Poštnina plačana v gotovini
Cena - Prezzo Ur 0.40
Štev. 154
Izkljočna pooblaSčenka ta oglaftevanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicitž Italiana S. A-, Milana
V	Ljubljani, v torek, 8. julija 194i-XIX
s
5
s
Uredništvo tn apravai Kopitarjeva 6, L|abi|ana. Redazione, Amministrazionei Kopitarjeva 6, Lublana.
Leto VI.
Concessionaria esclnsiva per la pnbbliritš di provenienza italiana ed eatera: Unione Pubblicitš Italiana S. A, Milano.
Na vseh vzhodnih bojiščih napredovanje po načrtu
Boji v Bukovini in Besarabiji trenutno najhujši
Hitlerjev glavni stan, 8. julija. Nemško vrhovno poveljstvo poroča:
V Besarabiji nemške in romunske žete po odbitih protinapadih napredujejo v napadu. V Bukovini so dosegle romunske in severozahodno od njih madžarske sile gornji tok Dnjestra. Čer-novice so zasedene.
Zasledovanje sovražnika v Galiciji se nadaljuje v široki fronti preko Sereta.
Severno od Pripjetskih moivirij napredujejo oddelki nemške vojske v bojih na široki fronti proti Dnjestru in gornji Dvini.
Operacije nemških in finskih žet potekajo tudi nadalje po načrtu.
Oddelki nemškega letalstva so uničili tudi včeraj veliko število sovražnikovih oklopnih voz in tovornih avtomobilov, onesposobili za borbo sovjetske baterije, razdejali železniške vlake ter transportna pota in municijska skladišča. Učinkoviti letalski napadi so bili nadalje naperjeni proti umikajočemu se sovražniku t Ukrajini in proti trdnjavskim napravam. Drugi oddelki so bombardirali sovjetske čete okrog Smolenska in pa vzhodno od Pejpuškega jezera.
Bojna in strmoglava letala so nudila podporo oddelkom kopne vojske na Ribačjcm polotoku ter so obsipala sovjetska oporišča z bombami vseh kalibrov.
Sovjeti so izgubili 6. julija skupno 204 letala, od tega 160 v letalskih bitkah, 41 letal je bilo uničenih na tleh, B pa so sestrelili minolovci. 10 lastnih letal pogrešamo.
V vzhodnem delu Vzhodnega morja so naleteli nemški minolovci na 4 sovjetske rušilce. V enourni bitki je bil eden izmed rušilcev s topovskimi streli poškodovan, nakar se je sovražnik umaknil. Isti minolovci so odbili 7 bombnih napadov in so pri tem sestrelili 3 sovjetska letala.
Pri bojih na vzhodu so se posebno odlikovali nadporočnik Knaak. višji narednik Werner ter narednika Haut in Prohaska. kakor tudi poročnik Populo iz nekega strelskega polka.
Nadporočnik Philpp je dosegel 4. julija svojo
31.,	32. iu 33. letalsko zmago, višji narednik Beier pa zadnjo nog svojo 9. in 10. zmago kot nočni lovec.
V tankovski bitki pri Dubnu se je posebno odlikovala baterija protiletalskega polka »Generala GSringa< pod vodstvom stotnika Schultza in poročnika \Vilmskotterja.
Pomorski desetnik Ernst Kellner je sestrelil z lahkim protiletalskim topom svoje tretje angleško letalo.
Bukarešta, 8. julija, s. Romunsko vrhovno poveljstvo je snoči izdalo naslednje, četrto uradno vojno poročilo:
Nastop proti sovjetskim silam se nadaljuje z uspehom na vsem bojišču. Bukovina je osvobojena. Prve naše čete so prišle v Černovice 5. julija zvečer.	,	.
V Besarabiji nemške! čete še napredujejo. Na spodnjem teku Pruta in ob ustju Donave so operacije v teku. Uničeni sta bili dve sovjetski ladji.
Letalstvo je svoje napade usmerjalo zlasti na sovražnikove prometne zveze. Uničenih )e bilo 121 sovjetskih letal. Od tega sta jih 74 zbila romunsko letalstvo in topništvo. 9 naših strojev se ni vrnilo v oporišča. 53. lovski oddelek pod poveljstvom stotnika Georgesca je brez izgub dosegel 23. zmago.
Budimpe$ta< 8. julija, s. Madžarsko vrhovno poveljništvo poroča:
Naše čete so v soboto in v nedeljo odbile m°6an sovražnikov napad z boka. Naše letalstvo je kar najbolj uspešno sodelovalo z našimi četami
Nespremenjen položaj na bojiščih v Siriji
Beyrouth, 8. jul. s. Francosko vrhovno poveljstvo v Siriji poroča:
V splošnem položaju ni nobene spremembe. Včerajšnji angleški napad ob obali je privedel do hude bitke blizu Damurja. Boj je tam davi še divjal. Na drugih delih bojišča ni nič posebnega. Francosko letalstvo je bombardiralo vse cilje, ki mu jih je nakazalo letalsko ogledništvo. Preteklo noč je bil Beyrouth trikrat napaden. Bombe so padale v razne dele mesta. Med civilnim prebivalstvom so žrtve. Francoske čete se upirajo nasprotnikovemu pritisku.
Nemčija in glasovi o spletkah proti Perziji
x . Berlin, 8. julija, s. Iz pristojnega vira sporo-ai°, da nemška vlada s potrebno pozornostjo spremlja glasove, ki jih širi angleška in ameriška Propaganda. Po teh glasovih bi se dalo sklepati, da so se začele spletke in akcije na škodo neke nove države na Bližnjem vzhodu in sicer Perzije.
