v dopoldanskih urah (tel. 040-212289). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV Trst-Gorica-Videm sklicuje II. kongres in 33. redni občni zbor v soboto, 29. maja 1999 v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah (Ul. Ricreatorio 1) ob 13.30 v prvem in ob 14. uri v drugem sklicanju. SKD LIPA organizira fotografski natečaj na temo Majski sprehod po Bazovici. Fotografije bomo sprejemali 1., 2. in 3. junija, od 19. do 21. ure, na sedežu društva v Bazov-skem domu. Vsak udeleženec lahko odda največ štiri posnetke za vsako kategorijo (barvna in črnobe-la tehnika). Za informacije tel. St. 040-226505 in 040-226659. KD FRAN VENTURINI vabi člane in prijatelje, da bi pomagali pri pripravi prostora za šagro. Dela potekajo vsak dan. MALI OGLASI tel. 040 7786333 IZBIRAMO mlade, ki bi jih usposobili za prodajo novih proizvodov s področja zobozdravstva. Visoke provizije, fiksna plača in povračilo stroškov (od 3.100.000,-lir) - službeni avtomobil. Javite se v ponedeljek, 24. maja v Trstu od 8.30 do 12. ure v Hotelu Milano, Ul. Ghega 17. GIULIETTA 2000, letnik ’85, sivo-metalizirane barve, 100.000 prev. km, dobro ohranjen, vedno v garaži, prodam za 3 milijone lir. Tel. 040-416132. NA KOKOSI smo našli ključe. Lastnik jih lahko dvigne v uradnih urah pri telefonski centrali na Občini Dolina. PRODAM trtne sadike sorte refošk in cabernet-sauvignon. Tel.: 0335-5275619 ali 040-226445. ISCEM občasno baby sitter z lastnim avtom v Nabrežini. Tel. 0335-409002. PRODAM pomivalni stroj candy electronic v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Tel. 040-417735 v večernih urah. 18-LETNI FANT z dobro voljo do dela, išče katerokoli zaposlitev, tudi part-time. Tel. 040-327016. PRODAM nezazidljivi njivi (1834 in 1550 kv.m) v borštanskem bregu. Tel. št. 040-228016, od 18. do 19. ure. IŠČEM kakršnokoli delo: pospravljanje, čiščenje, likanje. Poklicati v večernih urah na tel. St. ma in Stojan Udovič 100.000 lir za Rdeči križ SFRJ Jugoslavije. V spomin na Milko Lukša vd. Bukavec darujeta Lidija in Vilma Grilanc za lačne po svetu. V počastitev spomina na prijatelja Mirka Fran-doliča daruje Jarmila Luin 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Staneta Raztresna daruje N.N. -upokojenka s tržaškega Krasa in stalna abonentka gledališča 200.000 lir za SSG. 0038667-755356. PRODAM nov scooter aprilia 50 po zelo ugodni ceni. Tel 040-225297. ZARADI SELITVE prodam rabljeno pohištvo: veliko omaro s petimi vrati ter kompletno kuhinjo. Informacije na tel. 040-421412. ODDAM dvosobno mansardno stanovanje v centru Gorice, na Korzu. Tel. 0335/5634459. LOGOPED je na razpolago ob sredah in četrtkih na Skladu Mitja Cuk -Opčine. Tel. 040-212289. PSIHOLOG v okviru svetovalnice za vzgojne in razvojne probleme sprejema na Skladu Mitja Cuk -Opčine ob petkih. Tel. 040-212289. MEHANIČNA DELAVNICA išče uradnika za organizacijo dela in urejevanje skladišča. Tel. 040-214522. PRODAM ford sierra 2.0 ghia temnosive barve, ABS, full optional, klima, z opravljeno revizijo in plačano takso za leto '99. Cena 2.500.000 lir. Tel.: 040-7600211 (tel. tajnica) ali 0348-2656426. FRIZERSKI SALON MAJDA na Opčinah išče izkušeno frizerko. Tel. 040-211359. PRODAM fiat panda 45 S, letnik '85, prevoženih 146.000 km, za 500.000 lir. Tel. 040-200889. GOSPA srednjih let išče delo kot hišna pomočnica v jutranjih urah v Gorici in okolici. Tel. 0038665-54192. OSMICO so odprli pri Goljevih, v Samatorci št. 20. OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu. OSMICO so odprli »pri Batkovih«, Repen št. 32. V MAVHINJAH imata osmico Franc in Tomaž Fabec. Vabljeni vsi ljubitelji dobre kapljice. V SALEŽU st. 61 je odprl osmico Jožko Škrk. STEVO ZAHAR ima osmico v Borštu št. 58. Toči belo in črno vino. Vabljeni! V MEDJE VASI ima osmico VValter. OSTROUSKA, Zagradec 1, ima odprt agrituri-zem ob petkih, sobotah in nedeljah. Toči belo in črno vino in nudi domač prigrizek. ' V ZGONIKU ima osmico Stanko Milič. PRISPEVKI V spomin na Arduina Gerdola daruje Ljubo z družino 50.000 lir za KK Adria. • V spomin na Ladislava Širco in Rajka Pipana daruje Julko Kosmina z družino 50.000 lir za SKD Vigred. V spomin na Mirka Frandoliča daruje družina Jankovič 50.000 lir za popravilo SKD Barkovlje. V spomin na drage pokojne daruje Vida Markčeva 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu. V spomin na Staneta Raztresna daruje družina Marjana Bajca 50.000 lir za Stadion 1. maj. Ob priliki krsta Luke darujeta Nadja in Pino 100.000 lir za SKD Barkovlje. V počastitev spomina Darkota Švaba darujeta Ir- V spomin na Caterino Operti daruje družina Pe-rini 50.000 lir za kosovske begunce. t V Avstraliji je dne 26. aprila 1999 umrl moj brat Gabrijel Gabrovec Elo Pokopan bo v rodnih Mavhinjah. Od njega se bomo poslovili jutri, v soboto, 22. maja. Pogreb bo krenil ob 12. uri iz Ul. Costalunga v Mavhinje, kjer bo ob 13. uri sv. maša. Sestra Vida Melbourne, Mavhinje, Trst, 21. maja 1999 t Zapustil nas je naš dragi oče, nono in pranono Mario Sossi Žalostno vest soročajo hčerka Neda z možem Edijem, vnuka Matej in Irena z možem Liviom, pravnukinji Dana in Katarina, sestra Danica ter ostalo sorodstvo Pogreb bo jutri, v soboto, 22. maja, ob 12.20, iz mrtvašnice v Ul. Costaln-ga v bazovsko cerkev. Bazovica, 21. maja 1999 Žalovanju se pridružujejo družine Rauber in Damassa ZAHVALA Emy se zahvaljuje vsem prijateljem in znancem, ki so z njo sočustvovali ob težki izgubi dragega Arduina Trst, 21. maja 1999 21. 5. 1997 21. 5. 1999 Ob 2. obletnici smrti Linota Druscovicha se ga z ljubeznijo spominjata žena Meri in sin Dario z družino Trst, Katinara, 21. maja 1999 Svojci MIRKA FRANDOLIČA so izrazili željo, da bi v spomin pokojnika namesto cvetja darovali v dobrodelne namene. ZGODOVINOPISJE / MARINA ROSSI BLED / 32. PISATELJSKO SREČANJE Sludija o Tržačanih v ruskem ujetništvu Gre za zanimivo delo, ki je komaj izšlo Procesi globalizacije in nacionalne književnosti No začetnem dnevu dvojni nastop Marko Kravosa Marina Rossi - Irredenti giuliani al fronte rasso. Stone di ordinaria disemo-ne di lunghe prigionie e di sospirati rim-patri (1914-1920) V kolektivnem spominu se je prva svetovna vojna zapisala kot velika vojna, ki je zabrisala v preteklosti običajno mejo med fronto in njenim zaledjem. Na evropska tla je prinesla množično mobilizacijo za vojsko sposobnih moških, toda njena prelomnost je bila v vojnem dometu, ki je segel do najbolj odmaknjenih kotičkov evropskega podeželja. Zgodovinarji, ki so se v zadnjih letih posvetili socialni zgodovini prve svetovne vojne, poudarjajo, da se je velika vojna zapisala v biografijo evropskih množic, še posebej kmečkih, kot veliko kulturno razvodje. Pahnila je množice malih ljudi v veliko zgodovino, porušila je temelje, na katerih je stoletja stala kultura agrarnega sveta. Marina Rossi, tržaška raziskovalka prve svetovne vojne in usod malih ljudi, predvsem Tržačanov v njej, je pred kratkim izdala pri videmski založbi Del Bianco zanimivo študijo o Tržačanih v ruskem ujetništvu. Naslov knjige Irredenti giuliani al fronte rasso daje misliti, da se avtorica ukvarja izključno z iri-dentistiCno naravnanimi ujetniki, ki jih je vpoklic avstrijske vojske pripeljal na galicijsko bojišče, nato pa v rusko ujetništvo. V resnici je predmet raziskovanja širši. Tako kot že v nekaterih njenih prejšnjih delil se je tudi v tej svoji zadnji študiji Marina Rossi oprla na spominska pričevanja, na dnevniške zapiske ujetnikov in na objavljeno študijsko literaturo. Z raznolikim dokumentarnim gradivom je osvetlila izkušnjo ruskega ujetništva, subjektivno doživljanje prelomnega zgodovinskega dogajanja, doživljanje odhoda iz Trsta, soočanje z bojiščem, beg 'ali predaja »sovražniku« (Rusija je bila sovražnica Avstrije, a v očeh tržaških italijanskih rodoljubov zaveznica Italije), vrženost v revolucionarni vrtinec in konCno povratek v domovino. Doživljanje oktobrske revolucije, o katerem govori Rossijeva, je bilo nemalokrat pogojeno s predvojno politično naravnanostjo pričevalcev, toda vsi ujetniki, ki jih avtorica obravnava, so priCe širokogradnosti ruskega civilnega prebi- CTVUTA DO. msOKCUMKNTO »»n* vsa»n vm « wm$«r * *» »a mm* »tv** « S*.* vw $Š MARINA kOSSl IRREDENTI GIULIANI AL FRONTE RUSSO Slone tfi orvlutitria ditcmone di itmghe prigionie e tli sospirati limpattr (1914-1920) ra*. ttiA?»ri>mrNWfr valstva. Iz ohranjenih avtobiografskih virov se da razbrati, da so se prestane travme ujetnikov v Rusiji povečale ob njihovem povratku domov. Čakala jih je nova domovina, a ne z odprtimi rokami, kot so nekateri pričakovali, temveč z represivnim aparatom, ki je bil sumljiv še zlasti do ruskih ujetnikov, možnih prenašalcev revolucionarnih idej na italijanska tla. Izkoreninjenosti v sibirskih stepah in tundri je namreč sledilo novo razosebljenje, za katerega je tokrat poskrbela tolikokrat opevana domovinska fata morgana - Italija. Pri analizi represivne politike, ki so jo italijanske oblasti izvajale po koncu povojne v naših krajih, Rossijeva omenja tudi preganjanje slovenskih in hrvaških socialistov, av-strijakantov in vseh tistih, v katerih so vojaške oblasti prepoznale možnega političnega in nacionalnega sovražnika. Pomen pričujoče študije ni le v razkrivanju subjektivnega doživljanja vojne in ujetništva, ki preprečuje pozabo izkušenj in razmišljanj malih ljudi, katere politična in vojaška zgodovina praviloma spregledujejo. Pomemben je tudi njen prispevek pri seciranju tržaške identitete, ki ni, kot je zapisala Marina Cataruzza v uvodni besedi, nacionalno koherentna. Marta Verginella Z nagovoroma predsednika slovenskega centra PEN Marka Kravosa in direktorja oddelka za publikacije pri UNESCO Fernanda Ainse je včeraj dopoldne v okviru 32. mednarodnega s*reCanja pisateljev na Bledu stekla razprava o nacionalnih književnostih in procesu globalizacije. Pesnik Kravos je omenil, da se v Času, ko nas preletavajo letala in po Balkanu pljuskajo biblijski valovi beguncev, pisatelji srečujejo, da dokažejo smisel druženja ljudi in da izkažejo moC besede. Ob tem se opredeljujejmo tudi do tega, kaj je zlo in zmota v nas samih, je opozoril Kravos. PresfSvnik organizacije UNESCO Fernando Ainsa je prireditelje pohvalil, da sef izbrali prave teme v pravem trenutku, ki so skladne tudi z nalogami in akcijami organizacije ZN za izobraževanje, znanost in kulturo - UNESCO. Vprašanje je, kako ohraniti lastno identiteto ob globalnem povezovanju sveta, pa obenem ne zapasti v nacionalizem in zapiranje pred drugimi. To so tudi vprašanja in naloge, s katerimi se ukvaraj UNESCO. Ainsa je zatrdil, da bo pravična multikulturna družba, za katero si prizadevamo, le takšna, ki bo temeljila na spoštovanju identitet in pravic posameznika ter sožitju različnih kultur. Klitos loannides, ciprski pesnik, ki je namesto srbskega pesnika Mio draga Pavloviča prevzel vlogo uvodničarja in moderatorja dopoldanske razprave, je v svojem prispevku kozmopolitizem kot temeljno opredelitev človeka poiskal v antični Grčiji, pri filozofih kot sta Zenon in Heraklit, v krščanstvu in pri klasikih svetovne književnosti. Za globalizacijo si prizadevajo moC-ni in junaški duhovi človeštva, poudarja loannides, a če teh ne bo spremljala duhovna in moralna rast, bosta kuga in destruktivizem razvrata ljudi spremenila v ovce, med dragim meni loannides. Tako kot sodobno Človeštvo išCe zdravil- no moč besede in njeno prosvetlite v, tako si pisatelji prizadevajo za "Itako univerzalnega - materialnega in duhovnega, kar jim bo uspelo le, Ce bodo spoštovali razlike, ki so bistvo demokracije". Enotnost različnosti na podlagi naCela, da celota deluje v dobro posameznih delov, ti pa v dobro celote, je bilo glavno sporočilo loannidesaPisatelji so po uvodnih prispevkih nadaljevali razpravo. Trije pesniki o nacionalnih književnostih in globalizaciji V nadaljevanju razprave v okvira 32. mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu so o temi prve okrogle mize razmišljali trije pesniki, slovenska Iztok Osojnik in Marko Kravos ter Eftim Kletnikov iz Makedonije. Osojnik je v uvodu skušal opredeliti globalizacijo sveta kot prevladujočo vlogo kapitala in njegovih interesov ter ob tem vzporednih planetarnih humanističnih projektov. Zatem se je osredotočil na vprašanje, kaj je skupno različnim nacionalnim literaturam, a s poudarkom, resnim literaturam. Po Osojniku to leposlovje ne opisuje, ampak se v njem človek zgodi, se odpre za drugega, po tej strani je ne glede na nacionalni izbor "uresničeno sreCanje sočloveka v polni navzočnosti in polnosti njegove duše". Drugo pa so značilnosti in prepoznavne razlike različnih nacionalnih književnosti. To je prepoznavna in skupna razsežnost dobre literature, tako afriške, japonske ali slovenske, tudi kakovostnih prevodov - mostov za posredovanje eksotike in estetike med ljudmi. O vlogi nacionalnih literatur v globalnem svetu pa Osojnik meni, da "v obliki ustvarjalnega političnega prostora predstavljajo laboratorije in zakladnice razlikovnih struktur istovetnosti ter soočenj z njimi, na ravni duhovnih skupnosti nacije pa kultivirajo politični prostor in izkušnjo univerzalnega, svetovne- ga, globalnega Realnega". Makedonski pesnik Kletnikov je v prispevku z naslovom Vizija Goetheja danes povzel posledice globalizacije, ki jih je najti že v razmišljanjih velikega nemškega pesnika, vizionarja in utopista. Goethe sicer ni predvidel katastrof in moralnega padca človeka. Kletnikov je o makedonski literaturi in svojem delu dejal, da se Čuti "brst na drevesu svetovne literature”, ob tem pa poudaril nevarnost hegemonije angleškega jezika in vsega, kar prinaša. V nasprotju s tem je Goethe sanjal o "mozaiku individualnih dragocenosti sveta". Goce Delcev, na