Vojna v Južni Ameriki
Lima, 8. julija, s. Iz perujskih vladnih krogov Prihajajo poročila, da so se 5. t. m. perujske (Sete spopadle z ekvadorskimi ter se borile z njimi Štiri ure in pol. P° tem poročilu je imela ekvadorska vojska 16 mrtvih, perujska pa enega mrtvega in tri ranjene. Včeraj so ekvadorski vojaki skušali vdreti na perujsko ozemlje, a so bili pognani nazaj. Perujska vlada se je sešla in odlomila dati navodila poslaniku v Quitu, da bi vložil oster protest. Predsednik perujske republike je Poslal poveljstvu perujskih čet čestitke za njih Pravilno zadržanje. Perujsko prebivalstvo je mir-®o, v Ekvadorju pa se opaža neki nemir.
V	bitkah so se zlasti odlikovali motorizirani oddelki. Nekaj naših čet preganja sovražnika in napreduje že na vzhodni breg reke Dnjestra.
Neuradno poročajo, da jedro madžarskih oddelkov po hudih bitkah pri Zaleščikih in Nižnjovu zdaj prekoračuje Dnjester, prvi madžarski oddelki pa se približujejo reki Seret. Most pri Zaleščikih je bil vržen v zrak z električnimi minami, ko so prve madžarske napadalne patrole stopile na drugi breg. Od včeraj zjutraj so madžarski oddelki v neposrednem stiku z nemškimi četami, ki napredujejo iz severozahodne Romunije.
Helsinki, 8. julija, s. V finskih vojaških krogih poudarjajo, da se nastopi na severnem in osrednjem finskem bojišču še naprej razvijajo po načrtih nemškega in finskega vrhovnega poveljstva, čeprav v najtežjih ozemeljskih in vremenskih okoliščinah. V zadnjih 24 urah je bilo opaziti, da sovjetska napadalna dejavnost proti Finski malo popušča. Finsko lovsko letalstvo je zbilo še tri sovjetske stroje.
Berlin, 8. julija, s. Kakor javlja nemški poročevalski urad, so nemški oklepni oddelki tudi
v nedeljo in včeraj nadaljevali s prodiranjem v obrambno črto, ki so jo uredili ostanki sovjetskih premaganih vojska. Nemška uradna agencija poroča, da so Nemci po nadvse zagrizenih bojih zasedli nič manj kakor 20 najmodernejših trdnja-vie. Razen tega so nemški oddelki zajeli 145 oklepnih bojnih ter ogledniških voz in pa 100 topov vseh vrst.
Nemško letalstvo je nadaljevalo napade na romunsko-sovjetski fronti ter bombardiralo dovoz potrebščin ter umikajoče se sovjetske oddelke. Nemški letalci so tudi s strojnicami povzročali zmedo na cestah. Sovjetsko letalstvo je brez potrebe skušalo odgovarjati napadom nemškega letalstva.
Kakor poroča neki nemški vojni dopisnik, se Sovjeti umikajo iz Minska in so baje mesto docela uničili ter ga podrli do tal, da bi preprečili, da bi nemške čete mogle dobiti v njem zavetišča. To dejstvo bi docela odgovarjalo načinom sovjetskega odkritega in zahrbtnega ter zaplotniškega vojskovanja, o kakršnem razpravlja omenjeni dopisnik.
Vojno poročilo št. 397
Spet srditi letalski napadi na Tobruk
Severna Afrika: Italijansko topništvo je razbijalo sovražne pehotne oddelke in sovražne tanke na bojišču pri Tobruku. Italijanski in nemški letalski oddelki so s strmoglavskimi napadi napadali baterije in sovražne postojanke v utrdbi, druga letala pa so bombardirala zbirališča sovražnih oklepnih sredstev jugovzhodno od Sidi el Baranija
Sovražnik je ponoči izvedel polet na Ben-ghazi.
Vzhodna Afrika: Poročajo o delovanju topništva v odseku Uolšefit (Gondar).
Včeraj popoldne so sovražna letala izvedla napad na Palermo. Poročajo o nekaj škode v pristanišču; med civilnim prebivalstvom pa so bile tri osebe ubite, okoli 20 pa jih je bilo njenih.
lo ra-
Letalski dvoboj med Nemčijo in Anglijo
Berlin, 8. jul." s. Nemško uradno vojno poročilo pravi:
V boju proti Angliji je potopilo letalstvo v Kanalu sv. Jurija dva tovorna parnika s skupno
10.000	tonami. Bojna letala so bombardirala zadnjo noč uspešno letališča v srednji Angliji in pristaniške naprave na južni in jugovzhodni obali otoka. Polaganje min v angleških lukah se nadaljuje.
V poskušenih napadih podnevi je izgubil sovražnik včeraj ob kanalski obali po lovski in protiletalski obrambi 19 letal, eno pa je sestrelilo mornariško topništvo.
Angleška bojna letala so metala v pretekli
noči rušilne in zažigalne bombe na Tazne kraje zapadne Nemčije. Civilno prebivalstvo je imelo nekaj izgub. Požare v stanovanjskih okrajih, med drugim v Dortmundu, je bilo mogoče hitro pogasiti. Pri teh napadih in ob nočnem prodoru k obali zasedenega francoskega ozemlja so sestrelili nočni lovci in protiletalsko topništvo 8 bojnih letal.
V	času od 3. do 6. julija je bilo sestreljenih 83 angleških letal, od teh 58 v letalskih bitkah in od nočnih lovcev, 21 od protiletalskega topništva, 4 pa od edinic vojne mornarice. V istem času je bilo v borbi proti Angliji izgubljenih 9 lastnih letal.
sipi
V®?
Si£’ -
r v-
• f / v ' i t/'*'
h-mm >	, s
:rwM
WM:'
it .i.1- ' . v '	■
Izročitev prapora sv. Marka občini na Krku v Dalmaciji
32 angleških trgovskih ladij, ki čakajo na spremljavo vojnih ladij, je zdaj v gibraltarski luki. Te trgovske ladje so oborožene z manjšimi topiči. Letalonosilka Ark Royal, oklopnica Re-nown, pet rušilcev in tri podmornice so se včeraj vsidrali v raznih pristanih te vojaške luke. Skoraj ves dan so se pomorske enote vadile v protiletalskem nastopu. Mnoga letala so letela na daleč okoli skalne utrdbe in dolgo je bilo slišati eksplozije topov velikega kalibra.
Glasilo nemškega zunanjega ministrstva piše o zadnjem Rooseveltovem govoru in pravi, da je Roosevelt hotel z njim dopovedati, da avtoritarne države ogražajo Ameriko in njeno svobodo. Vsi razlogi, ki jih je predsednik navajal v govoru, kažejo, da nima sedanja imperialistična politika Združenih držav nobene podlage. Ce bi jo hotel kdor koli opravičiti, bi že moral seči po drugačnih razlogih.
Poštni promet med Hrvaško in Madžarsko je vpostavljen.
V	Španiji so v enem dnevu podpisali narodno posojilo v znesku 2 milijard pezet. Od tega je samo Madrid podpisal nad eno milijardo, celotni vpis pa je za pol milijarde presegel določeni znesek.
Francoska vlada je imela včeraj važno sejo, na kateri je admiral Darlan kot notranji minister poročal o ukrepih za pobijanje boljševizma v državnih uradih in ustanovah.
Bolgarski kralj je včeraj sprejel novega nemške-
?a poslanika v Sofiji, višjega voditelja Hitler-evskih napadalnih oddelkov Weckerja.
Zaloge sladkorja so morali do pretekle sobote prijaviti vsi trgovci in veletrgovci, ki žive na področju svobodne Hrvaške. Ta odlok je izdalo ravnateljstvo za prehrano v Zagrebu. Zdaj bodo zaloge sladkorja pri trgovcih pregledali še finančni organi in 6e prepričali o pravilnosti prijav. Kdor sladkorja ni pravilno in pošteno prijavil, ga odslej eploh ne bo smel več prodajati.
Vladaria med ranjenimi mornarji
Apuanija, 7. julija, lp. Nj. Vel. Kralj in Cesar in Nj. Vel. Kraljica in Cesarica sta danes dopoldne obiskala vojaško bolnišnico za mornarje, kjeP »ta se dve uri pogovarjala z vojnimi ranjenci, ki so Visokima gostoma priredili navdušeno manifestacijo.
Duceiev razglas o civilni oblasti na Kosovu, v Debru in Strugi
Tirana, 8. jul. s. Albanski uradni list objavlja Ducejev razglas glede izvajanja civilne oblasti v pokrajinah Kosovo, Debar in Struga. Razglas določa, da prehaja na albansko vlado vsa civilna oblast, ki so jo po vojnem zakonu dozdaj imele vojaške zasedbene oblasti na omenjenih ozemljih, ki so nekdaj pripadale bivši Jugoslaviji in so zdaj zasedene po italijanski vojski. Odlok začne veljati na dan objave.
Izredna seja bolgarske zbornice
Sofija, 8. jul. s. Bolgarski kralj je za jutri sklical izredno sejo poslanske zbornice. Včeraj je kralj sprejel ministrskega predsednika Filova in imel z njim dolgo posvetovanje. Trdijo, da bo glavna točka pri jutrišnjih razpravah v zbornici izredni proračun za osvobojene pokrajine v Ma-cedoniji in Traciji. Zbornici bo predloženih več važnih finančnih zakonov.
Sovjetske zahteve do Japonske?
Berlin, 8. julija, s. V nemških uradnih kro-gihjizjavljajo, da ni nobenega potrdila o spomenici, ki naj bi jo bila sovjetska vlada poslala japonski vladi ter v njej od Japoncev zahtevala, naj takoj povedo svoje stališče do nemško-ruske-ga spopada.
Nova odkritja nemške vojske o sovjetskih načrtih
Berlin, *8. julija. 8. Po zasedbi Kaunasa so nemške čete prišle do senzacionalnega odkritja v poslopju litvanske državne tiskarne. V kleteh, kjer so Sovjeti jeseni 1939 uredili prostore za svoj dnevnik, so nemške čete našle pravo in pristno sovjetsko napadalno središče. V veliki blagajni so bili spravljeni načrti za pohod sovjetskih polkov, ki so se na skrivaj zbirali v Litvi. Ti polki naj bi bili udarili na vzhodno Prusijo in sicer na KOnigsberg. V blagajni so našli tudi zemljevide in načrte o vzhodni Prusiji ter telefonske imenike vseh vzhodnih nemških pokrajin. Boljševiški agentje so že bili pripravili črni seznam z imeni vseh glavnih osebnosti na vzhodnem ozemlju Nemčije. Te osebnosti bi takoj izročili sovjetski skrivni policiji.