primer, pa je kulturo pojmoval kot enakovredno polje tekmovalnosti narodov. Evropska unija bi morala biti po mnenju Kletnikova tudi tvorba kulture, ne pa le "kraljestvo ekonomske in vojaške moCi". Dodal je, da 250-let-nica rojstva Johanna VVolfganga Goetheja poudarja pomen humanizma, ki pa iz tega sveta - v dramatiC-* ni zgodovinski noCi - zal izginja. Marko Kravos, slovenski pesnik iz Trsta, je v svojem poetičnem in obenem analitičnem razmišljanju opredelil, kaj vse oblikuje, tvori pesnika. Ta je jablana, ki rodi le, Ce so cvetovi oplojeni, pesnikov "pelod" pa oplaja druge. V človeku -pesniku in njegovi duhovni hiši pa je tudi podzemlje, mit tal, korenin rodu, ki sprošča destruktivnost. Nesmiselno se je spraševati, pravi Kravos, kakšen delež ima v Človeku in pesniku Čredna kultura, krščanstvo in podobno, saj vsakdo živi svojo totalno naravo in njegov oseben problem je, Ce živi v skladu s svojo globalno naravo in svojo dediščino. In globalizacija? To in drago, saj, poudarja Kravos r velja se zavedati svojih korenin in stegovati se v nebo ter v današnji dan zavesti in odgovornosti na planetu. "Sele ko sem tako ambivalenten, se imam rad od korenin do zadnje veje na drevesu spoznanja, " je dejal Kravos. (STA) NOVICE Projekt Conversion Davida Grassija in Rajka Bizjaka V koprski galeriji Meduza so sinoči i odprli razstavo z naslovom Conversion, projekt umetnikov Davida Grassija in Rajka Bizjaka. Na razstavi je šest fotografij v velikosti 100 x 100 cm, natiskanih na prosojni foliji. Postavljene so v isto število svetlečih se zabojnikov. Od znotraj so osvetljene z UV žarnicami. Podobe so učinki premišljevanja o specifični mutaciji, ki jo sproži bitje v trenutku prihoda od prenatalnega k post-natalnemu stanju. Krci ob porodu predstavljajo dobo prehoda in prilagajanja, med katero se vsi sistemi percepcije in samoohranitve nenadoma spremenijo: iz stanja fluktuacije do stanja popol-, ' ne potopljenosti v zakonih težnosti, iz teme v svetlobo, iz bitja, ki so ga prehranjevali, v bitje, ki intuitivno išCe hranljive substance. Gre za trenutke, v katerem ta, ki nam stoji nasproti, razpade in zdrsne v drugo. Projekt Conversion je idejno dete Davida Grassija in je kot tak izšel iz začetkov projekta Nuclear Body. Davide Grassi je italijanski umetnik, ki v Sloveniji dela od leta 1995. Rajko Bizjak se že skoraj dve desetletji ukvarja s fotografijo. Njegovo področje fotografskih raziskav se vrti okoli seksualnosti in tabujev, vezanih na to temo. (STA) Sedmič razstava otroških knjig Bologna po Bologni Od 25. do 29. maja bo Pionirska knjižnica v Ljubljani v znamenju sedme prodajne razstave literature za otroke in mladino pod naslovom Bologna po Bologni. Predstavili bodo najpomembnejše izdaje, ki so bile na ogled na 36. sejmu otroške in mladinske literature v Bologni. Posebno mesto bo veljalo nagrajenim knjigam. Organizatorji Bologne po Bologni so otroški oddelek knjigarne Konzorcij, Pionirska knjižnica, enota knjižnice Otona Župančiča in založba Mladinska knjiga. (STA) Interpretirati glasbo Truffautovih filmov v svetu FOKUS Rita Marcotulli: samostojno interpretirati glasbo filmov Frangoisa Truffauta Filmskim glasbenim podlagam posveCaja vse večjo pozornost, saj gre za sestavni in neločljivi del kinematografske umetnine. Glasba lahko namreč s svojim evokativnim potencialom moCno krepi in bogati sliko in igranje. Med tistimi kinematografskimi predstavniki, ki so glasbi pripisovali bistven pomen, je bil veliki francoski avtor - rešiser Fran-gois Truffaut (1932-1984), ki je dejal, da bi se morala režiser in ’ skladatelj »pogovarjati v istem jeziku«. In res je francoski mojster deloval v tesnem stiku predvsem z dvema skladateljema, to sta bila Georges Delerue in Antoine Duhamel, ki sta mu kovala nadvse prikladne glasbene kulise. Ob njiju ne moremo mimo Truffautovega sodelovanja s skladatejem Bernardom Hermannom, ki je slovel po glasbenih podlagah za filme Alfreda Hitchcocka; sicer pa je Hermann napisal glasbo izključno za »Fahrenheit 451« (1966). Francoskemu režiserju so bile všeC širše ali manjše orkestralne zasedbe, ki so zagotavljale markantno dialektiko med liričnimi in akcijskimi scenami; le v redkih primerih pa je zapel kak zvezdnik, kot je to poCel znani Charles Trenet v zabavnem »Baisers Voles« (1968). Da lahko dobro komponirana podlaga obstaja tudi kot samostojna glasbena kompozicija, to nam je za Truffautove kulise dokazala jazz pianistka Rita Marcotulli, ki je pred slabim letom dni posnela album z naslovom »The VVoman Next Door - Hommage a "Truffaut« (založba Label Bleu). Naslov je prefinjena glasbenica prevzela po istoimenskem, predzadnjem Truffautovim filmu iz leta 1981. Rita Marcotulli bo te skladbe predstavila prihodnji Četrtek ob 21. uri v avditoriju Concordia v Pordenonu, kjer bo tudi poslušalcem naše dežele razkrila prikupnost in rahločutnost nepozabnih Truffautovih filmov. NOVE PLOŠČE Lahka glasba Afterhours, »Non e p er sem-pre«, Universal' Jovanotti, »Lorenzo 1999 -Capo Horn«, Universal Ricky Martin, »Ricky Martin«, Sony The Pretenders, »Viva el amor!«, WEA Secret Garden, »Down Of A New Century«, Universal Kevin Welch, »Beneath My VVheels«, Dead Reckoning Renato Zero, »Amore dopo amore, tour dopo tour«, Sony KONCERTI Italijanski pop v Rototomu (Madreblu in Persiana Jones) in v Gemoni (Nomadi) Danes, Julie’s Aircut, Trst, Hip Hop Danes, Roberta Vidic (harfa), Gorica, Kongresna dvorana Pokrajinskih muzejev, ob 16.30 Danes, John Surman (saksofon) in Kristen Nouges (keltska harfa), »Jazz in keltska glasba«, Čedad gledališče A. Risto-ri, ob 21. uri Danes, Orkester gledališča G. Verdi, Pordenon, avditorij Concordia, ob 20.45 Danes (ob 20.30) in jutri (ob 16. uri) Tokyo Ballet, »L’Ois-seau de Feu« in »La Sacre du Printemps« (L Stravinski)) ter »Bolero« (M. Ravel), Trst, gl. G. Verdi, operna in baletna sezona Danes, jutri in 23.5., »Stopm« (L. Cresswell - S. McNicholas), Trst, gledališče Rossetti Jutri, Mark Foggo’s Skaters, Trst, Hip Hop Jutri, Madreblu in Persiana Jones, Zoppola pri Pordenonu, Rototom Jutri, Trio Nadal, Porcia, avditorij srednje šole, ob 21. uri Jutri, Orkester Casadei, Mira (Benetke) 23.5., Slovenski kvintet pozavn, Piran, cerkev sv. Frančiška, ob 20.30 23.5., Nomadi, Gemona, športno igrišče T. Goi, ob 17. uri 23.5., Wind, Lignano Sabbia-doro, Kings Pub, ob 18. uri 26.5., Zbor gledališča G. Verdi, »Le Petite Messe Solemnel-le«, Gemona, Teatro Sociale, Pomladna simfonična sezona 26.5., Scott Laurent, Padova, Banale 27.5., Positive Vibrations in Dischi Volanti, Kontovel, El Gatomato, Fragola Party 27.5., Rita Marcotulli (klavir), »Poklon Frangoisu Truf-fautu«, Pordenon avditorij Concordia, ob 21. uri Aj TERORIZEM / ODV. MASSIMO D'ANTONA JE BIL KONZULENT CGIL IN ČLAN LEVIH DEMOKRATOV Umorili sodelavca vlade: odgovornost prevzele BR RIM - Včeraj je Italijo pretresel umor odvetnika Massima D'Antone: kot da bi se kolo dogajanj vrnilo nazaj v najbolj temna svinčena leta terorizma, so ubili dloveka, ki je zastopal in gradil reformistično politiko vlade in sindikatov, odgovornost pa so si prevzele Rdeče brigade. Bilo je ob 8.30, ko je odvetnik odšel z doma namenjen peš na univerzo. Po kakih sto metrih sta se mu s hrbtne strani približala mlajša moška, ki sta ga trikrat ustrelila s pištolo: pridušeni poki kažejo, da je pištola vrste P38 bila opremljena z dušilcem. D'Antona je bil zadet v prša in se zgrudil na tla, medtem ko sta morilca pobegnila z motornim kolesom.. Smrtno ranjeni D’Antona je še nekajkrat potihoma poklical na pomoC, ko je prihitel rešilec je bil že nezavesten, preden so ga pripeljali v bolnišnico Poli-clinico pa je že izdihnil, saj ga je eden od strelov zadel v srce. D'Antona je bil star 51 let, poročen je bil in imel 24 letno hčer. Bil je tesni sodelavec ministra za delo Anonia Basšolina in specialist za pravo dela, dolgo let je sodeloval s sindikatom Cgil, bil podtajnik v Dinijevi vladi in elan nekdanje KPI ter sedanje stranke Levih demokratov. Preiskovalci so ugotovili, da sta morilca čakala na odvetnika skrita v belem dostavnem vozilu, ki so ga ukradli pred dvema tednoma, razpolagali pa so tudi z drugim ukradenim vozilom, iz katerega so verjetno prejšnje dni opazovali D’Antono, ki je redno hodil na univerzo vedno po isti ulici. Ni izključeno, da sta morilca imela enega ali veC pajdašev, ki sta jima pomagala pri begu. Umor sta očitno izvežbana morilca opravila zelo hladno in profesionalno. Kmalu po umoru sta prispeli sporočili fašistične organizacije Falange Armata in skupine Nuclei armati comunisti, ki pa za preiskovalce nista verodostojno, medtem ko jih je prepričalo sporočilo, s katerim so si Rdeče brigate popoldne pripisale odgovornost za umor: pred redakcijo rimskega Messag-gera in nato še Corriereja della Sera so našli 20 strani dolg dokument, v katerem obsojajo italijansko sodelovanje z ameriškim imeprializmom pri bombnih napadih na Srbijo, ki ji izražajo solidarnost, oporekajo socialnemu sporazumu med vlado in sindikati o delu, katerega je umorjeni reformistični odvetnik bil eden od soustvarjalcev, in splošni gospodarski politiki, za katero krivita predvsem ministra Amata in predsednika republike Ciampija, in krivita Leve demokrate izdajstva. Na kraju umora so se spominu človeka, ki je bil simbol dogovarjanja, poklonili vidno zaskrbljeni predsednik vlade D’Ale-ma in tajniki treh konfederalnih sindikatov (ki so za danes napovedali Četrturno splošno stavko proti terorizmu, že včeraj pa so se zbrali na protestni manifestaciji), medtem ko je predsednik republike Ciampi izrazil sožalje družini v Policlinicu. Kraj umora: v belem dostavnem vozilu so morilci pričakali odv. DAntono (telefoto AP) Bojazen pred novim terorističnim valom RIM - Umor odvetnika Massima D'Antone je po enajstih letih spet priklicalo na dan bojazen terorizma. Nanj je - še preden so RdeCe brigade izdale svoje sporočilo - namignila notranja ministrica Rosa Russo Jervo-lino med razpravo v poslanski zbornici; da gre za terorizem je ponovil tajnik levih demokratov VValter Veltroni na popoldanski tiskovni konferenci. Načelnik LD v poslanski zbornici Fabio Mussi je spomnil, da se je po začetku vojne v Jugoslaviji zaCela pravcata gonja proti njegovi stranki: po zidovih so se pojavili napisi, s katerimi so neznanci enačili leve demokrate z esesov-ci, v slabih dveh mesecih so našteli 50 napadov na sedeže stranke. Umor D'Antone je prizadel vladne in sindikalne kroge ter še posebej leve demokrate, saj je bil D'Antona elan stranke. Predsednik republike Carlo Azeglio Ciampi je bil pretresen in užaloščen zaradi umora v Rimu. Predsednik vlade Massimo D’Alema je izjavil, da ga je atentat močno vznemiril. Sindikalne organizacije KOSOVSKA KRIZA / D'ALEMA DOBIL PODATKE OD NATA Natova letala so doslej odvrgla 143 bomb v Jadran Maranski ribiči včeraj »ujeli« raketo pred izlivom Tilmenta RIM, BRUSELJ - »Natova letala so skupno odvrgla 143 bomb v Jadransko morje. Nekaj veC kot 100 jih je padlo v globoke vode, ostale pa vsekakor najmanj 30 milj daleC od obale. Zaradi tega odvržene bombe ne morejo predstavljati nikake nevarnosti za turizem, medtem ko lahko povzročajo težave ribištvu.« Tako je povedal italijanski premier Massimo D’Alema na srečanju s Časnikarji, ki ga je imel včeraj dopoldne v Bruslju takoj po srečanju z generalnim tajnikom Nata Javierom Solano. D’Alema je Solani orisal stališče Italije do vojne na Balkanu, kot podrobneje pišemo na drugem itiestu, od njega pa je med drugim zahteval pojasnila o Natovih odvrženih bombah v Jadransko morje. Italija je bila namreč načelno seznanjena s tem, da bi Natova letala lahko odvrgla neuporabljene bombe' v Jadransko morje med povratkom na oporišča po napadu na Jugoslavijo, ni pa imela uradnih informacij o njihovem številu. »Zdaj razpolagamo z vse-mimi informacijami,« je zadovoljno dejal D’Alema. Podatke, ki jih je objavil predsednik vlade, je vCeraj potrdil podtajnik v obrambnem ministrstvu Fabrizio Abbate v poročilu, ki ga je podal pred obrambno komisijo poslanske zbornice. Abbate je dodal še vrsto podrobnosti. Povedal je, da je le 7 od 143 odvrženih bomb kasetnih, da jih je 30 padlo na območje pred Benetkami oziroma med Chioggio in PoreCem, poudaril pa je, da bi ne smele predstavljati resnejše nevarnosti, v kolikor njihovo eksplozijo lahko aktivira le letalski pilot z dokaj zapleteno proceduro. Vsa ta pojasnila pa niso povsem pomirila ribičev in turističnih operaterjev na jadranski obali. Ribici iz Marana Lagunare v Furlaniji-Julijski krajini so prav včeraj ujeli Natovo raketo v svojo mrežo. To se je zgodilo ob 9. uri zjutraj kaki 2 morski milji pred izlivom Tilmenta. Na dlani je, da ta dogodek postavlja v dvom, Ce že na na laž, podatke, ki sta jih včeraj objavila D’Alema in Abbate na osnovi informacij Nato. Drugi ribici so včeraj videli, kako so Natova letala izpustila druge bombe pred Abruci. Ribici zaradi vsega tega se vse redkeje podajajo na lov in zahtevajo zagotovila za svojo varnost oziroma povračila za škodo, ki so jo že utrpeli in ki jo bodo še utrpeli. Toda zaskrbljeni so tudi turistični operaterji. Predsednik dežele Abruz-zo Antonio Falconio je v imenu vseh jadranskih dežel vCeraj pisal predsedniku vlade D’Alemi pismo, v katerem je zahteval, naj se vprašanje bomb v Jadranu postavi na dnevni red prihodnjega zadeti anja konference država-dežele. CGIL, CISL in UIL so v popoldanskih urah priredile na kraju umora v Ul. Salario, nedaleč od D’Antonovega doma in od fakultete za sociologijo, na kateri je pokojnik poučeval, tiho manifestacijo. Tajnik CGIL Sergio Cofferati je izjavil, da je bilo takoj jasno, da gre za teroristično akcijo, tajnik CISL Sergio D’Antoni je ugotovil, da so hoteli morilci prizadeti svet