Angleška propaganda o položaju na ruskih bojiščih
Rim, 8. julija, s. Angleška propaganda že 24 ur silovito razglaša optimistična poročila o vojni v Rusiji. Ta poročila so znamenje, da je angleška propagandna služba dobila navodila, naj javno mnenje 6 takimi poročili pripravlja za slabe novice, ki bodo prišle o položaju novih angleških prijateljev. Ko v Londonu govore o zadnjih velikih sovjetskih protinapadih, pa spet pravijo, da bo sovjetski vojski pogum upadel, če se ji ne bo posrečilo ustaviti nemških sunkov proti Leningradu, Moskvi in Kijevu, ker bo sovjetska vojska videla, da se je njena odpornost znatno pomanjšala. Drugo poročilo angleške radijske propagande pravi, da je sovjetski odpor zagrizen in junaški, da pa ne spreminja bistvenega dejstva, ki je v tem, da se je nemški pohod v Rusijo nadaljeval z brzino 35—40 km na dan in da je drugi teden bil še naglejši kakor prvi.
Vesti 8. julija
Preiskava nemških vojaških oblasti je ugotovila, da so sovjetski vojaki, zlasti zaplotni strelci, uporabljali proti Nemcem dum-dum krogle. Naboje s takimi kroglami so dobili v zabojih in v torbicah padlih vojakov.
Nemčija in Sovjetska Rusija bosta diplomatska osebje zamenjali 9. julija.
Angleška letala so v turških obrežnih vodah, blizu luke Adalije, potopila francoski parnik >Saint Didier< (2778 ton). Parnik je skušal peljati ojačenja v Sirijo.
Utrjevalna dela v pristanih in notranjosti Gibraltarja se nadaljujejo z vso naglico. Cesta, ki vodi v Španijo, je bila pretrgana na mnogih krajih. Letališče, je obdano z bodečo žico Vsak dan zapirajo trgovske hiše, lastniki in osebje pa se morajo izseliti. Večini cest ja zaprta za promet, na mnogih krajih pa so napisi »nevarna zona< ali >vojska<.
Švedski listi poročajo, da so bili izdani ukrepi za izpraznitev Moskve in Leningrada, od koder naj bi se civilno prebivalstvo izselilo. Poročila iz istega vira trdijo, da so bila ustavljena javna dela po vsej Rusiji.
Glasilo sovjetske vlade »Pravda« prinaša včeraj hud članek zoper begunce in saboterje v gospodarstvu. Sovjetsko ljudstvo se mora otresti brezbrižnosti, zakaj sedaj gre za življenje in smrt. Naj se vendar že zave ogromne važnosti te vojne, v kateri gre za čast in .svobodo Sovjetov. Mobilizacija mora potekati hitreje kakor dozdaj. Kdor širi vznemirjenje, pomaga sovražniku naravnost.
Naredbe Visokega Komisarja .
Podaljšanje kolektivnih delovnih pogodb
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, glede na nredbo z dne 12. februarja 1937 in ker smatra ureditev za nujno potrebno,
odrejat
Clen 1. Do nadaljnje odredW ostanejo v veljavi kolektivne delovne pogodbe, sklenjene na podstavi aredbe z dne 12. februarja 1937, tudi če so bile že odpovedane.
Člen 2. Z dnevom te naredbe stopijo glede podjetij in strok, za katere so bile sklenjene, znova v veljavo kolektivne pogodbe iz prednjega člena, ki so prenehale veljati po 15. marca 1941-XIX zaradi poteka določene dobe ali zaradi odpovedi ali iz kakega drugega vzroka, pa niso bile nadomeščene z novimi kolektivnimi dogovori.
Clen 3. Med podjetnikom in delavcem pogodbeno določene ter na dan te naredbe dejansko veljajoče mezde ostanejo v sedanji višini še nadalje v veljavi, če določajo zn delavca ugodnejše razmerje nego bi bilo določeno s predpisi iz prednjih členov.
Clen 4. Vsak dogovor, ki bi nasprotoval določbam te naredbe, ki stopi v veljavo na dan objave, je ničen.
V	Ljubljani, dne 2. julija 1941-XIX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI
Sprememba območja nekaterih občin in okrajev
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, na podstavi kraljeve uredbe z dne 3. maja 11-XIX, št. 291 in ker smatra za nujno potrebno, da se deli občin, katerih sedeži so po novi meji Ljubljanske pokrajine ostali zunaj pokrajine, priključijo tukajšnjim občinam in okrajem,
odrejat Clen 1. Začasno se dodeljujejo: občini St. Jošt (okraj Ljubljana): zaselek Suhi Dol kraja Goli vrh iz občine Trata in kraj Planina iz občine Crni vrh, oba u škofjeloškega okraja;
občini Polhov Gradec (okraj Ljubljana): kraja Setnik (kat. občine Črni vrh) in Sctnica, oba iz občine Črni vrh (škofjeloškega okraja);
občini Dobrovo pri Ljnbljr.nl: kraj Toško čelo iz občine St. Vid nad Ljubljano;
mestni občini Ljubljana: kraji Dolnice, Glinica, Kamna gorica in Podutik iz občine St. Vid nad Ljubljano;
občini Skocijan (okraj Novo mesto): kraj Jerman vrh iz občine Bučka;
občini Sv. Križ pri Kostanjevici (okraj Novo mesto): kat. občina Veliko Mraševo I (kraj Veliko Mraševo) iz občine Cerklje ob Krki;
občini Adlešifi (okraj Črnomelj): kat. ob-' "Wna Marindol (kraji Marindol, Milici in Paunoviči) iz občine Netretič (okraj Karlovac, Hrvat-
•	ska).
-°u Clen 2. Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave.
Ljubljana 2. julija 1941-XIX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI
Iz Spodnje štajerske
S šest metrov visokega skednja na Visokem vrhu pri Sv. Martinu ob Paki je padel devetletni Franc Turinek ter se hujše poškodoval.
Pri Spodnji Sv. Kunigundi so zadnje dni slovesno odprli prvi jezikovni tečaj za nemščino. Tečaj obiskuje 84 ljudi.
Nevaren vlomilec pod ključem. Orožniki pri Sv. Trojici so te dni izsledili nevarnega vlomilca Alojza Gečka iz Gornje Radgone, ki ima na vesti več drznih vlomov po Slovenskih goricah.
Dospela sta do glavne ceste In zagledala tire cestne železnice.
»Začenjava vzbujati pozornost. Oktober. Vendar pa ne morem dopustiti, da boš v mokri obleki hodila okrog.«
Mesto Je bilo čisto svoievrstno. Ob glavni ulici so stale redke hiše, in še to so večina bili hoteli.
Pihal Je mrzel veter, zato Je bila cesta
prazna. Niti stražnika ni bilo videti nikjer. Le pred kinom ie stala manjša gruča ljudi.
»Prvi hotel je najboljši,« je dejal Robin. Tale tukaj ml je zelo všeč.
Bila je to dvonadstropna lesena hiša, pred katero se je razprostiral majhen vrtiček. Odprta vrata, ki so vodila v razsvetljeno vežo. so potrdila njegovo odločitev.
Vstopila sta. Robin je pritisnil na zvonček in čez nekaj trenutkov se je prikazala neka gospa, majhne postave, z velikimi, zlatoobrob-Ijenimi očali. Ko je zagledala pred seboj dve umazani in razlrgani strašili, ji je izginil smehljaj z obraza. Robin je skušal zabrisati slab vtis.
»Peljala sva se v čolnu, ki je bil ves zamazan,« je dejal: »nesreča pa je hotela, da sva oba padla v vodo. Ali bi nama lahko dali sobo?«
»Hm,« ne vem,« ie dejala. »Prosim, počakajte nekoliko.«
Okrenila se Je In izginila skozi neka vrata. Kmalu se je zopet vrnila v družbi visokega moža z rdečimi lasmi.
Kritično Ju le pogledal od glave do nog
»Ilm. ne vem, če vam bo moj hotel všeč. Mogoče bi bilo bolje, če bi šli k mrs. Hodgas. Njen hotel je vso zimo odprt.«
»Jutri namreč zapremo,« je hitro pristavila mala gospa. »Vsi naši gostje so že odšli. Tudi služinčad smo že odslovili.«
»Rada bi imela sobo samo za eno noč,« ie dejal Robin.
Mož je v zadregi grizel zobotrebec in od strani pogledoval na svojo ženo.
Robin pa je smatral, da je ta trenutek najbolj primeren, da potegne iz žepa svojega premočenega jopiča šop prav tako premočenih bankovcev.
»Zelo bi vam bil hvaležen, če bi bili tako prijazni in mi hoteli osušiti ta denar,« je dejal in pomolil gospodarju bankovce.
Ko je ta zagledal toliko množino denarja, so se mu zasvetile oči in njegov obraz je dobil čisto drug izraz.
»Prav rad,« je rekel. »Prosim, da ga prej preštejete, da ne bo pozneje kakšnega neprijet nega nesoglasja.«
Nato se je obrnil k svoji ženi:
»Pripravi brž sobo za gospoda in gospo. Poročena?« je vprašal.
Robin ie prikimal.
»Prosim pa. da nama pripravite dve sobi in če mogoče tudi kve kopalnici.« je dostavil.
»Saj imamo tri,« se je pohvalil hišni g o-spodar.
Ko je prišel k Robinu po bankovce, da mu jih osuši, mu je pripovedoval, da sta onadva edina gosta v hiši. Navadno so zaprli hotel že koncem avgusta, letos pa ie bil september tako lep, da je večina hotelov ostala odprtih do sedaj.
»Gotovo boste rabili obleko. Ce želile. bom telefoniral v modno trgovino, da vam prinesejo kaj primernega. Gotovo bi tudi gospej soprogi bila suha obleka zelo dobrodošla.«
Meja med Ljubljansko pokrajino in Hrvaško — določena
Zagreb, S. julija, s. Italijansko-hrvaSka mešana komisija je določila mejo med Hrvaško in novo Ljubljansko pokrajino. Nova meja odgovarja tisti ki je lotila Hrvaško in Kranjsko leta 1914. Potek? s točke v bližini vasi Osilnica do kraja na Gorjancih, kjer se stikata hrvaSka in nemška meja.
Za ta teden pričakujejo, da bo določena mej» tudi med Hrvaško in Crno goro. Meja bo potegnjena tako, da bodo upoštevane narodnostne in zemljepisne značilnosti.
Slovenski dijak žrtev Morave
V	Čupriji v Sumadiji, kjer je naseljenih pre.
cej Štajercev, po večini Mariborčanov in Celjanov, je utonil v Moravi 18-lelni mariborski dijak Slav. ko Brecelj. Ko se je kopal, se je oddaljil družbi ter zaplaval v vrtinec, Iz katerega se ni mogel rešiti. Tovariši so hiteli fantu na pomoč, ker pa je Morava v Čupriji zelo deroča, je truplo izginilo in so ga našli 2 km nižje. Pokopali so ga v Čupriji!