dela, zaradi Cesar morajo delavci odgovoriti na podobne poskuse. DAntono bodo pokopali danes popoldne; sindikalne organizacije so se vCeraj odločile, da bodo ob uri pogreba delavci stavkali Četrt ure v znak žalovanja in v odgovor na ta nov prevratniški poskus. Umor so med razpravo v poslanski zbornici obsodili predstavniki vseh političnih sil, a z različnimi argumenti. Zeleni Marco Boato je spomnil na umor Ezia Tarantellija in Roberta Ruffillija, pozval pa je, da je treba nadaljevati z udejanjanjem reformatorskega procesa. Domenico Comino (Severna liga) je bil kritičen do državnih institucij: Cernu služijo tisoči zaposleni v javnih silah, ko pa lahko pride do takih dejanj. To je vaša pravna država, je zabrusil ligaš. Beppe Pisanu (Forza Italia) je opozoril na nevarna povezovanja med brezposelnimi, emargini-ranci in protiameriški-mi gibanji. Za Franca Giordana (SKP) je terorizem nasprotnik demokratične participacije, zato se morajo vse demokratične sile odločno zoperstaviti vse poskusom, ki bi želeli v Italiji obnoviti obdobje terorizma. Intelektualec, ki se je zavezal delu in reformam RIM - Presenetljiva podobnost s primerom Tarantelli. Po oceni sindikalistov, ki so dobro poznali oba pravnika, je umor odvetnika" Massima D’Anto-na zelo podoben primeru ekonomista Ezia Tarantellija, ki so ga pred skoraj 15 leti umorili pripadniki RdeCih brigad. Kot Ezio Tarantelli je bil tudi D’Antona eden od svetovalcev sindikata. Tarantelli je sodeloval s konfederacijo Cisl Pierra Carni-tija, D’Antona s Cgil Bruna Trentina in nato Sergia Cofferatija. In kot Tarantelli je tudi D'Antona za kulisami prispeval k posodobitvi sindikalne kulture in k zasnovi novih pravil igre. Kot Tarantelli je bil tudi D’Anto-na ubit v bližini univerze, kjer so ga imeli za enega najbriljant-nejših pravnikov dela. V javnosti Massimo D’Antona ni bil zelo poznan, kdo je in kaj vsega je doslej naredil so vedeli v dokaj ozkem krogu, pa čeprav je bil v vladi Lamberta Dinija jpod-tajnik za delo. Kot izvedenec je D’Antona delal predvsem za kulisami. Zato je minister za delo Antonio Bdssolino, ki je hotel DAntono za sodelavca na ministrstvu, prepričan, da so morilci naredili »zelo premišljeno izbiro«. V zadnjih desetih letih je bil namreč pravnik eden od motorjev reformizma zlasti na sindikalnem področju in na področju odnosov na delovnem mestu. On je namreč napisal glavna pravila za privatizacijo delovnih mest v javni upravi in pravila igre za sindikalne predstavnike javnih uslužbencev. Njegov je tudi predlog o reviziji zakona o stavki, ki ga je minister Piazza predložil parlamentu. Sad njegovega prizadevanja je tudi dober del socialnega pakta, ki so ga vlada, sindikati in delodajalci podpisali decembra lani. Minister za delo Bassolino je D Antoni zaupal koordinacijo izvedencev, ki pripravljajo reformo socialnih blažilcev in prilagajajo zakonodajo o delu spremebam na tržišču. Sodeloval pa je tudi z ministroma Piazzo in Treuom še zlasti glede vprašanja presežka delovne sile pri železničarjih. Po mnenju tistih, ki so ga poznali, je bil D Antona res prodoren pravnik, ki je prej sodeloval s Cgil nato pa z vlado, ne da bi nikoli skrival svoje politične pripadnosti, saj je imel prej izkaznico KPI, sedaj pa Levih demokratov. D Antona ni bil ekstremist, znal je oceniti do kam lahko gre, ne da bi povzročil razpok v kompleksni strukturi, kakršna jebila in je Cgil. Njegovo uravnovešenost priznavajo tudi delodajalci. Con-firidustria je poudarila, da je bil vselej »korekten sogovornik«. Vzporedno z delom s sindikatom je D Antona nadaljeval« tudi znastveno delo. Bil je zelo cenjen v akademskih krogih, poučeval je najprej na uniover-zi v Catanii, nato v Neaplju in konCno v Rimu in sicer na isti fakulteti, kjer sta učila in delala Aldo Moro in Vittorio Bachelt, ki sta padla pod streli rdečih brigadistov. Zaenkrat slika ni dovolj jasna, da bi ocenili, kdo je umoril Massima DAntono. Vprašanje je, ali je lahko dokument, s katerim so si neke nove RdeCe brigate prilastile očetovstvo zločina, verodostojen. Dejstvo pa je, da so bili morilci dobro pripravljeni, da morilski atentat ni bil improviziran, ampak sad premišljenega načrta. Težko je tudi presoditi, ali se v Italijo lahko spet vrnejo »svinčena leta«, verjetno pa ni dvoma, da je roka, ki je sprožila pištolo proti Massimu D Antoni merila v srce tudi političnemu reformizmu in posodabljanju kulture dela in delovnih odnosov, skratka pomerila je v srce modernejši Italiji oziroma silam, ki se zavzemajo za modernizacijo države. ŠOLA / SKRBNIŠTVO SPOROČILO SESTAVO Komisije za državni izpit na Goriškem Novost: komisije so imenovane samo za slovenske višje srednje šole na Goriškem DIJAŠKI DOM / OD 14. JUNIJA DO 23. JULIJA Poletno središče v znamenju navihane Pike nogavičke Prijetno bivanje za otroke od 3. do 10. leta Šolsko skrbništvo je včeraj objavilo sestavo ocenjevalnih komisij za državni izpit (nekdanja matura) na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom. Na Goriškem bo izpit, ki se bo pričel 23. junija, opravljalo 56 kandidatov. Novosti v primerjavi z lanskim letom sta tokrat vsaj dve: ocenjevalne komisije so pristojne samo za Goriško, drugačna pa bo tudi njihova sestava. Število notranjih članov je namreč enako številu zunanjih članov. Maturante na višjih srednjih šolah na Goriškem bodo ocenjevale tri komisije z ozirom na tri različne usmeritve šol. Prvi predseduje prof. Licinia Roth, profesorica na znanstvenem liceju ”Fr. Prešeren” v Trstu. Ta komisija bo ocenjevala dijake klasičnega liceja "Primož Trubar” in učiteljišča - pedagoškega liceja "Simon Gregorčič”. Sestava komisije za klasični licej je naslednja: Roth Licinia (predsednica), Starc Slava (slovenski jezik in slovstvo), Troha Donato (matematika in fizika), Bizjak Neva (filozofija, zgodovina in civilna vzgoja). Zgoraj omenjeni so zunanji člani. Notranji člani pa so Velušček Wanda (it. jezik in slovstvo), Ozbič Majla (klasični jeziki), Marassi Barbara (nemščina), Li-pičar Erika (angleščina). Sestava komisije za učiteljišče: Roth Licinia (predsednica)‘zunanji člani Starc Slava, Troha Donato, Kodrič Borut (biologija), Grgič Boris(ri-sanje in zgod. umetnosti). Notranji člani pa so Srebotnjak Wanda (it. jezik), Ceščut Maria (latinščina), Pirih Mihaela (psihologija, filozofija, pedago-gija) Paulin Špes (nemščina), Cok Nada (angleščina). Sestava komisije na zavodu "Ivan Cankar”: predsednik Rudez Giuseppe (ravnatelj zavoda ”J. Stefan”), zunanji člani Žerjal Mara (slovenski jezik in literatura), Ostrou-ska Cinzia (matematika), Močnik Peter ( pravo in ekonomija). Notranji člani: Klanjšček Nevia (italijanski jezik in literatura), Prinčič Giuseppe (računovodstvo), Klanjšček Maria (angleščina). Komisiji, ki bo ocenjevala dijake, oziroma maturante na zavodih ”2iga Zois” in ” Galilei” bo predsedoval Daribor Zupan, ravnatelj trgovskega tehničnega zavoda ”2. Zois” v Trstu. Komisijo na zavodu ”Z..Zois” sestavljajo, poleg predsednika naslednji zunanji člani, Sferco Ester ( slovenski jezik in literatura), Veljach Sonja (matematika), Albi Dunja ( geografija in gospodarstvo), Rosanda Violeta (politične in gospodarske vede). Notranji člani so Sirk Natalia (italijanski jezik in književnost), Lisjak Enrico (računovosdtvo), Biancuzzi Francesco (tr-govinstvo), Jarc Emilio (srbohrvaščina). Komisija, ki bo ocenjevala dijake na zavodu "Galilei”: Zupan Daribor (predsednik), zunanji člani Sferco Ester, Veljach Sonja, Jevnikar Marjan (elektronika in telekomunikacije); notranji člani Lucchesi Anna (it.jezik in literatura), Pellegrin Christian (informatika), Stoka Tatiana (angleščina). DANES Dijaki zavoda Zois na Deželi Dijaki 1. in 2. razreda zavoda ”2. Zois.” bodo danes, skupaj z dijaki sedmih drugih šol, za en dan prevzeli vlogo deželnih svetovalcev. Mesta deželne vlade bodo zasedena s "pravimi” deželnimi upravitelji, predsednikom Antonionejem in člani njegove vlade. Poleg interpelacij o različnih aktualnih vprašanjih bodo dijaki predstavili tudi zakonske osnutke, med temi osnutek zakona za financiranje sodelovanja med šolami FJk, Avstrije in Slovenije, ki predvideva triletni prispevek Dežele v višini 100 milijonov lir. "Seja” na Deželi bo ob 10. uri. Podobna pobuda bo jutri v parlamentu v Rimu, kamor bosta odpotovali dve dijakinji pedagoškega liceja - učiteljišča "Simon Gregorčič”. Nad dva tisoč oseb se je včeraj dopoldne udeležilo pogreba 19-letne Carlotte Valenti, hčerke goriškega župana dr. Gaetana Valentija, ki je Slovenski dijaški dom Simon Gregorčič organizira tudi letos poletno središče,za otroke od tretjega do dvanajstega leta starosti. Odprto bo od 14. junija do 23. julija vsak dan, razen sobot in nedelj, od 7.30 do 14.30. V poletnem centru, ki nosi letos naslov Pika Nogavička, bodo gostje sledili številnim interesnim dejavnostim, ki bodo seveda upoštevale različno starost in raznolika zanimanja. Letošnje poletno središče ima kot vedno bogat in zanimiv program, povzet iz knjige Pika Nogavička; dejavnosti bodo namreč v čimvečji meri posnemale dogodivščine glavne junakinje, od priprave palačink do iger v luna-parku. Organizatorji so izbrali za letošnjo temo zgodbo o Piki Nogavički, ker predstavlja v torek preminila za hudo boleznijo. V velikem številu so se žalnega obreda v cerkvi na Travniku udeležili sošolci in dijaki srednjih šol. Dijak znastvnega liceja se je z besedo poslovil od vrstnice, ki jo je neu- dve zelo pomembni otrokovi lastnosti: razigranost in radovednost. Prav to lastnost je treba pri otrocih vsekakor razvijati in spodbujati. Poleg že “tradicionalnih” laboratorijev ponuja letošnji center celo vrsto novih. Tako bo, poleg računalništva (z internetom), glasbe, risanja in slikanja, izvedli celo vrsto novih delavnic: mizarsko (izdelovanje lesenih igrač in ovir za polje mini golfa), znanstveno (Arhimedovi poskusi, astronomija, tekmovanje s polži), delavnico modnega ustvarjanja (od barvanja majic do iznajdljivih pričesk), in izdelovanja okrasnega nakita (verižice, uhani in ogrlice iz najrazličnejših materialov), delavnico, v kateri bodo otroci sami izdelovali glasbila iz preprostih materialov, siftiljena usoda iztrgala iz kroga družine in okolja. Pogreba so se udeležili številni predstavniki političnega in družbenega življenja in veliko, veliko preprostih ljudi. Foto Bumbaca. slaščičarsko delavnico (priprava slastnih palačink, drobnega peciva, prave torte...), fotografsko (od zgodovine fotografije do tehnik fotografiranja in razvijanja slik), detektivsko'(otroci se bodo pomerili kdo bo prej odkril krivca zločina v “oživeti” detektivski zgodbi). Oblikovna delavnica bo na primer znotraj programa, ki predvideva izdelovanje map, izdelkov iz čemita in kreple, izdelave različnih mozaikov, barvanje kamnov, spoznavanje tehnik kot so stencil in cartonage posebno pozornost namenila prav delu z najmlajšimi obiskovalci. Njim je tudi izrecno namenjena animacija, znotraj katere si bodo otroci izdelali lastno slikanico. Tudi letos bo obiskovanje poletnega središča udeležencem nudilo priložnost srečanj in izmenjave izkušenj. Večletno sodelovanje z občinsko ludoteko se bo realiziralo v izvedbi skupne delavnice, v kateri bodo udeleženci izdelovali glasbene inštrumente, 23. julija pa je predviden skupni “sejem” (s pravimi stojnicami) in zaključni “koncert” otrok, ki bodo igrali z glasbili, ki so jih sami zdelali. Prava novost pa je letos sodelovanje s centrom, ki ga organizira, pod pokroviteljstvom SSO, Društvo družin v Zavodu Svete družine. Sodelovanje se bo uresničilo v izvedbi dveh skupnih dejavnosti in sicer tečaja kajakaštva (s pomočjo KK Silec) in lova na zaklad po goriških ulicah. Časa pa bo še za marsikaj dragega. Cilj poletnega središča v Dijaškem domu je nuditi otrokom med poletnimi počitnicami možnost aktivne in kreativne uporabe prostega časa preko odkrivanja in širjenja otrokovih zanimanj in sposobnosti. Ta cilj skušajo organizatorji uresničiti tudi na športnem področju, saj ponujajo udeležencem ponavadi tiste športne panoge, ki so manj razvite ali poznane. Letos bodo tako nudili udeležencem, poleg že omenjenega tečaja kajakaštva, še naslednje panoge: rollerblade, mini golf in cricket (na polju, nalašč pripravljenem za to), športno plezanje, izrazni ples, namizni tenis in seveda plavanje v morju... Ker je lani doživel izreden uspeh, nameravajo ponovno realizirati tudi spust z raftom po Soči. Posebno mesto zasluži jamarstvo, ki bo potekalo v obliki vodenih obiskov nekaterih manj znanih jam na Krasu (v sodelovanju z jamarskim od- • sekom društva Grmada). Pogostokrat se bodo otroci vozili na kopanje v Sesljan. Se nekaj koristnih informacij: otroci dobijo v centru malico in kosilo; za otroke iz doberdobske in sovodenj-ske občine je zagotovljen prevoz. Otroci se centra lahko udeležijo za en teden ali za več tednov. Zainteresirani starši naj pohitijo z vpisom (tel. 533495), ker je razpoložljivih mest še malo. NOVICE Razstava književnih 'izdelkov V razstavnih prostorih Javnega večnamenskega socialnega centra v ulici Baiamonti bodo danes ob 17. uri odprh razstavo književnih izdelkov, ki so jih uresničili malčki občinskih otroških vrtcev v sodelovanju z ludoteko. Razstavljene bodo slikanice in otroške knjige. Dogodek bo popestril nastop klovnov in animatorjev. Glasba v Svetem pismu Studijsko raziskovalni forum za kulturo pričenja drevi drugi niz predavanj, ki so tokrat posvečena glasbi, liturgiji življenja. Ob 20. uri bo v centru Stella matutina predaval znani italijanski biblicist prof. Ri-naldo Fabris in sicer o glasbi v Svetem pismu. Pri organizaciji večera sodelujeta SCGV Emil Komel in Kulturnem centra Stella matutina. V priporu štirje vodniki Policijski organi so v zadnjih nekaj urah izledili nad 30 