S Hrvaškega
Zagreb, 8. julija, s. Z drugo vprizoritvijo opere »Butterfly« je bila snoči končana vrsta izrednih predstav, ki so jih v Zagrebu vprizorili člani Kr. rimske Opere, predstav, ki so vzbudile toliko navdušenja v vsej hrvaški prestolnici, srečni, da Je, čeprav le za nekaj dni,	imela	v	gosteh tako
slavne zastopnike italijanske umetnosti.
Hrvatski del ielezniške proge Budimpešta— Zagreb—Reka bodo elektrificirali. Prometne razmere so se po ustanovitvi neodv. hrvaške države tako spremenile, da je postala omenjena proga od vseh najvažnejša. Zato ji je bilo treba posvetiti največjo pozornost. Električne vlake bodo vpeljali z namenom, da se italijansko-madžarski promet v smeri proti Reki čimbolj olajša in poživi
Svojevrstno kazen za	tiste,	ki	se	pregreŠe
proti predpisom o zatemnitvi, so vpeljali v Zagrebu. Kakor poročajo zagrebški listi, je bilo dozdaj zaradi kršitve teh predpisov ovadenih približno 900 Zagrebčanov. Kaznovani bodo na ta način, da jim bodo za teden dni odrezali električni tok ter jim pobrali tudi števce. Tako bodo vsi ti ostali 7 dni v temi, poleg tega pa bodo 8e posebej kaznovani. Napovedujejo, da bo policija ta teden izvedla znova racije po mestu, da	8e prepriča,	koliko so
prve takšne kazni zalegle.
Ječmen in rž so te začeli leti v Hrvatskem Zagorju in v Podravini. V Hrvatskem Zagorju ja letina srednje dobra, v Podravini pa zelo dobra. Posebno velik bo pridelek pšenice in ječmena. Tudi iz Vinkovcev poročajo, da so kmetje v tamkajšnji okolici že začeli žeti ječmen, čez kak teden pa bodo začeli tudi že e pšenico, ki dobro kaže. Koruzni pridelek pa bo nekoliko slabši, ker je bilo preveč dežja. Lastniki mlatilnlh strojev bodo letos delali pod nadzorstvom. Te dni so imeli ti lastniki poseben sestanek, ki sta se ga udeležila tudi zastopnik okrajnega načelstva in okrajni agronom Na njem so lastniki mlatilnih strojev dobili navodila, ki se jih bodo letos morali držati. Zdaj tudi že sestavljajo seznam zaupnikov, ki bodo postavljeni pri posameznih strojih.
Nov velik lesen most čez Savo so te dni dogradili v Brodu in ga izročili prometu. Dozdaj je bil na tem mestu pontonski most, pa so ga nadomestili z novim, ker Je bil prej ves promet po Savi onemogočen. Na slovesnost, ko so most odprli, je prišel tudi guverner Srbije, general Bacj^jf nekaterimi drugimi zastopniki nemške vojske, dalje zastopniki hrvaških cMlnih oblasti in vojske ter velika množica ljudi iz obeh Brodov, Slavonskega in Bosanskega. Govorniki, ki so pri tej priliki nastopili, so poudarjali prijateljske vezi med nemškim in hrvaškim narodom, ljudske množice pa no na njihovo vabilo vzklikale FUhrerJu in poglav-niku. Potem so se vsi odlični gostje podali čez most na slavnostno kosilo, velike množice ljudstva pa so se počasi začele razhajati. Most je lesen, 7 m širok in 300 m dolg ter je bil zgrajen v 20 dneh.
Koncert solistov Kraljeve rimske opere bo
v četrtek 10. t. m. ob 17 pred nunsko cerkvijo,
v primeru slabega vremena pa v veliki unionski dvorani. Predprodaja vstopnic po 15 in 10 lir ter stojišč bo v sredo od 8—12 in od 14—18 ter v četrtek od 8—12 in od 1*—16 v veži Kina Matice. Od 16 dalje pa bo v četrtek blagajna na ,K"{1?resnen» trgu pri lekarni Bahovec in pred ^Novo založbo. Občinstvo opozarjamo na sledeče: v prometu so bele in zelene vstopnice. Bele vstopnice veljajo tudi za unionsko dvorano, zelene vstopnice pa samo za Kongresni trg in v primeru slabega vremena bo denar za zelene vstopnice povrnjen v Matični knjigarni. Kajti v unionski dvorani je na razpolago samo 980 sedežev in par sto stojišč, dočim bo na Kongresnem trgu 1420 sedežev, stojišč pa brez omejitve. Občinstvo prosimo, da samo pazi na to, da ne bo zmed. Zelene vstopnice se bodo začele prodajati, ko bodo bele. razprodane. Spored priobčimo jutri. Telefonska naročila se ne sprejemajo in vstopnice se ne rezervirajo, zato prosimo čimprej v predprodajo.
Robin se mu le hvaležno zahvalil za pozornost. Komaj ie prišel ** tople kopeli, že mu je hišni gospodar Javil, da ga čaka uslužbenec iz modne trgovine * oblekami in vsemi ostalimi potrebščinami. ,
Ko sta se Robin in Oktober preoblekla, pi je hišni gospodar odvedel v krasno opremljeno jedilnico, kjer in ie čakala okusna večerja.
Po večerji se je Robin olajšano oddahnil in se s smehljajočim obrazom obrnil k hotelirju. ki jima ie stregel namesto natakarja.
»Če bi vas prosil za steklenico dobrega vina, ali bi morda poslali po policijo?«
Na veliko Robinovo začudenje pa mu je hotelir čisto mirno odgovoril:
»Nikakor ne, gospod. Poslal bi le po vino. Kakšno pa želite?