ilegalnih priseljencev in priprli štiri vodnike. Dva vodnika, z makedonskim oziroma jugoslovanskim državljanstvom, ki pa imata redno bivališče v Venetu so priprli v Gorici, v noči na četrtek in jima zase-gli avtomobil. Na krov sta namreč vzela tri ilegalne priseljence, ki jim je policija sledila že od trenutka, ko so ilegalno prestopih mejo. Tretjega vodnika so priprli na območju ulice V. Veneto. Finančna straža pa je pri Moščenicah priprla vodnika in zaplenila avtomobil v katerem je bilo pet Srbov. ASOUINI ARREDAMENII RONKE (GO), UL. REDIPUGUA 244 ZARADI OBNOVE PROGRAMA PRIREJA IZDELKOV NA ZALOGI S Npr: lesena kuhinja Febal Cena: 13.683.000 50% popusta = 6.840.000 neto S[L©w[iiMS[m SumtM® (iltLtiDAUŠ©! RENE CLAIR SLADKE ŠIBKOSTI ŽENA v režiji DUŠANA MLAKARJA igrajo: Vesna Pernarčič, Danijel Malalan, Janko Petrovec, Maja Blagovič, Barbara Cerar, Lučka Počkaj, Gregor Gec, Aleš Kolar, Stojan Colja, Vojko Beisak in Livio Bogateč. Ponedeljek, 24. (red A) in torek, 25. (red B) maja 1999 ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici (Ul. I. Brass 20) Za ponedeljkovo predstavo vozi avtobus po običajnem voznem redu. imib swa>jn Emmua Režijo: BORIS KOBAL Danes, 21. maja 1999 ob 19. uri Kulturni center »Lojze Bratuž« - Gorico (Dr. XX septembra 85) GORICA / SLOVO SOŠOLCEV IN PRIJATELJEV Množica na pogrebu 19-letne Carlotte VOGRSKO / PREDSTAVITEV Načrt za zasebno umetniško in splošno gimnazijo Odprli naj bi jo leta 2000 PEC / V SOBOTO, 29. MAJA Solidarnostni pohod Prireja ga Društvo krvodajalcev iz Sovodenj Na dvorcu Vogrsko bo danes ob 19.30 predstavitev naCrta "Zasebna umetniška in splošna gimnazija Alojz Gradnik Gorica”. Pobudniki načrta, društvo Paideia, bodo ob podobi, glasbi in besedi, kakor je zabeleženo na vabilu na srečanje, predstavili zamisel, da bi že v šolskem letu 2000/2001 odprli gimnazijo umetniške smeri, kjer bi likovno in glasbeno nadarjeni dijaki s cele Primorske lahko nadaljevali študij v bližini doma. Denarna sredstva nameravajo zbrati na različne načine: preko sponzorjev, prispevkov raznih ustanov, pa tudi s prodajo likovnih del, ki so jih v ta namen prispevali primorski umetniki, med katerimi so tudi ustvarjalci iz zamejstva. Na Vogrskem bodo tako drevi odprli prodajno razstavo likovnih del triinštiridesetih umetnikov. Odprta bo do 28. maja. Naj povemo še, da bomo na nocojšnjem srečanju, poleg glasbenih nastopov in predstavitve umetnikov, ki so kot prvi prispevali za nastajajoči projekt, prisluhnili tudi poeziji Alojza Gradnika. Pesmi bo recitiral Tone Solar. Udeležence bo pozdravil tudi novogoriški župan Črtomir Špacapan, o kulturi in umetnosti bo spregovoril Janez Povše, Maja Jerman in Milovan Valič bosta predstavila umetnike. Program bodo dopolnile glasbene in pevske točke. Društvo krvodajalcev v Sovodnjah prireja 29. maja, pod pokroviteljstvom Občine in Zadružne kreditne banke ter v sodelovanju z vsemi društvi in organizacijami v sovodenjski občini, pohod z lučkami. Zbrali se bodo na prireditvenem prostoru SKD Vipava na PeCi, od koder bodo v sprevodu, toCno ob 20. uri, krenili proti Rupi, nato na Stra-dalto, zavili proti So-vodnjam in se nato, po peCanski poti vrnili spet na PeC. Prehodili bodo okrog tri kilometre dolgo pot. Na cilju bodo za vse udeležence pripravili topli obrok in tudi poskrbeli za krajši razvedrilni program. Nastopili bodo namreč najmlajši kotalkarji SKD Vipava. Pohod z lučkami prireja društvo sovo-denjskih krvodajalcev drugič. Prvič so ga pripravili leta 1996. Tudi tokrat tokrat bodo izkupiček (v obliki prispevkov) namenili v dobrodelne namene - za gradnjo in vzdrževanje doma za paciente in njih sorodnike v Centru za zdravljenje rakastih obolenj v Avianu. Pobudniki humanitarne akcije so prepričani, da se bodo pohoda, poleg Članov društva in domačinov, polnoštevilno udeležili tudi prijatelji in znanci iz drugih krajev in s svojo udeležbo ter prispevkom (vsakdo bo prispeval po svoji uvidevnosti) pomagali lajšati trpljenje manj srečnim. GRADIŠČE Jutri koncert operetnih melodij Z izborom operetnih melodij bodo jutri v GradišCu-sklenih letošnjo gledališko sezono v priredbi Občine in zdmženja A. Artisti Associa-ti. Ob 21. uri bo v dvorani Bergamas nastopila skupina ”Al Tabarin” iz Reggio Eme-lie, ki sodi med najbolj znane pevske in glasbene skupine s sveta operetne glasbe. Predstavila bo - v režiji Jane Ghidini - izbor najbolj znanih melodij iz operete ”11 paese dei campanelli” Carla Lombarda in Virgilia Ronza-ta in iz operete Pri belem konjičku, Hansa Muellerja in Erika Charela ter Ralpha Benatzkija. V predstavi nastopajo Bruno Boni, Jana Ghidini, Demetrio Rabbito, Maria Le-tizia Bazzolo,- Vanna Manto-vani, Giorgia Brevigliori, Ni-coletta Zambelli, Claudia Mazzola. ______________ŠTEVERJAN /UPRAVNE VOLITVE 13. JUNIJA__________ Volilci bodo izbirali med tremi kandidatnimi listami Županski kandidati so Adriano Corsi (SSk), Giovanni Humar (OE) in Andrea Caragnano (NZ) Občina Števerjan sodi, po številu prebivalstva, poleg Dolenj in Medeje med najmanjše na Goriškem. Volil-cev je, po zadnjih podatkih, 718, 834 pa je prebivalcev s stalnim bivališčem. Na upravnih volitvah 13. junija bodo sodelovale tri liste. Poleg Slovenske skupnosti, ki je upravljala občino v zadnjem mandatu in ki za župana ponovno kandidira Adriana Corsija, bosta nastopili še lista občinske enotnosti, ki za župana predlaga Ivana (Giovannija) Humarja in lista nacionalnega zavezništva, ki za mesto prvega občana predlaga Andrea Caragnano. Ob zadnjih upravnih volitvah je bila razlika med glasovi, ki jih je zbrala Slovenska skupnost in glasovi Občinske enotnosti minimalna, saj je šlo le za ducat glasov. Prav zanimivo bo ugotavljati, 14. junija, kako se je spremenilo politično razpoloženje v kraju. Županski kandidat Slovenske skupnosti Adriano Corsi, navaja, da je glavna spodbuda za ponovno kandidaturo skrb, da se Adriano Corsi dokončajo posegi, ki so v stopnji izvajanja, oziroma za katere so pripravili dokumentacijo. Uprava si bo še dodatno prizadevala za boljše delovanje občinskih uradov in kakovost storitev, zelo pomembno pa je vprašanje spodbujanja gospodarskega in splošnega razvoja ne samo števerjanske občine, ampak celotnega briškega prostora. Mandat, ki se zaCenja 13. junija pa bo upravitelje postavil še pred nelahko vprašanje: kakšna bo usoda malih in manjših občin in s tem povezano tudi Giovanni Humar vprašanje narodnostne identitete. V primerjavi z volitvami leta 1995, so kandidatno listo za občinski svet pomladili za eno četrtino. Giovanni (Ivan) Humar, županski kandidat Občinske enotnosti je prepričan, da bodo volilci znali pravilno oceniti, koliko se je v kakovosti upravljanja spremenilo. Glavne točke programa te liste pa prav tako zadevajo splošni in gospodarski razvoj občine in Brd. S pametnimi rešitvami bo treba zaustaviti izseljevanje mlajših občanov, ker si je brez mla- Andreo Corognono dih težko zamisliti gospodarski razvoj. Posebno pozorno bodo spremljali Čezmejno povezovanje in nove razmere, ki se bodo ustvarile ob polnopravni vključitvi Slovenije v Evropsko unijo. Na kandidatni listi za občinski svet je novih kar pet od dvanajstih kandidatov. Za občinske volitve v Ste-verjanu je kandidatno listo predložilo tudi Nacionalno zavezništvo. Županski kandidat je S/rletni zapriseženi stražar Andrea Caragnano, rojen v Rimu in z bivališčem v Gorici. Tudi med devetimi kandidati za občinski svet menda ni domačinov. Caragnano je v politiki aktiven od leta 1991 najprej v MSI in nato v NZ. Nekaj upravnih izkušenj ima kot bivši elan upravnega sveta mestnih podjetij za storitve AMG v Gorici. Glede volilnega programa pravi, da še ni dodelan v podrobnostih, sicer pa to ni upravni program.»Za našo stranko bi že sama izvolitev občinskega svetovalca bila pomemben uspeh in signal vzajemnega odpiranja do slovenske stvarnosti«. V občinskem svetu namerava v tem primeru nastopati kot glasnik italijanskih občanov, ki so tam v manjšini, vendar v dialogu in ne v kontrapozi-ciji s Slovenci. V Nacionalnem zavezništvu se Caragnano prišteva med zmernejše elane in obljublja, da bo v primeru izvolitve to zmernost dokazoval tudi v občinskem svetu. Pomembno se mu zdi, da se razbije led med slovensko manjšino in desnico in da si tudi ta politična opcija pridobi legitimno prisotnost v stvarnosti, kakršna je števerjanska. 23 OBVESTILA KŠD "KRAS" Dol ■ Polja- ne vabi elane na redni občni zbor društva, ki bo danes, v prostorih nekdanje osnovne šole na PalkišCu v Dolu. Prvo sklicanje je ob 20. uri, drugo pa ob 20.30. DRUŠTVO KRVODAJALCEV SOVODNJE prireja pod pokroviteljstvom občine So-vodnje in Zadružne kreditne banke v Sovodnjah, ter v sodelovanju s kulturnimi, športnimi, rekreacijskimi in prostovoljnimi društvi, šolskimi ter župnijskimi ustanovami v Sovodnjah, Bakla-do v soboto, 29. maja na PeCi. Odhod ob 20. uri s kotalkališča, kjer bo tudi cilj. Nastopili bodo tudi kotalkarji društva Vipava. MePZ OTONA ZUPANČIČA bo v nedeljo, 30. maja, nastopil na 18. deželni pevski reviji, ki jo prireja združenje USCI na videmskem gradu. Ottjej priložnosti bo zbor poskrbel za avtobusni prevoz. K udeležbi vabijo prijatelje in ljubitelje petja. Informacije in prijave: Ivana (tel 0481/21057) in Katja (0481/21475). 3 SOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE nudi informacije v zvezi z natečaji za poučevanje na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah ob sredah, od 15. do 16.30 na sedežu v ulici Malta 2. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE sprejema prijave za Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki bo v Ljubljani od 4. do 17. julija 1999 ter za Poletno šolo slovenskega jezika, ki bo v Ljubljani od 4. do 31. julija 1999. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešCa, da je bilo razpisanih osem enoletnih štipendij za izpopolnjevanje v slovenskem jeziku in stroki na univerzi v Ljubljani za akademsko leto 1999/2000 na podlagi 8. člena Osimske pogodbe in Zapisnika za področje izobraževanje za manjšine. Kandidati naj predložijo prošnjo do 25. maja s kratkim* c urriculum vitae«na naslov: Sovrinten-denza scolastica regionale per il Friuli Venezia Giulia, P.zza Sant’Antonio Nuovo 6 - 34122 Trst. SOLSKO SKRBNIŠTVO sporoča, da bo poletni seminar slovenskega jezika in kulture za slovenske šolnike v Italiji, ki ga prireja ministrstvo za šolstvo in šport RS skupaj z zavodom za šolstvo RS, od 22. do 27. avgusta v Kranju (hotel Creina). Za šolnike z Goriškega je rezerviranih 10 mest. interesenti naj do 30. junija predložijo prošnje na ravnateljstvih. SPDG priredi v nedeljo, 23. t.m. izlet s Po-skraja preko Strelic na Vodice in Javornik. Prevoz z lastnimi sredstvi. Zbirališče pri RdeCi hiši, odhod ob 8. uri. Hoje bo približno štiri ure. SPDG obvešCa, da na sedežu društva vpisujejo Za avtobusni izlet na Koroško, ki bo 13. junija ob srečanju planincev. Člani, ki so se že prijavili, naj do 30. maja poravnajo strošek prevoza. Na sedežu društva sprejemajo tudi prijave za dvodnevni izlet v Gorski Kotar, 5. in 6. junija. Prevoz z lastnimi sredstvi. Zaradi rezervacije prenočišča se prijave zaključijo 22. maja. SEKCIJA UPOKOJENCEV SPI CGIL iz Doberdoba prireja izlet na jezera Maggiore, Lugano in Orta 23., 24. in 25. junija 1999. Vpisovanje in informacije pri Mili. KINO GORICA VITTORIA 1 17.30- 20.00- 22.20»The matrix«. I. Keanu Reeves in Carie-Anne Moss. VITTORIA 3 18.15-20.15-22.10 »In drams«. Neal Jordan. CORSO RdeCa dvorana: 17.45-20.00-22.15 »Terapia e pallottole«. R. De Niro in B. Crystel. Modra dvorana:17.30-19.45-22.00 »Piovuta dal cielo«. S. Bullock. Rumena dvorana: 18.00- 20.00-22.00»I1 cor-po delVanima«. Najnovejši erotični film S. Pi-scicellija. Prep. mladini pod 18. letom. TRŽIČ EKCELSIOR 18.15-20.15-22.10 »Terapia e pallottole«. • COMUNALE 18.00- 20.00- 22.00 »The Hi -Lo Contry«. I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 147, tel. 40497. POGREBI DANES iz Tržiča: 10.45, Tarsilla Mingolo vd. Cattunar iz mrliške veže glavnega pokopališča v cerkev sv. Lovrenca v Ronkah. 8.000.000 lir, ... OSTALO Z BREZOBRESTNIM POSOJILOM. TOVOTA AVENSIS. EDINI AVTOMOBIL S 5-LETIM JAMSTVOM. Zastopnik za Gorico in pokrajino ter spodnjo Furlanijo. A . i m-s-* I ■ Gorica, ul. III. armata 180, tel. 0481/524133 MUlOClClIl Tržič, ulica Boito 18, tel. 0481/412880 Preizkusite razliko. <$> TOVOTA Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih partnerjev. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 H TRENDI / PO ISTATOVIH PODATKIH ZA FEBRUAR n TELECOM / DANES ODLOČITEV Močan padec prometa in naročil za industrijo Ministra Bersani in Fassino zanikata, da bi šlo za recesijo in napovedujeta izboljšanje že za april RIM - Po pričakovanju se je tudi februarja, kot že januarja letos znova znižal tako promet kot naročila za italijansko industrijo. Po podatkih Istata se je promet v primerjavi z lanskim februarjem zmanjšal za 5, 1%, medtem ko se je indeks naročil znižal za 9, 4%, kar je najveCji padec od novembra 1996. * Zavod Istat dodaja, da je k takemu padajočemu trendu botrovalo tako gibanje domačega (-3, 9%) kot tujega povpraševanja (-7, 7%), zadeva pa skoraj vse industrijske panoge, s posebno izrazitim padcem v industriji prevoznih sredstev (-15%), v proizvodnji kemijskih izdelkov in sintetičnih vlaken (-9, 7%) in v metalurgiji (-9,1%). V prvih dveh mesecih letošnjega leta je prišlo v primerjavi z lanskim prvim dvomeseCjem do znižanja prometa za 5, 6%, in to najbolj pri vmesnih izdelkih (-7, 1%), ki jim sledi padec prometa z investicijskimi odbrinami (-6, 2%) in z blagom za široko porabo (-1, 5%). Kar pa zadeva naročila, so se ta v najveCji meri zmanjšala na tujih trgih (-15, 8%), medtem ko je prišlo na domačem do manj izrazitega padca (-4, 8%). Tako negativni podatki o gibanju prometa in naročil v industriji so bili sicer pričakovani, saj sledijo trendu gibanja obsega industrijske proizvodnje, vendar poznavalci zagotavljajo, da se je padanje že ustavilo in da je prišlo aprila do zasuka negativnega trenda. Res je sicer - kot opozarja generalni direktor zavoda za zunanjo trgovino ICE Gabutti - da smo v obdobju popolne negotovosti, ker je na začetek novega zagona gospodarstva vplivala vojna na Balkanu, vendar sondaže kažejo, da lahko upamo v izboljšanje od aprila naprej. Podobnega mnenja je tudi minister za industrijo Pierluigi Bersani, ki sicer govori o »nozkem tonu ekonomije«, vendar zanika, da bi bila Italija v fazi predrecesije ali celo recesije. Podatki se namreč nanašajo na februar, v zadnjih tednih pa je prišlo do pomembnih premikov, ki napovedujejo možnost zagona v drugi polovici leta, je dejal Bersani. Enakega mnenja je tudi njegov kolega za zunanjo trgovino Piero Fassino, za katerega je negativni trend z zaCetka leta učinek krize na svetovnih trgih, ta pa je posebno v Aziji že v zaključni fazi. Consob zavrnila zahtevo po prekinitvi nakupne operacije Po Telecomu tudi Olivetti na sodišče RIM - Zadnji dan pred današnjim koncem operacije družbe Olivetti za prevzem delniškega kapitala Telecoma Italia je minil v stopnjevanju živčnosti, ki je doživela vrhunec po zaprtju trgov z zahtevo pooblaščenega upravitelja telefonskega kolosa Franca Bernabeja, naj borzna komisija (Conso) b ustavi nakupno operacijo. Telecom je namreč upravo Olivettija obtožil ažiotaže in motenja trga, vendar je Consob pisno zahtevo zavrnila ker »ne obstajajo elementi za oceno Teleco-move zahteve po suspenziji nakupne operacije«. Bemabe je v dopisu, ki ga je naslovil na Consob, zapisal, da je agencija Reuter 20. maja (torej včeraj) ob 15.39, ko so bili trgi še odprti, razširila novico, da Olivetti že lahko računa na razpoložljivost 42% do 47% kapitala Te- Evro stabilen po sestanku sveta guvernerjev ECB FRANKFURT - Medtem ko se je rast dolarja v menjavi z jenom nekoliko umirila, je evro včeraj ohranil stabilni tečaj, potem ko Evroopska centralna banka (ECB) po pričakovanju ni spremenila obrestnih mer skupne valute. Za operacije finansiranja bančnega sistema v prihodnjih dveh tednih ostaja torej v veljavi 2, 5-odstotna obrestna mera. Bundesbank: svetovno gospodarsko nebo se jasni FRANKFURT - Nemško gospodarstvo v teh prvih mesecih leta še ni preseglo stagnacije, ki ga je zajela lansko jesen, konjunkturna dinamika pa je bila omejena, Čeprav se ni poslabšala glede na zadnje lansko Četrtletje, ugotavlja nameška centralna banka v svojem periodičnem konjunkturnem poročilu. Glavni razlog za zastoj pripisuje »težkim mednarodnim razmeram«, svojo krivdo pa imajo tudi »še nerešeni problemi na področju davčne in socialne politike ter trga dela«. Bundesbank opozarja tudi na negativno učinkovanje »negotovosti v zvezi s konkurenco znotraj območja evra«, ki zavirajo nagnjenost podjetij k investiranju. Bolj optimistične pa so napovedi nemške centralne banke za mednarodno gospodarstvo, kjer je zaznati »rast konjunkturnega optimizma«, vendar bi bilo še prezgodaj oznaniti konec alarma. Stvari se vsekakor hitro izboljšujejo v Aziji, kjer so države, ki jih je prizadela kriza leta 1997, že na poti solidnega zagona, kot je ravno včeraj sporočil dirfektor Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Michel Camdessus. CNEL: letos BDP+1,5% in 100.000 zaposlenih več RIM - Samo rahlo izboljšanje zaposlenosti (ki se bo povečala za 100.000 delovnih mest) in dohodkov družin, nadaljnje upadanje obrestnih stopenj, 2-odstotna rast notranjega povpraševanja in novo pojemanje investicijskih vlaganj. To so predvidevanja Odbora za gospodarstvo in delo (CNEL) za letošnje leto, ko naj bi bruto domači proizvod (BDP) zrasel za 1, 5%, vendar le pod pogojem, da v teku leta pride do občutnejšega oživljanja gospodarskih dejavnosti. Tudi omenjena napoved o sto tisoč novih delovnih mest sloni na nekaterih pogojih, predvsem pa na pričakovanju o realizaciji zaposlitvenih posegov iz socialnega sporazuma, o spodbujanju modernizacije in prožnosti trga dela, o učinkovanju spodbujevalnikov za razvoj juga in na splošno, če bodo izpolnjeni dogovori, ki jih vsebuje socialni sporazum, podpisan pred lanskim božičem. Cnelovi ekonomisti dodajajo, da je za gospodarsko rast sistema nujno vlaganje v raziskovanje in tehnologijo, kjer Italija zaostaja, in znižanje davčnega bremena za družine, ki je vzrok za šibko notranje povpraševanje. r- SDGZ / PREDAVANJE NA OPČINAH 0 delniškem trgu in privatizaciji v Sloveniji TRST - Danes bo v gosteh pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju v Trstu Mili Kus, generalna direktorica borznoposredniške družbe Eastbrokers d.d. Ljubljana. Srečala se bo z mednarodnimi in finančnimi operaterji ter drugimi včlanjenimi podjetniki, ki se pobliže zanimajo za problematiko in delovanje borznega trga v Sloveniji. Mili Kus bo imela na srečanju uvodno predavanje z naslovom »Postopek privatizacije v Republiki Sloveniji in sedanji trg vrednostnih pa- pirjev oz. delnic podjetij«. Po predavanju, ki bo v sejni dvorani Novega Hotela Daneu na Opčinah od 18.00 dalje, in prosti razpravi se bodo udeleženci lahko ustavili na neformalni družabni večerji v sosednji restavraciji Daneu. Vsi zainteresirani elani iz mednarodnega, finančnega in kreditnega sektorja ter tudi druge podjetnike, ki se nameravajo udeležiti srečanja in družabnosti, naj svojo udeležbo potrdijo organizacijskemu tajništvu SDGZ v Trstu po telefonu 040/362949. lecoma Italia. Podobno se je zgodilo že v četrtek, zato je uprava Telecoma pooblastila svoje pravne zastopnike, naj vložijo na državno pravdništvo ovadbo zaradi ažiotaže in motenja trga. Pod odgovoru Conso-ba se je oglasila tudi Olivetti in vrnila Telecomu milo za drago. Tudi v Ivrei namreč razmišljajo o pravnih korakih za zaščito korektnega poteka svoje nakupne operacije. Olivetti namreč ocenjuje, da je ravno Te-lecomova zahteva po suspenziji javne nakupne ponudbe za delnice telefonske družbe tista, ki ima namen motenja trga in rednega poteka operacije. Skratka, Ce je prišlo do motenj in nepravilnosti, njihova žrtev ni Telecom, ampak sama Olivetti, poudarjajo v Ivrei. S kakšnim rezultatom se bo danes popoldne izšla operacija prevzema, je popolna skrivnost, kajti operacija bo uspela le, če bo Olivetti zbral najmanj 35% kapitala. Na operacijo pa bo v zadnjem trenutku v plivala tudi Banka Italije, ki ima v Telecomu (prek pokojninskega sklada svojih uslužbencev) 2, 29% kapitala in ki je sinoči sporočila, da se še ni določila, ali bo svoj delež prodala ponudniku. To bo storila v zadnjem trenutku pred koncem operacije glede na to, kako se bo ta izšla. Na milanski borzi je bila tudi včeraj vsa pozornost namenjena delnicam Telecoma in Olivettija, ki so si v velikih količinah izmenjale lastnike, vendar se je njihova cena znižala: za 2, 39% so padle Telecomove in za 1, 73% Olivettijeve delnice. r SLOVENIJA / ANALIZA EKONOMSKEGA INSTITUTA PF n Rast domačega povpraševanja Marca se je povečalo za 14,4% - Tečaji deviz spet upadajo LJUBLJANA - Domače povpraševanje je marca v Sloveniji doseglo močno, 14, 4-odstotno rast, h kateri je občutneje pomagala poraba prebivalstva (+20, 5%), najmanj pa investicije (+7, 7%). Izvozno povpraševanje je bilo marca slabše, izvoz je padal, zmanjševal pa se je tudi uvoz. Po krizi v Rusiji in vojni na Balkanu je slovensko gospodarstvo še bolj vezano na trgovino z Evropsko unijo, piše v aprilski številki Gospodarskih gibanj, glasila Ekonomskega inštituta Pravne fakultete (EIPF). EIPF ugotavlja, da so se izvozna in skupna naročila aprila izboljšala, zaloge blaga pa upadle. Kljub temu pa je gospodarski optimizem splahnel, saj so pričakovanja o povpraševanju, izvozu in proizvodnji za naslednje mesece nižja. Po navedbah EIPF se je upadanje proizvodnje umirilo v bližino stagnacije, recesijske tendence pa so se razširi- le tudi na neindustrijske gospodarske sektorje. Ob rasti zaposlenosti se je zaCe-la zmanjševati brezposelnost, vendar EIPF to pripisuje večjemu nadzora nad brezposelnostjo. Pozitivna so tudi gibanja inflacije, ki se umirja, padajo pa tudi cene proizvajalcev. Glede zadnje rasti teCajev deviz EIPF meni, da je temu botrovalo rekordno aprilsko povpraševanje po devizah, tečaji katerih pa se sredi maja spet umirjajo. Močnejši dolar koristi le desetini slovenskih izvoznikov, trgovinski menjavi Slovenije pa škoduje. Kljub povečanemu povpraševanju po devizah operacije odprtega trga niso opazneje povečale ponudbe denarja. Ob zmanjšanju deviznih imetij bank in uresničitvi evroposojila so se marca povečale devizne rezerve Banke Slovenije. Tekoča bilanca Slovenije se je tako marca poslabšala, zunanji dolg pa vse bolj presega skupne devizne rezerve. TEČAJNICE I FI/PO- 1026 1 EVRO= 1.936,27 URE 20. MAJ 1999 V EVRIH POVPREČNI TEČAJ VALUTA 20.0B. 19.05. ameriški dolar 1,0639 1,0634 japonski jen 132,16 132,40 grška drahma 324,85 324,90 danska krona 7,4357 7,4346 švedska krona 8,9965 9,0280 britanski funt 0,6591 0,6590 norveška krona 8,2600 8,2643 češka krona 37,911 37,710 ciprska lira 0,5788 0,5787 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski florint 250,05 249,73 poljški zlot 4,1819 4,1685 slovenski tolar 193,8818 193,2535 švicarski frank 1,6020 1,6017 kanadski dolar 1,5593 1,5598 avstralski dolar 1,6083 1,6051 novozelandski dolar 1,9372 1,9268 20. MAJ 1999 NAKUP/PRODAJA VALUTA 1 EVRO portugalski escudo 200,482 nizozemski gulden 2,20371 belgijski in luksemburški frank 40,3399 francoski frank 6,55957 nemška marka 1,95583 finska marka 5,94573 španska pezeta 166,386 avstrijski šiling 13,7603 irski funt 0,787564 italijanska lira 1936,27 1 EVRO 1 UolALt VALU It NAKUP PRODAJA ameriški dolar 1,0757 1,0589 britanski funt 0,6667 0,6535 švicarski frank 1,6188 1,5857 danska krona 7,5749 7,2891 norveška krona 8,4520 8,0730 švedska krona 9,2311 8,7895 kanadski dolar 1,5942 1,5354 grška drahma 340,69 296,56 japonski jen 137,58 129,26 avstralski dolar 1,6953 1,5837 slovenski tolar 203,82 191,71 hrvaška kuna 8,2394 7,4472 češka krona 45,052 36,552 slovaška krona 55,35 44,028 madžarski florint 298,04 242,15 ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA zarRggrz KMEČKA BANKA GORICA 20. MAJ 1999 EVRO LIRE VALUTA nakup prodaja nakup prodaja ameriški dolar 1,0756 1,0548 1800 1836 britanski funt 0,6706 0,6561 2887 2951 kanadski dolar 1,5805 1,5422 1225 1256 japonski jen 135,1695 131,9360 14,32 14,68 švicarski frank 1,6225 1,5923 1193 1216 norveška krona 8,3979 8,1964 231 236 švedska krona 9,1676 8,9504 211 216 grška drahma 325,5999 319,1991 5,95 6,07 danska krona 7,5619 7,3824 256 262 avstralski dolar 1,6395 1,6044 1181 1207 slovenski tolar 196,5917 192,6636 9,75 10,05 hrvaška kuna 8,2394 7,5932 235 255 FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA EVRO LIRE nemška marka 1,95583 989,998 francoski frank 6,55957 295,182 nizozemski gulden 2,20371 878,641 belgijski frank 40,3399 47,998 avstrijski šiling 13,7603 140,741 finska marka 5,94573 325,657 španska pezeta 166,386 11,637 portugalski eskudo 200,482 9,658 irski funt 0,787564 2458,555 lira 1936,27 20. MAJ 1999 INDEKS MIB 30: +0,23% \ delnica cena € var. % delnica cena € var. % AEM 1,989 +4,40 INA 2,267 +3,51 ALITALIA 2,839 +2,45 ITALGAS 4,067 +3,38 ALLEANZA 10,738 -1,18 MEDIASET 7,974 +2,94 AUTOSTRADE 6,544 +1,59 MEDIOBANCA 11,328 +4,48 BNL 3,134 +1,48 MEDIOLANUM 6,576 +2,94 COMIT 6,995 +3,79 MONTEDISON 0,855 +1,06 BCADI ROMA 1,452 +0,48 OLIVETTI 3,342 +1,67 FIDEURAM 5,382 +1,66 PIRELLISPA 2,813 +2,51 INTESA 4,829 -0,10 RAS 9,563 +1,48 BCA POP BS 38,770 -2,61 ROLO BCA 1473 23,060 +2,80 EDISON 8,474 +1,40 SAN PAOLO IMI 13,899 +1,77 ENI 6,053 +1,05 TIM 5,791 +4,43 FIAT 3,043 -0,58 TELECOM ITA 9,826 +0,17 FINMECCANICA 0,815 +5,26 UNICREDIT 4,684 +0,53 GENERALI 34,650 +2,94 UNIM 0,540 +0,85 ■ ljubljanska banka ^ Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana _____KOLESARSTVO / 6. ETAPA DIRKE PO ITALIJI__ V Sprintu najhitrejši Latvijec Vainsteins Pantani zajezil napad mašiva Lampre - Virenpue hudo zaostal - Slovenec Gorazd Stangelj (15.) se odlično drži FOGGIA - Šesta etapa kolesarske dirke po Italiji se je končala z množičnim Sprintom (najhitrejši je bil Latvijec Vainsteins) in brez spremembe na vrhu lestvice (še vedno vodi Francoz Laurent Jalabert), vendar je bila mnogo manj miroljubna kot bi se lahko zdelo na prvi pogled, njen dejanski zmagovalec pa je bil Marco Pantani. Njegovo moštvo Mercatone Uno je namreč štirideset kilometrov pred ciljem sijajno odgovorilo na napad moštva Lampre, ki je med vožnjo v vetru skušalo ujeti Pantanija v past in favorizirati svojega li-derja Švicarja Oscarja Camenzinda. Vendar se je poskus izjalovil, žrtev tega obračunavanja pa je bil Francoz Virenque, ki je prispel na cilj z več kot štirimi minutami zaostanka. Zanj se je Gi-ro dejansko že končal. Se naprej se odlično drži slovenski tekmovalec Gorazd Stangelj, ki je v razgibani sredini etapi prispel na cilj kot 18., na skupni lestvici pa je zdaj petnajsti. »Svojo zmago želim posvetiti vsej moji družini. Živi v Latviji in Gim sledi s pomočjo satelti-ske antene. Moram pa se tudi zahvaliti tovarišem v moštvu. Brez njihove pomoči danes ne bi mogel zmagati«, je dejal etapni zmagovalec. Italijan Bettin, ki je štiri kilometrov pred ciljem pobegnil glavnini, a mu podvig ni uspel, je bil vseeno dobre volje. »Forma se vrača,« je dejal. Cipollini se Sprinta ni udeležil, ker je poti izgubil vse člane ekipe. »Postavil sem se za Blij-levensa, a žal on ni šprintal«, je dejal »Su-permario«. Izidi 6. etape: 1. Vainsteins (Lat/Vini Caldiro-la) 5:55:43; 2. Guidi (Ita); 3. Missaglia (Ita); 4. To-satto (Ita); 5. Bettini (Ita); 6. Trenti (ZDA); 7. Ma-gnani (Ita); 8. Petacchi (Ita); 9: Blijlevens (Niz); 10. Figueras (Ita)...; 144. Virenque (Fra) +4:47; 157. Perdiguero (Spa) 9:27. Skupni vrstni red: 1. Jalabert (Fra/ONCE) 27.22:01; 2. Di Luca (Ita) + 07; 3. Rebellin (Ita) 14; 4. Savoldelli (Ita) 16; 5. Pantani (Ita) 16; 6. Frigo (Ita) 16; 7. Gotti (Ita) 16; 8. Simoni (Ita) 19; 9. Ca-menzind (Svi) 26; 10. Axelsson (Sve) 26; 11. Noe (Ita) 27; 12. Zaina (Ita) 27; IS.Jimenez (Spa) 27; 14. Clavero (Spa) 27; 15. Stangelj (Slo) 27; 16. Blanco (Spa)'27; 17. Ivanov (Rus) 31; 18. Velo (Ita) 38; 19. Garzelli (Ita) 38 20. Piepoli (Ita) 38... 106. Hvastija (Slo) 17:10 145. Hauptman (Slo) 28:59. Vesleje Latvijca Vainsteinsa r KOŠARKA / ZA NAPREDOVANJE V Al LIGO n Lineltex zamudil veliko priložnost Bini zmagal po podaljšku - Tržačani +4 slabo minuto pred koncem rednega dela Lineltex - Bini Viaggi 87:78 (41:37, 73:73) BINI: Marič 22, Rogers 13, Santarossa 8, Podesta 19, Gigiena 7, Parente 2, Sperduto 13, Monzecchi 3.N.e.: Bencaster, Carpineti. LINELTEX: Laezza 12, Alibegovic 20, VVilliams 12, Bullara 5, Vianini, Semprini 6, Jovanovič 11, Ansaloni 12. Prosti meti: Bini 24:35, Lineltex 20:26. Tri točke: Bini 3:14 (Parente 0:1, Marič 2:5, Sperduto 0:2, Monzecchi 1:1, Santarossa 0:3, Gigiena 0:2). Lineltex 8:20 (Jovanovič 1:4, Laezza 3:3, Alibegovic 1:3, VVilliams 0:4, Ansaloni 3:3, Bullara 0:3). PON: Semprini (31), Laezza (35), VVilliams (38), Santarossa (42). LIVORNO - Po dveh tekmah play offa za napredovanje v košarkarsko A-l ligo je stanje med Binijem in Lineltexom 1:1, Tržačani pa so sinoči zamudih neponovljivo priložnost, da bi povedli z 2:0. Začetek tekme je bil za Tržačane zelo nespodbuden. V prvih sedmih minutah so dosegli samo pet točk (Alibegovic 2, Laezza 3), v deseti minuti pa je Bini vodil s 24:9. v davnem sedel na klopi, Saj je kmalu naredil dve osebni napaki, še pred končem polčasa pa še tretjo. Pri gostiteljih je bil najbolj nevaren Podesta. Tržačani so se zelo približali Toskancem in polčas končali s štirimi točkami zaostanka. Drugi del tekme je bil izjemno izenačen in razburljiv. Lineltex je prvič povedel v 29. minuti (47:46) po košu Američana VVilliam-l, po vodstvu Tržačanov s 54:51 pa je Bini dlenim izidom 10:3 spet prevzel pobudo. V končnici je Lineltex s trojkami Jovanoviča in Ansalonija vnovič presenetil domačine (čeprav sta Laezza in VVilliams za- sa, z pred koncem (68:72 za Trst), pa je kazalo, da zmaga gostom ne more več uiti. Toda Marič je v naslednji akciji spet dosegel tri točke, Bullara je na drugi strani zadel le en prosti met, Santarossa pa je po zgrešenem metu Podestaja v zadnji sekundi ujel žogo pod tržaškim košem in izsilil podaljšek, v katerem je bil Bini boljši. Tretja tekma bo v nedeljo v Trstu ob 18. uri. Igra se na tri zmage. Ostali izid: Fila Biella Laezza, medtem ko je na drugi strani Marič 74:95 (50:43, skupno 0:2) Reggio Calabria KOŠARKA / PRED EP Myer$ hoče zlato kolajno BIELLA - Kapetan Carlton Myers je z državno reprezentanco imel vedno zelo konfliktualen odnos. V dresu »azzurrov« je vedno igral spremenljivo. Tako je bilo tudi lani na svetovnem prvenstvu v Atenah: pripravljal se je neredno, prišel je z zamudo zaradi snemanja TV spota, pestil ga je bronhitis, proti ZDA se je njegov zadnji met odbil od obroča... Myers pravi, da je »dozorel« in da bo zdaj drugače. Italija si je na bližajočem se evropskem prvenstvu v Franciji za cilj zadala uvrstitev na olimpijske igre (zadnjič je nastopila v Los Angelesu pred že davnimi 16 leti!), vendar Myers raje neprikrito govori o boju za zlato medaljo. »Seveda, če hočemo biti pošteni so pred nami Srbija, Rusija, Francija, Litva, Hrvaška in mogoče Grčija (Slovenije Myers ne omenja), vendar se bomo skušali tudi mi preriniti v ospredje,« pravi Myers, ki se v Bielli mudi na zaključni fazi priprav. »V tem moštvu se nimam za liderja. Liderjev je več, jaz sem samo najstarejši igralec. Dobro se poznamo: kot igralci a tudi kar se tiče človeških odnosov,« je še povedal košarkar Fortituda. Po njegovem mneju pa je za Tanjevičevo moštvo ključni mož Marconato, ki lani v Atenah ni igral. Myers je tudi povedal, da je sicer razmišljal, da bi se podal v NBA ligo, a je to misel opustil zaradi slabih rezultatov Fortituda. »Čeprav je med njimi tudi nekaj takih, ki me sovražijo, ljubim navijače Fortituda in moja dolžnost je, da jih razveselim z dobrimi rezultati,« je dejal. r KOŠARKA / V DOMU ERVATTI Od danes turnir ŠD Kontovel Šest peterk iz petih držav V telovadnici doma Ervatti pri Briščikih se bo danes pričel veliki mednarodni mladinski košarkarski šesteroboj »Turnir prijateljstva« v priredbi SD Kontovel. Na parketu se bodo zvrstile peterke letnikov 1982 in 1983 iz petih držav. Danes bodo na sporedu kvalifikacijske tekme v dveh skupinah. V prvi igrajo domači Kontovel (združena ekipa vseh naših najboljših kadetov), celovški Koš in reški Kvarner, v drugi pa Honved Budimpešta, videmski UBC in mariborski Branik. Današnje tekme bodo trajala dva polčasa po 15 minut s kratkim odmorom med počasoma. Polfinalne tekme bodo jutri, finalne pa v nedeljo. Vzopredno bo potekal tudi turnir v metu »trojk«. Kontovelov turnir bo lepa priložnost za konfrontacijo med različnimi košarkarskimi šolami, požrtvovalni odborniki tega našega društva pa so tudi letos ob turnirju pripravili še seminar za deželne trenerje. V svojo sredo so privabili dva ugledna predavatelja in sicer veterana med italijanskimi trenerji Tonina Zorzija in trenerja ljubljanske Union Olimpije Zmaga Sagadina. Predavanji bosta jutri. Današnji spored: 15.00 Kontovel - Koš Celovec; 16.00 UBC Videm - Branik; 17.00 Kontovel - Kvarner; 18.00 UBC - Honved; 19.00 KOš - Kvarner; 20.00 Branik - Honved. ZAČETEK V PONEDELJEK »Južnoameriška plaža« v Šlandrežu je že nared! V ponedeljek se bo v štandreškem domu A. Budal pričel že tradicionalni turnir v odbojki na mivki. Organizatorji KD Oton Zupančič, SD Juventina in OK Val sporočajo, da so še možna vpisovanji za zadnja prosta mesta na obeh turnirjih, saj bodo poleg turnirja v »beach volleyu, pripravili letos tudi turnir v nogometu na mivki. Beach volley: Kot smo že poročali bo letošnji turnir razdeljen na dva dela. Prvi je namenjen dvojicam (en moški in ena Zenska pod 20. letom starosti), drugi pa četverkam (največ dva registrirana igralca in vsaj ena ženska). Organizatorji vabijo ekipe, da se predstavijo v domu A. Budala v ponedlejek, 24. maja ob 21. uri, ko bo predstavitev turnirja in žreb parov. Soccer beach: Prvi turnir v nogometu na mivki bo od ponedeljka, 14 junija do sobote, 19. junija ko bo finale za 1. mesto. Ekipo sestavlja 8 igralcev, od katerih največ en elan. Hkrati igrajo štirje igralci in vratar. Vse informacije nudi tajništvo ZSSDI, tel. št. 048133029. Danes igra za vas Totocalcio I Obvestila Cagliari - Fiorentina X Empoli - Udinese X 2 Inter-Bologna X Juventus-Venezia 1 X Lazio - Parma 1 X 2 Perugia - Milan 1 X 2 Piacenza - Salernitana 1 2 Sampdoria - Bari 2 Vicenza - Roma 2 Lecce-Atalanta 1 X Friburgo - Herta Berlin 1 Amburgo-Stoccarda X R. Sociedad - Valencia 1 Igor Veljak (letnik 1976) se je začel ukvarjati s športom, in sicer s plavanjem, pri šestih letih pri Boru in gojil to panogo 10 let. Eno leto je igral tudi košarko pri Boru, leta 1993 pa je prestopil k mladinski odbojkarski ekipi Sloge. Eno leto je igral za združeno ekipo Bora-Sloge v D ligi, 2 leti v 1. diviziji, lani je bil v dvanajsterici Slogine ekipe v B ligi, letos pa je s tem društvom tudi osvojil 1. mesto v C ligi. Prejšnji teden je Peter Sterni prvilno napovedal 5 izidov. ŠPORTNA SOLA TRST obvešča, da bo zaključna slovesnost letošnje osnovnošolske olimpiade danes, 21. trn. ob 10. uri v Borovem športnem centru na 1. maju v Trstu. JK CUPA prireja celodnevne teCaje jadranja za letnike '87 do ’93, in sicer od 14. 6. do 25. 6., od 28. 6. do 9.7., od 12.7. do 23.7. in od 26.7. do 6.8. Za informacije tel. št. 040-299858. SD MLADINA - Smučarski odsek vabi tekmovalce, elane in prijatelje na zaključni veCer smučarske sezone, ki bo jutri, 22. maja, ob 19. uri v domu A. Sirk. SK BRDINA organizira v nedeljo, 6. junija enodnevni izlet v Gardaland. Za informacije pokličite na tel. št. 040-225804, 040-226271 ali 040-327284 v večernih mah. Za vpisovanje vsak torek na sedežu društva od 20. do 21. ure do 25. maja. NOVICE Totocalcio le še danes RIM - Totocalcio, totogol in totosei je v okencih »off-line« mogoče igrati le še danes, ker je v napovedi vključenih tudi nekaj sobotnih tekem nemškega in španskega prvenstva. V okencih »on line« bo mogoče igrati tudi jutri zjutraj. Pregled stavčnih lističev bo tokrat opravljen šele v ponedeljek. V Ljubljani miting EAA LJUBLJANA - Na ljubljanskem stadionu v Šiški bo v nedeljo, 23. maja, 21. mednarodni atletski miting za Sikijev memorial, ki bo hkrati tudi miting Evropske atletske zveze (EAA) in peteroboj reprezentanc Hrvaške, Avstrije, Irske, Madžarske in Slovenije. Med najboljšimi atleti bodo drugi najhitrejši Evropejec vseh časov na 110 metrov ovire Britanec Tony Jarrett (13, 00), svetovna prvakinja leta 1997 na 400 metrov Avstralka Catherine Freeman (tekla bo na 200 metrov), nekaj mladinskih svetovnih prvakov in skoraj celotna slovenska reprezentanca na čelu z Gregorjem Cankarjem a brez Brigite Bukovec. Hit bližji Mariboru LJUBLJANA - Izidi 30. kroga 1. slovenske nogometne lige: Mura - Potrošnik 1:2 (0:1), Korotan -Maribor Teatanic 1:0 (1:0), SCT Olimpija - Primorje 1:0 (0:0), Živila Triglav - Koper 0:3 (0:0), Tehnik Domžale - Publikum 2:1 (1:0); Rudar Velenje - HiT Gorica 1:1 (1:1). Vrstni red: Maribor Tetanic 57, Hit Gorica 56, Mura in Rudar 50, Korotan 45, SCT Olimpija 42, Primroje 40, Domžale 36, Publikum 35, Potrošnik 32, Koper 28, Živila Triglav 24. Šuker ni več član Reala MADRID - Hrvaški nogometaš Davor Suker se je s svojim klubom, madridskim Realom, dogovoril o predčasni prekinitvi pogodbe, ki bi sicer potekla po naslednji sezoni. Sukerja je vodstvo Reala pred tedni zaradi javnih kritik dela trenepa Johna Toshacka suspendiralo. Podrobnosti sporazuma niso znane, odškodnina pa naj bi po poročanju španskih medijev znašala dva milijona dolarjev. Suker je zdaj prost. Indiana in San Antonio zmagala še drugič INDIANAPOLIS - Košarkarji Indiane so v drugi tekmi konferenčnega polfinala košarkarske lige NBA še drugič premagali Philadelphijo s 85:82. Na zahodu pa je prav tako drugo zmago slavil San Antonio, ki je z 79:76 premagal Los Angeles. Prandi in Grbič odhajata CUNEO - Trener Silvano Prandi in podajač Nikola Grbič zapuščata odbojkarsko moštvo TNT Alpitom iz Cunea. Grbiču je pogodba potekla, sprejel pa je ponudbo drugega kluba, baje Sisleyja iz Trevisa. Prandi se bo po vsej verjentosti preselil v Macerato. River Flote in Coli uspešna SAO PAOLO - V polfinalu Pokala Libertatores, južnoameriške Lige prvakov, je argentinski River Plate v Buenos Airesu z 1:0 premagal brazilski Palmei-ras, kolumbijski Deportitvo Gali pa je s 4:0 odpravil paragvajski Cerro Porteno. V sežanskem Kosovelovem centru se bodo jutri zvečer predstavile tri mlade umetnice Podpora mladim talentom je večkrat samo izrabljena in retorična misel, ki jo organizatorji zanemarjajo in publika sprejema brez prepričanja; ko pa se »dobro rvolja« spremeni v konkretno uresničitev, postane pobuda res dobrodošla. V Sežani so prisluhnili klicu treh navdušenih deklet, ki bodo kmalu imele priložnost pokazati svoje sposobnosti. Na odru kulturnega centra Srečka Kosovela bo namreč jutri neobičajen kulturni dogodek z naslovom »Večer z mladimi umetnicami«. Protagonistke tega večera bodo plesalka Barbara Skrij, flavtiska Ana Marinkovič in pianistka Tamara Kažem. Program bo sestavljen iz baletnih in glasbenih točk najrazličnejših slogov, v katerih bodo izmenočna nastopile izvajalke. Skladbe Saint-Seansa, Pa-chelebela, Houstona in Mayerbee-ra bodo spremljale gibe plesalke, ki se bo tudi izkazala v izvedbi variacij iz znanih baletov Ludwi-ga Minkusa in Adolpha Adama. Mozart, Enescu, Poulenc, Dop-pler, Komar in Piazzolla pa bodo spadali k sporedu pianistke in flavtistke. Petnajstletna plesalka Barbara Skrij se je rodila v Postojni: živi in študira pa v Sežani, a se bo kmalu preselila v Nemčijo, kjer bo obiskovala Akademijo za balet Univerze Heidelberg-Mannheim. V soboto bo nastopila s koreografijami, ki jih je pripravil njen sedanji presor Solomon. Flavtiska Ana Marinkovič, doma iz Beograda, je študirala na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani, a je sedaj dijakinja prof. Giorgia Blasca na tržaškem konservatoriju »Tartini«. Sodelovala je s priznanimi solisti na izpopolnjevalnih tečajih in prejela vrsto nagrad na državnih tekmovanjih v Sloveniji. Na »Večeru z mladimi umetnicami« bo nastopila tudi zamejska pianistka Tamara Kažem, ki jo je domača publika že spoznala in cenila ne samo kot izvajalko pri klavirju, temveč tudi kot pedagoginjo, in še v vlogi zborovodkinje v Bazovici. Diplomirala je pred petimi leti v Trstu po dokončanem študiju s prof. Xenjo Brass na šoli GM »M. Kogoj«; nato je zelo aktivno začela obiskovati mnoge izpopolnjevalne tečaje priznanih pedagogov (Igor Lazko, Franco Scala, Damjana Bratuž, Boris Pe-trushansky, Riccardo Risaliti). Redno študira pod mentorstvom prof. Sijavuša Gadžijeva. Na tekmovalnem področju je dosegla visoka priznanja tako na državni kot tudi na mednarodni ravni. Večkrat se je ukvarjala s komorno glasbo predvsem kot korepetitorka solopevcev; pred kratkim pa je začela sodelovati s flavtisko Ano Marinkovič. Novonastal duo bo jutri predstavil prve sadove skupnega dela v pestrem in raznoličnem sporedu, ki bo družil glasbo in ples. Večer se bo pričel ob 20. uri. ROP FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA SLOVENIJA TRST Gledališče Rossetti Danes, 21. maja ob 21.00 Yes/No Productions - skupina »Stomp«. OPČINE Prosvetni dom V nedeljo, 23. maja ob 20.00 bo SSG gostovalo z Millerjevo dramo »Vsi moji sinovi«. Režija Zvone Šedlbauer. GORICA Kulturni dom Filmska sezona Gorica - Kinema se nadaljuje s pomladnim programom. V četrtek, 27. maja ob 20.45 bo predvajan film režiserja Gorana Paskaljeviča »Bure Baruta«. V ponedeljek, 24. (Red A) in v torek, 25. (Red B) maja s pričetkom ob 20.30 bo zadnja gledališka predstava v abonmaju SSG in sicer komedija »Sladke šibkosti žena«. Avtor predstave 'je Rene Clair, režiser pa je Dušan Mlakar. Kulturni center »Lojze Bratuž« Danes, 21. maja ob 19.00 bo SSG podalo delo »Afrika ali na svoji zemlji«. Režija Boris Kobal. STARA GORA V torek, 25. maja ob 16.00 v Bolnici za predšolsko invalidno mladino - Amaterski mladinski oder - V. Pečjak -I. Saksida: »Pobegli robot«. PORTOROŽ Avditorij Jutri, 22. maja ob 20.30 bo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja podalo delo »Vaja zbora«. Režija Franci Križaj. NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče Danes, 21. maja ob 20.00, večer z Iztokom Mlakarjem. LJUBLJANA Mestno gledališče ljubljansko Danes, 21. in 26. maja ob 20.00, v četrtek, 27. ob 15-.30 in ob 20.00 ter 28. maja ob 20.00, Bernard Shaw »Pig-malion«. Jutri, 22. in v nedeljo, 31. maja ob 20.00, Dario Fo, »Burkaški misterij«. V torek, 25. ob 20.00 in v soboto, 29. maja ob 20.00 Boštjan Tadel, »Policija, d. d.