Robin se je še bolj čudil, ko mu je gospodar naštel celo vrsto najrazličnejših vin. ne da bi le količkaj omenil, kako težko se takšno blago dobi.
To je bil prvi Izredni dogodek v tel noči. Drug dogodek pa je bil boli dramatičen. Po večerji sta odšla v salon, da se pogovorita o nndaljnlh načrtih. Poleg salona oa Je bila hotelirjeva pisarna In oba prostora je ločila le tanka lesena stena. Parkrat sta že slišala zvonjenje telefona in nehote poslušala razne pogovore. ki Da so bili prav malo zanimivi.
Prodajalec, ki jima je prinesel obleke, ie Robinu povedal, da je to mesto oddaljeno dvanajst mili od Ogdensburga.
»Tega ga pa nisem vprašal. Se nikoli nisem naletel na boli molčečega prodajalca.«
V	hipu, ko je hotel vstali, da bi vzel časopis z mize. je zopet zaslišal telefonski zvauček-nato pa hotelirjev glas.
Kanonik dr. Zupan na zadnji poti
Ljubljana, 8. julija.
V	čilosti moških let umrli kanonik dr. Zupan Alojzij je včeraj ob 16 nastopil svojo zadnjo pot k Sv. Križu, kjer je bil položen k večnem upočitku. Pogreb je bul skromen, a lep, ter je pokazal, da je pokojnik kot blag čIovck užival mnogo simpatij in je imel v vseh slojih prijatelje. Izpred hiše na Vodnikovem trgu, kjer so bile opravljene prve cerkvene pegrel>-ne molitve, je žalni sprevod z zastavo rokodelskih p>omočnikov, katerim je bil pokojnik močno naklonjen, krenil v stolnico. Tu je prevzv. škof dr. Gregorij Rožman ob asistenci mnogih kanonikov opravil vse molitve, ki jih drugače duhovniki opravljajo v cerkvi Sv. Križa na pokopališču. Po molitvah je žalni sprevod krenil čez Zmajski most, po Resljevi cesti in naprej na pokopališče. Za krsto so stopali mnogi
sorodniki, med niimi njegov brat. Pogreba so se udeležili ugledni meščani, zastopniki raznih oblasti in društev. Med drugimi so bili v sprevodu podžupan dr. Vladimir Ravnihar in ob. svet, ar. Leskovic za mestno občino, rektor univerze dr. Slavič, dr. Lukman za Prosvetno zvezo, pisatelj Fran Finžgar, predsednik Kl'D dr. Odar z generalnim tajnikom g. Košičkom, zastopniki uredništev »Slovenca«, »Slovenskega doma« in drugih katoliških listov, tako glavni urednik »Slovenca« dr. Ahčin, dalje v lepem številu profesorji klasične gimnazije z ravnateljem g. Markom Bajukom na čelu in drugi.
V	sprevodu je bilo tudi mnogo moških im ženskih katoliških organizacij in društev. Ob grobu so bile v prisotnosti mnogoštevilnih pogrebcev opravljene po škofu še zaduje molitve. Pokojniku bodi ohranjen blag spomini
Nastop tria Sassoli-Tassinari-Sabatini
e;
Ljubljana, 8. julija.
SnoČi ob pol devetih je bil v veliki filharmonični dvorani pod pokroviteljstvom Visokega Komisarja komorni koncert italijanske trojice Sassolii-Tassinart-Sabatini. Filharmonična dvorana je bila polna občinstva, ki je dobri izvedbi omenjene trojice zadovoljno aplavdiralo. Trio redstavlja za našo publiko zanimivo sestavo: arfa-flavta-viola, odnosno viola d’amour. Na prvi je igral ga. Ad« Ruata Sassoli, na flavto g. Arrigo Tassinari, violo in violo d’amour pa g. Renzo Sabatini. Program je obsegal Tele-mannov Trio in la maggiore (Viivacc, Largo, Al-legro), Valentina Sonato I. (Adagio, Allegro, Allegretto, Adagio, Giga), Stamitza Trio Jn re maggiore (Adagio, Menuetto con variazioni, Allegro moderato) vsa tri dela za flavto, violo in harfo, oziroma Stamitza Trio za violo d’amore, flavto in harfo. Sledila te Lorenzikiija Partita za violo d’amore in harfo (Minuetto, Andante, Finale), Rotova Sonata za flavto in harfo (Allegro molto moderato. Andante sostenuto, Allegro festoso), dalje Zecchija Divertimento za flavto in harfo, v zadnji točki pa Lupija Sonata a tre za flavto, violo in harfo. Violo de
amore je igral 5. Renzo Sabatini, flavto g. Arrigo Tassinari. koncert tega tria je bil lep večer komorne glasbe. Posebno se je še odlikoval flavtist g. Tassinari. Njegova oblikovalna sposobnost, dobra igrra lepega im čistega tona ter muzikalna kultiviranost daje občutek najmočnejšega oblikovalca med ostalimi. Odlikoval se je v vsem programu, posebej še kot solist v Rotovi Sonati za flavto in harfo ter Zecchijc-vem Divertimentu. Tudi g. Sabatini je na violi d’am_ore krasno izvajal Lorenzitijevo Partito, zlasti Aandante je bil posebno dobro oblikovan. Izvrstna harfistka je ga. Ada Ruata Sassoli. Ta trijska postava je zanimiva, uveljavi se
E a boljše v dveh (flavta-harfa), viola d’amore-arfa), kajti v treh ne more priti harfa do prave veljave, ker njeno zvenenje strun nekoliko slabi plastiko skupnostne igre. Pač pa je prišla do prave veljave v Lupijevi Sonati. Ta glasbeni večer je bil prav lep in zanimiv. Občinstvo je bilo zadovoljno. Dobro bi bilo, ako bi občinstvo ne sililo v neumestno ploskanje med posameznimi stavki, kar je naše stalno koncertno občinstvo že davno odpravilo 5n pozabilo na to. Saj je ravno tako mogoče dati koncertantu priznanje po končanem izvajanju.