«. V ponedeljek, 24. maja ob 20.00 Eugene Ionesco »Zavratne igre«. V torek, 25. maja ob 14.00 Ivan Cankar »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Abonmaji Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. »Tokyo ballet«. Ponovitve: danes, 21. ob 20.30 in jutri, 22. maja ob 16.00. Hipodrom Montebello Hip hop mušic club, tri dni glasbe: danes, 21. in jutri, 22. maja. MAČKOUE Prireditveni prostor Praznika češenj PD Mačkolje prireja ob 50. obletnici MePZ Mačkolje »Prvi zamejski pevski maraton« v nedeljo, 23. maja ob 15. uri. PORDENON Avditorij Concordia V okviru, glasba na ekranu bo v četrtek, 27. maja ob 21.00 nastop pianistke Rite Marcotulli. Na sporedu bo filmska glasba Francoisa Truffauta. Gledališče »Giovanni da Udine« 28. maja bo z videmskim Filharmoničnim orkestrom nastopila pianistka Enrica Ciccarelli. Dirigent Lior Sha-badal. _________________SLOVENIJA____________________ PIRAN Cerkev sv. Frančiška V nedeljo, 23. maja ob 20.30 bo Slovenski kvartet pozavn imel binkoštni koncert. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 21. maja ob 19.30 nastop Orkestra slovenske filharmonije. Dirigent Tadeusz Wojoiechowski, solist Andrzej Ratusinski. SNG opera in balet Jutri, 22. maja ob 19.30, Nikolaj Rimski - Korsakov »Nesmrtni Kaščej«, Igor Stravinski »Ognjena ptica«. V ponedeljek, 24. maja ob 19.30 Anton Pavlovič Cehov »Češnjev vrt«. V torek, 25. maja ob 19.30 Bedrich Smetana, »Prodana nevesta«. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA SKEDENJ TRST V XII dvorani Miramarskega gradu razstava kipov iz Geissa. Ogled možen vsak dan od 9.00 do 18.00. Razstava bo odprta do 30. maja. V bivših konjušnicah miramarskega gradu bo do 30. junija odprta razstava Exils češkega fotografa Josefa Koudelke. Razstava je odprta vsak dan, in sicer od 9.30 do 18.45, na voljo je tudi katalog. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Poštna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Palača Costanzi: do 23. maja podaljšali razstavo, Anita Pittoni, umetniške cunjice. Gre za celovit prikaz dejavnosti Anite Pittoni; razstavo si je mogoče ogledati od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Galerija d’Arte Antiča (P.zza della Liberta 7): Več kot 85 del in zbirk na razstavi, ki zaobjema obdobje od leta 1400 do 1800. Odprta celo leto od 9.00 do 13.00. Galerija Rettori Tribbio 2: še danes, 21. maja bo razstavljal Gianni Borta. Ogled od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30. Caffe stella polare (Ul. Dante 14 - Trg sv. Antona Novega 6: do 31. maja razstavlja svoja novejša dela Ennio Steidler. Atelje Nadia Bassanese (Trg Giotti 8): do 4. junija bo razstavljala Giosetta Fioroni. Urnik ogleda: od torka do petka od 17.00 do 20.00. Muzej Revoltella: do 15. septembra razstavlja Jean - Michel Basquiat. Urnik: do 30. junija od 10.00 do 20.00, od 1. julija do 31. avgusta vključno veliki šmaren od 10.00 do 23.00, od 1. do 15. septembra od 10.00 do 20.00. Zaprto ob torkih. Knjigarna Borsatti (Ul. Ponchielli 3: od danes, 21. maja do 4. junija bo razstavljala Claudia Raza. Ogled možen ob urah odprtja knjigarne. V razstavnih prostorih paviljona ARAC v Ljudskem vrtu (Ulica Giulia 2) je na ogled razstava: ABC Černigoj učenci po sledovih mojstra. Razstava bo na ogled do 6. junija z naslednjim urnikom ob delavnikih in praznikih: od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. Dom Jakoba Ukmarja: »Slovensko plavžarstvo 20. stoletja - Jeseniški plavži«. Razstava je na ogled do 30. septembra 1999, in sicer vsak torek in petek od 15. do 17. ure ter vsako nedeljo dopoldan od 11. do 12. ure. MILJE Beneška hiša - sedež občinskega muzeja: do oktobra 1999 bo odprta razstava arheoloških predmetov, ki so jih odkopali na miljskem območju. Razstavo si je mogoče ogledati vsak dan od 9.00 do 12.00. REPEN Do 30. maja bo v prostorih sedeža Konzorcija vin Kras na ogled razstava «Ko bo cvetel lan«. Razstava bo odprta ob sobotah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 12. ter od 16. do 18. ure. Za morebitne skupine predhodno poklicati na tel. št. 040-327124. TRNOVCA - BAJTA V umetnostni galeriji »Skerk« je odprta razstava; L. Spacal, Pomlad na Krasu. Urnik obiskov: četrtek, petek in sobota od 18.00 do 20.30, ob nedeljah od 10.00 do 13.00. Razstava bo odprta do 3. julija. GORICA Goriški grad, do 30. junija, razstava o življenju v srednjem veku »La spada e il melograno - vita quotidiana al castello medioevale 1271 - 1500«. Urnik: od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Ob ponedeljkih zaprto. Pokrajinski muzeji na gradu: do 27. junija je na ogled razstava grafičnih del in slik Vittoria Bo-laffia (1883-1931). Galerija kulturnega doma (Ul. Brass 20): do 25. maja, razstavlja Jože Šubic. Urnik: od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00. CASARSA Palača »alla Roggia« (Ul. XXIV. maja): do 23. maja je na ogled razstava, Tina Modotti, življenje in fotografija. Razstava je odprta ob praznikih in predprazničnih dneh od 10.00 do 24.00. _______________VENEJO__________________ BENETKE Gallerie delPAccademia di Venezia: do 25. julija razstava risb »Od Leonarda do Canaletta«. SLOVENIJA PORTOROŽ Avditorij: razstava grafik Ljerke Kovač in Janeza Mateliča. Urnik ogleda od 9.00 do 12.00 ob delavnikih in v času večernih predstav. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni 52 (Pucer), 066/781028. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure. AJDOVŠČINA Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00. V okviru poletne likovne kolonije Vipavski križ 1998 bo od 28. maja do 19. junija skupinska razstava. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. LOKEV Vojaški muzej Tabor: Orožje in oprema, stalna razstava. KROMBERK Na gradu Kromberk je na ogled razstava Spomini naše mladosti (Življenje pod zvezdami) -etnološki pregled povojnih dogodkov na Goriškem. Na ogled so še naslednje zbirke: lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Urnik: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, ob sobotah zaprto, ob nedeljah od 13: do 17. ure. Za najavljene skupine tudi izven urnika. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00. SVETA GORA Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure. NOVA SOBICA Galerija Artes (Gradnikova brigada 6): do 25. maja, razstavlja Jože Suhic. Urnik: ob delavnikih od 9.00 do 12.30 in od 15.00 do 19.00. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Mušiča je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled še razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. SNEŽNIK Pristava gradu Snežnik, lovska zbirka in polharski muzej. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Ljubljanski grad: odprta je razstava rokodelskih izdelkov Slovenije »Mojstrovine Slovenije«. Razstavo je postavil prof. Janez Bogataj. Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. Moderna galerija: Božidar Jakac, razstava ob stoletnici umetnikovega rojstva. Iz zbirk Moderne galerije. Razstava bo odprta do 23. maja in sicer od^orka do sobote od 10.00 do 18.00 ob nedeljah od 10.00 do 13.00. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. Cankarjev dom: slike in risbe razstavlja Giorgio de Chirico. Odprto do 13. junija. Ogled možen od torka do sobote od 10.00 do 19.00, ob nedeljah od 10.00 do 14.00. BISTRA V Tehniškem muzeju Slovenije bo do 30. maja razstava »Vonj po morju, - Slovensko morsko ribištvo od Trsta do Timave skozi stoletja«, ki j° je pripravil Bruno Volpi Lisjak. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi.d RAI 2 S RAI 1 Euronevvs Pregled tiska Jutranja razvedrilna oddaja Unomattina (vodita Antonella Clerici in Luca Giurato), vmes (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: II coraggio di parla-re (dram., It. ’87, r. L. Ca-stellani, i. Gian Luca Schiavoni, Riccardo.Cuc-ciolla, Lello Arena) Dnevnik Razvedrilna oddaja: La vecchia fattoria (vodi Luca Sardella) Vreme in dnevnik Dnevnik, 13.55 Gospo- darstvo Nan.: Il tocco di un ange-lo (i. R. Downey) Dok.: Kvarkov svet - Sk- rivnostno življenje rat- slin: Cvetenje Variete za najmlajše: Sol- letico (vodita Irene Ferri Mauro Serio), vmes risanke Heidi in mladin- ski dnevnik GT Danes v parlamentu Prima - Predvsem kro- nika, vmes (18.00) dnevnik Variete: In bocca al lupo! (vodi Carlo Conti) Vremenska napoved Dnevnik Variete: Caccia al lupo Dok.: SuperKvark Dnevnik Glasb, odd.: Taratata Dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Aktualno: Amor - Roma, 1.00 Potihoma Film: Aliče non abita piu qui (kom,, ZDA ’74) Variete za najmlajše: Jutranji Go-cart, vmes risanke in nanizanke Nan.: L' arca del Dr. Bayer Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve (vodi Massi-mo Giletti) Dnevnik, 13.30 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Nan.: Un caso p er due, 15.10 Marshall Kratka poročila Film: La scelta di una madre (dram.. Fr. ’96) Dnevnik Komični filmi Vreme, dnevnik in šport Dresura Nan.: Sentinel (i. Richard Burgi, G. Maggart) Loto ob osmih Večerni dnevnik Tg2 Variete: Festa di classe (vodi Amadeus) Aktualno: Tg2 Dosje Dnevnik, v parlamentu, vreme Film: Amori impossibili (kom., ZDA ’96) RAI 3 Dnevnik, vreme Aktualne oddaje: Me-dia/Mente, 8.55 Mi smo zgodovina, 9.55 Lemma 10 let Harema Šport: Giromattina » Dnevnik, šport Sredozemlje, 13.00 Tisoč in ena Italija, 13.15 Tele-sogni Deželne vesti, dnevnik Znanstveni dnevnik Pravljice in risanke Kolesarstvo: Giro d’ Ita-lia, 17.05 Proces etapi Dresura Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Šport: T-Giro Nan.: Friends TV film: II fiore del si-lenzao - Silent Screams (thriller, ZDA ’96, i. M. McDovvell, A. Everhart) Dnevnik, deželne, vesti Dok.: Euroland Šport: Giro notte T3 Week end, pregled tiska, kultura, vreme Fuori orario (§8 RETE 4 6.30 8.25 8.50 11.30 11.40 13.30 14.00 15.00 16.00 18.00 18.55 19.30 20.35 22.40 1.00 1.20 Nad.: Un volto, due doline Pregled tiska Nad.: Aroma de cafš, 9.45 Cuore selvaggio, 10.45 Febbre d’ amore Dnevnik Aktualno: Forum Dnevnik Tg 4 Kviz: Kolo sreče Nad.: Sentieri - Steze Film: Perdonate il mio passato (kom., ZDA ’45) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto Dnevnik Nan.: Un giustiziere a New York Nan.: Sotto il cielo deli’ Africa (i. C. Alt, R. Jo-swig, 12. ep.) Film: Il mistero di Story-ville (dram., ZDA ’93, i. James Spader) Pregled tiska Film: Luna di sangue 8 CANALE5 6.00 8.00 8.45 10.15 12.00 13.00 13.30 13.45 14.50 16.40 17.45 18.35 20.00 20.30 21.00 23.00 23.20 1.00 1.30 2.00 3.00 Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna odd.: Vivere bene Variete: Maurizio Costanzo Show Nan.: Due per tre - Ljubosumje (i. J. Dorelli), 12.30 Hiša Vianello Dnevnik TG 5 Nan.: Tutto Bean Nad.: Beautiful (i. Ronn Moss, Hunter Tylo), 14.20 Vivere (i. Fabio Mazzari, F. Marchegiani) Aktualna odd.: Uomini e donne - Moški in ženske Nan.: Ciao dottore (i. Ul-rich Reinthaler) Kronika v živo: Verissi-mo Variete: Passaparola (vodi Claudio Lippi) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Gerry Scotti, Gene Gnocchi) Variete: Chi ha incastrato Peter Pan? (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik Variete: Maurizio Costanzo Show Dnevnik Striscia la notizia Nan.: Hill Street Vivere bene '^|> ITALIA 1 |r Slovenija 1 Otroški variete Ciao ciao mattina in risanke Film: E’ ricca, la sposo e 1’ ammazzo (kom., ZDA '71, i. Walter Matthau, Jack VVeston) Nan.: Mac Gyver Šport, 12.25 Odprti studio Nan.: V osmih pod eno streho Risanke: Simpsonovi Varieteja: Colpo di fulmi-ne, 15.00 Fuego! Nan.: Gli amici del cuore (i. Helšne Rolles) Variete za najmlajše, vmes risanke Nan.: Baywatch Odprti studio Šport IM*M Nan.: Družina tretjega tipa (i. John Lithgow), 19.30 Tata (i. Fran Dre- 20.00 20.45 22.40 0.40 scher) Variete: Sarabanda (vodi Enrico Papi) Film: Gunmen - Doppi azione (pust., ZDA ’94, i. Christopher Lambert, Mario Van Peebles) Film: La časa nera (thriller, ZDA ’91, i. Brandon Adams, W. Robie) Odprti studio, šport tele 4 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Informativna oddaja Košarka TS Nan.: Get Smart Mix Kultura Musichiamo Gospodarstvo Nan.: Get Smart (#) MONTECARLO 9 19.30, 22.45, 0.30 Dnev-H nik, 13.30,19.50 Šport M Film: Una stella nel cielo DEa Nan.: Quincy, 13.00 II Santo Film: Bandiera gialla (dram., i. R. VVidmark) Variete: Zap Zap TV Nan.: Club Havvaii Film: Seven (thriller, ZDA ’95, i. Brad Pitt) Šport: Mondocalcio, 0.45 TMC motori 14.00 18.00 19.15 20.35 23.45 13.30 13.35 15.15 17.30 20.30 21.00 23.30 0.40 8.00 8.55 9.00 9.30 12.05 13.00 13.15 14.40 15.30 16.00 16.30 17.00 17.30 18.00 18.10 19.15 19.30 20.00 20.15 21.30 22.00 22.40 22.50 0.00 0.10 0.50 Vremenska panorama Napovedniki TV prodaja Tedenski izbor: RoCne ustvarjalnosti: Reliefne slike, 9.45 Enajsta Sol, oddaja za radovedneže, 10.20 Oddaja za otroke, 11.15 Drama: Starost neznana (R. Hobert, Švedska, zadnji del) Resnična resničnost Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Alpski večer (2. del) Slovenski komorni zbor, Luzern (2. del) Pisave Mostovi Rdeči grafit Desetnica, plesna predstava Obzornik, vreme, šport Kontaktna oddaja Risanka TV Dnevnik, vreme, šport Zrcalo tedna Petka Nanizanka: Seinfeld (ZDA, 17. ep.) Odmevi, kultura, vreme Šport, marketing Polnočni klub Poročila Festival Brežice: Accade-mie Daniel Israel Kontaktna oddaja TV PRIMORKA 8.00 15.05 16.15 18.00 19.15 15.00 Videostrani Vi sprašujete, župan odgovarja: C. Sapacapan Nogomet: SCT Olimpija -Primorje Kako biti zdrav? Program za otroke: Risanka Videostrani Dnevnik, vreme Hitov trenutek Poti do uspeha 100 let PDG Srpenica Studio As, M. Sobota Dnevnik TV Primorka {f* Slovenija 2 9.00 10.05 10.30 11.20 12.50 14.05 14.35 16.10 16.40 17.30 18.05 18.30 19.00 19.30 20.00 20.05 21.00 23.05 23.55 0.45 Vremenska panorama Tedenski izbor: Video-ring s Tanjo Nan.: Dr. Finley (1. del) TV drama: Trdnjava (H. De Balzac) Euronevvs TV prodaja Tedenski izbor Film: Beyond Rangoon (ZDA) Evropski kulturni magazin: Aliča Dokumentarna serija: Človeško telo - Ko mineva čas (VB, 6. del) Po Sloveniji Nad.: Otok Jersey (VB, 8. del) Nan.: Simpsonovi (ZDA, 13. ep.) TV igrica: Kolo sreče Videoring Danes in nikoli več -Mahagonij Dokumentarna serija: Z Michaelom Palinom okoli oceana (VB, 6. del) Film tedna: Moj najljubši letni čas (Fr., r. Andre Techine, i. Catherine De-neuve, Daniel Auteuil) Nan.: Umori (ZDA, 20. epizoda) Nadaljevanka: Extradieija (Poljska, zadnji del) Nan.: Omerta, zakon molka (Kan., 10. ep.) K Koper 15.00 15.25 15.55 16.25 18.00 18.45 19.00 19.30 20.00 20.30 21.00 22.00 22.15 Euronevvs Otroška odd.: Gugalnica Četrtkova športna oddaja Film: Maxie (ZDA 1985, i. Glenn Glose) Program v slovenskem jeziku: Iz prve roke Primorska kronika Dnevnik, šport Otroška oddaja: Gugalnica Vsedanes Potopis (vodita R. Giuri-cin, S. De Franceschi) Petdesetletna vojna: Izrael in Arabci Vsedanes - TV dnevnik Dok.: Formula 1 22.45 Pogovorimo se o... Vsedanes - TV dnevnik r "N Radio Trst A 8.00,14.00,17.00 Poročila; 7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturne diagonale: Veš, poet, svoj dolg?; 9.00 Evergreen; 9.15 Odprta knjiga: V labirintu (B. Pahor, r. B. Kobal); 9.40 Glasba za vse okuse; 10.10 Koncert simfonične glasbe; 11.00 Od Milj do Devina; 12.40 Primorska poje: MePZ Lipa; 13.20 Potpuri; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Veselo po domače; 15.05 Glasbeni predah; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Ljubljanski madrigalisti; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Slovenska lahka glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini.; 8.30.12.30.18.30 Poročila v ital.; 10.30 Matineja; 16.00 Juke Box Time lestvica tedna; 19.00 Morski val (vsakih 14 dni). Radio Koper (slovenski program) 6.30, 8.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutranji pr,; ; 6-45 Prvih 50 let; 7.00 Jutranjik; 10.00 Intervju; 11.15 Za in proti - mnenjska odd.; 12.30 ©poldnevnik; 13.00-15.00 Daj, povej: 9°st ansambel Zasavci; 16.15 Glasba po 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-19.00 Konec tedna - kulturni koledar, kino, planinski vodnik; 19.30 Oddaja o morju in pomorščakih; 20.00 Radio Live; 0.00 Nočni pr. RS iz studia Radio Koper. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Dobro jutro; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Pogovor o; 9.33 Pred našimi mikrofoni; 10.05 Sigla single; 10.33 Na prepihu; 11.00 V parlamentu; 11.45 7 popevk; 13.00 L' una blu, čestitke; 16.00 Ob 4-lh; 18,00 London calling;18.45 Avtorske pesmi; 19.25 Sigla single; 20.00 Večerni pr. RK; 0.00 Prenos RMI. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30, 8.00,9.00,10.00, 11.00, 12.00. 13.00.14.00.18.00.19.00.21.00.23.00 Poročila; 6,45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio ga-ga; 9.45 Ringa-raja; 10.30 Labirinti sveta; 11.05 Petkovo srečanje; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Odd. o morju in pomorščakih; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.45 Naš kraj; 23.05 Nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.15 Rekreacija; 8.40 Kulturne prireditve, gorniške novice; 9.35 Popevki; 10.00 Avtomobilistične minute; 12.00 Countr/ glasba; 13.40 Gost, drobtinice; 15.30 DIO; 16.15 Popevki; 16.30 Petkova centrifuga; 17.00 Glasovanje za novi popevki tedna; 17.35 Obvestila; 18.45 Črna kronika; 19.30 Stop pops 20, novosti; 22.00 Zrcalo dneva, šport, vreme; 22.25 Izš-tekani, vmes (23.00) Poročila. Slovenija 3 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00,22.00 Poročila; 6.05 Jutranjica; 10.05 Vodomet melodij; 11.05 Repriza; 12.05 Igramo in pojemo; 13.00 Nedrja Zemlje; 13.30 Ljudsko izročilo;. 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15,30 DIO, šport; 16.15 Posnetki festivalov in koncertov Evroradia: kvartet Wihan; 19.30 Koncert orkestra Slov. filharmonije; 21.30 Glasbeni nokturno; 22.05 Igra: Hudič in Paganini; 23.00 Šestnajst strun; 23.55 Glasba za konec dneva in napoved; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Utrip kulture; Radio Agora: 10.00- 14,00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00- 10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). Primorski dimih Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 77863S0, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst. Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%: mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Postni t.r. PRAE DZP st. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG X-. , SREČ ZMERNO " JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA FRONTA SREDISCE HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA PLIMOVANJE Danes: ob 8.30 najnižje -37 cm, ob 15.31 najvišje 24 cm, ob 22.49 najnižje 4 cm. • Jutri: ob 2.04 najvišje 7 cm, ob 9.50 najnižje -30 cm, ob 17.56 najvišje 29 cm. ^Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ NOVICE ZDA / PO VOJNI V ZRJ BO POTREBNO OBNOVITI VELIKE ZALOGE OROŽJA Vodilni predstavnik kurdskih upornikov Sakik obsojen na smr ANKARA - Turško sodišče je včeraj na smrt obsodilo vodilnega predstavnika kurdskih upornikov Semdina Sakika, obtoženega zaradi umora in kurdskega separatizma. Sakikova smrtna obsodba kaže, da bo tudi vodja Kurdske delavske stranke (PKK) Abdulah Ocalan, ki mu bodo sodili zaradi enakih obtožb, verjetno obsojen na smrt. Sakiku, ki so ga na severu Iraka leta 1998 prijeli turški vojaki, očitajo odgovornost za smrt 283 ljudi in za 191 kaznivih dejanj nasilja PKK. Tudi Sakikov brat Arif je bil obsojen na smrt zaradi separatizma. Oba se lahko še pritožita. V Turčiji od leta 1984 ni bila izvršena nobena smrtna kazen. Smrtno kazen mora odobriti turški parlament. Stepašin: Za oblikovanje vlade bo potrebnih več dni MOSKVA - Ruski premier Sergej Stepašin, ki je včeraj prvič vodil vladno sejo, je dejal, da bo za oblikovanje nove ruske vlade potrebnih več dni. Stepašinove predloge za nove ministre mora potrditi predsednik države Boris Jelcin. Po napovedih naj bi na položajih zunanjega in obrambnega ministra ostala Igor Ivanov in Igor Sergejev. Deset let zapora vojnemu zločincu v Nemčiji BERLIN - Deželno sodišče v Stuttgartu je včeraj na deset let zapora obsodilo 79-letnega Alfonsa Goetz-frida, ki je bil med vojno pripadnik Gestapa. Po mnenju sodišča je Goetzftid sokriv za umor 17000 Zidov v koncentracijskem taborišču Majdanek na Poljskem novembra 1943. Toda Goetzftid ne bo šel v zapor, saj je po mnenju sodišča kazen že »odslužil«, saj je bil leta 1947 obsojen pred nekim vojaškim sodiščem v tedanji Sovjetski zvezi in je najmanj enajst let prebil na prisilnem delu v Sibiriji. Tožilec ja zahteval 13 let zapora, obramba pa ni imela posebnih zahtev. Barak: Predaja delov Zahodnega brega bo boleča JERUZALEM - Novi izraelski premier Ehud Barak je v pogovorih za včerajšnje izdaje izraelskih časnikov dejal, da bo predaja delov Zahodnega brega zanj zelo boleča in da želi oblikovati široko koalicijo, da bi zmanjšal pričakovanja Palestincev. Barak je v pogovoru za Maariv izrazil pričakovanje, da mu bo uspelo izraelske sile iz Libanona umakniti prej kot v roku enega leta, ki si ga je zadal sam. Dejal je še, da se z izraelskimi sosedi ne bo začel pogajati, preden bo oblikoval svojo vlado. Barak ima za oblikovanje koalicije na.voljo 45 dni. V pogovoru za Haaretz je izjavil, da bo zase obdržal obrambni resor, da bo tako zagotovil koordinacijo med vlado in vojsko v pogajanjih z Arabci. Pravi zmagovalci vojne na Kosovu bodo ameriški proizvajalci orožja Po desetletju krčenja se Pentagonu obeta veliko več sredstev kot doslej NEW YORK - Ameriška podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo orožja, bodo po mnenju strokovnjakov zanesljivi zmagovalec kosovske vojne. New York Times ugotavlja, da proizvajalci orožja že zmagujejo, saj od Pentagona pričakujejo nova naročila, slednji pa bo po desetletju krčenja proračuna od kongresa zagotovo dobil mnogo več sredstev, kot je lahko upal pred začetkom ukrepa na Kosovu. Povečanje proračunskih sredstev za Pentagon bo tudi mnogo večje, kot je 12 milijard dolarjev, ki bodo kmalu odobrene za dokončanje kosovske vojne, pri čemer je kongres Ze tako presegel prvotno prošnjo administracije po štirih milijardah za ta namen. Se pred začetkom bombardiranja na Kosovu je Bela hiša predlagala 112 milijard dolarjev dodatnih proračunskih sredstev za obrambne namene, s čimer se je proračunska vsota, namenjena Pentagonu do leta 2005, dvignila na 319 milijard dolarjev, kar je največji porast obrambnih sredstev od konca 80. let. Pentagon je za nakup orožij leta 1998 namenil 44 milijard dolarjev, v letu 2000 bo šlo za orožje 53 milijard, v letu 2001 pa naj bi bilo zanj namenjenih že 60 milijard. Kljub opaznemu porastu sredstev pa poznavalci razmer pričakujejo, da bo ta še večji, ko bo kongres poleti začel razpravljati o obrambnem delu proračuna. Kosovska kriza je osvetlila številne pomanjkljivosti, do katerih je prišlo zaradi večletnega krčenja sredstev za obrambo. Nenazadnje bo potrebno tudi vsaj nadomestiti zaloge bomb in izstrelkov, porabljenih nad ozemljem ZR Jugoslavije. Večina arzenala, ki se uporablja na Kosovu, je že tako ali tako izven proizvodnje, zato bodo razprave v kongresu velika priložnost za podjetja, ki se ukvarjajo z novimi generacijami orožij. Transportnih letal C-5, bombnikov B-2 in vodljivih izstrelkov Tomahawk ne proizvajajo več, Pentagon pa Ze več let ni naročil novih letal, kot so lovci F-16 in F-15, nevidni lovski bombniki F-117 (na sliki AP), zato bo potrebno najti nove rešitve; po vsem sodeč bo zdaj dovolj tudi denarja. Demokrati, ki se zavzemajo za zmanjševanje vojaškega proračuna, pa opozarjajo pred porabo, še preden bi bila sprejeta strategija, torej usmeritve o tem, kakšno vojsko in koliko je ZDA potre- bujejo v svetu po koncu hladne vojne. Glavni pogodbeniki za ameriško armado so trije industrijski velikani - Boeing, Raytheon in Lockheed Martin, ki sodelujejo s tisoči manjših pogodbenikov. Ameriška vojska v novem času ne potrebuje več vojaške strategije, ki je izhajala iz podmene o spopadu velikih razsežnosti med dvema supersilama. Od leta 1990 so bile ZDA vpletene v skoraj 40 spopadov ali merjenj moči manjšega obsega (Irak, Somalija, Haiti, Bosna in Hercegovina, Južna Koreja, Kosovo...), sodelovale pa so tudi v humanitamih operacijah po večjih naravnih nesrečah. Takšne akcije mnogo hitreje obrabljajo vojaško opremo in zmanjšujejo zaloge, ki jih je treba obnavljati. Pentagon ima že zdaj pripravljen seznam želja za proizvodnjo novih orožij: letala F-22, izboljšane verzije tankov Am-rams in helikopterjev Apache, nove letalonosilke, podmornic in rušilcev. Boeing in Lockheed se že zdaj prerivata za pridobitev proizvodnje novega lovskega letala, ki bo zamenjalo lovce F-16. Ameriška podjetja za proizvodnjo orožij pa z žalostjo ugotavljajo, da zveza NATO navsezadnje ne ho v tolikšni meri postala trg za nova orožja, kakor se je sprva pričakovalo. Ameriška vojaška industrija je doslej močno lobirala za širitev zveze NATO. Na čelu Odbora za širitev zveze NATO, ki je najmočnejši lobist za ta namen, je eden od direktorjev podjetja Lockheed Martin. Ameriška industrija je predvidevala, da bodo nove članice kupovale velike količine najsodobnejšega ameriškega orožja. Kosovska kriza je jasno pokazala na razlike med evropsko in ameriško oborožitvijo in težave, do katerih pride, ko zavezniške države ne uporabljajo enake oborožitve. Le desetina letal, ki jih uporabljajo evropske zaveznice, je sposobnih za »natančno« bombardiranje, le malo evropskih držav pa razpolaga s »pametnimi« bombami in komunikacijskim sistemom, ki je na voljo ameriškim silam. Največje vprašanje pri vsem tem pa je, ali bodo nove članice zveze NATO pripravljene p°' večati nacionalne proračune za nakup ameriškega orožja. Vprašanje je tudi, ali bodo na trgu izbrali med evropsko ali ameriško ponudbo-(STA)