Zanimivosti iz sodne kronike
Ljubljana, 8. julija.
Na ljubljanskih sodiščih, tam v justični palači se počasi pričenja doba sodnih počitnic, ki se oficielno začenjajo s 15. julijem in končavajo z 18. avgustom. V tem času nekatere sodne agende, ki niso nujne, počivajo in se rešujejo le najnujnejše civilne in kazenske zadeve. Letos je že sedaj po hodnikih justične palače nastopilo idilično tihožitje.
Navijalci cen in verižniki
Zadeve proti navijalcem cen in verižnikom bodo prav tako med sodnimi počitnicami aktualne in se bodo reševale, ko doslej, po hitrejšem kazenskem postopku. Preteklo soboto fti včeraj je bilo v dvorani št. 79 na okrožnem sodišču več razprav proti branjevcem, trgovcem, pekom in drugim, ki so bili obtoženi prestopkov navijanja cen po členu 7 uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacijo. Neka branjevka n. pr. je bila ovadena sodišču, ker je neki stranki prodala 2 1 ovsa ali M kg ovsa za 10 din, ko je bila maksimalna cena določena na 5 din kg. Izgovarjala se je, da je oves kupila liter po 4.75 din. Neki trgovec je prodajal ajdovo moko. Neki stranki jo je prodal pol kg za 7.50 din, ko je bila maksimalna cena po kakovosti od 11 do 13 din. Trgovec se je izgovarjal, da je moko kupil od producenta po 14 din kg. Vse razprave so bile preložene, da se izvedejo nekateri, od obtožencev predlagani razbremenilni dokazi.
Na okrajnem sodišču je bilo pretekli teden zaznamovanih nekaj novih ovadb proti navijalcem in verižnikom. Po izkazu okrajnega sodišča je bilo pretekli teden 24 tekočih zadev. Izrečenih je bilo vsega 8 oprostilnih sodb. Obsojenih je bilo na večje ali manjše zaporne in denarne kazni 11 oseb. V 6 zadevah teko ie poizvedbe. Naposled je postala neka sodba pravomočna in je bila odrejena za obtoženca izvršitev kazni. Po členu 2 uredbe o pobijanju draginje je bilo ovadenih 9, po členu 8 pa celo 14 oseb, najrazličnejših stanov in poslovnih strok.
Naročite na3 najcenejši popoldnevnik
»Slovenski dom«!
LI0U0RE
LIKER
STR CGK
T0NIC0
DIGESTIV0
JE KREPČILEN IN VAM URAVNA PREBAVO
Zanimivosti iz zemljiške knjige
Zemljiškoknjižni urad je v prvem polletju zaznamoval nad 3500 poslovnih številk. Zadnji čas je bilo uradu predloženih mnogo predlogov za prenos lastninske pravice.. V 6 dneh tega meseca je bilo zaznamovanih že 64 kupnih pogodb za celotno kupno vrednost 8,220.300 din. Prodanih je bilo že pred meseci in še pred veliko nočjo mnogo hiš in vil v mestu. Zanimivo je, da se ljudje zelo zanimajo za velike stanovanjske hiše, dalje za vile, neradi pa sami zidajo, ker je sedaj zaradi pomanjkanja glavnega stavbnega gradiva, betona, nastopila delna kriza v stavbinski stroki. Splošno se je svet prodajal v mestu in najbližji okolici od 100 do 500 din kv. meter	-d.
K požaru na Barju
Ko se je v soboto popoldne začul gasilski klic barjanskih gasilcev, so mnogi sprva domnevali, da gori v Podpeči, kajti pogled na ogromen požar z Dolenjske ceste je marsikoga glede cenitve razdalje močno varal in so bili ljudje prepričani, da je požar nastal v Podpeči. Velikanska lesena baraka je bila pred leti postavljena na velikih travnikih mestne občine ljubljanske ne daleč od Ljubljanice na koncu ceste_ na Rakovo jelšo. Kako je požar nastal, .še ni točno dognano. Tudi škoda še ni po cenilnih komisiljah ugotovljena. Je prav znatna. Velika baraka, v katero je bilo mogoče shraniti do 20 in še več vagonov sena, je bila zavarovana za 80.000 din ali 35.000 lir. Pogorelo je do 7 vagonov sena v vrednosti najmanj 35 tisoč lir, tako da bi znašala celotna škoda nad
70.000	lir.
Nič več novih dovoljenj za trgovino z železnino
Ker so se pokazale znatne težave v zvezi s podeljevanjem novih dovoljenj za trgovino z železnino in ker je spričo sedanjega položaja potrebno ohraniti zadostno nadzorstvo nad takšno robo, je ministrstvo za korporacije — kakor poroča »Agenzia Nazionale< — z namenom, da se ne bi več ponavljale takšne težave in nevšečnosti, naročilo vsem prefekturam, naj v bodoče ne izdajajo več nobenih novih dovoljenj za trgovino z železnimi izdelki ter naj istočasno tudi prepovedo prodajo vseh stvari, ki morajo biti na razpolago za vojaške namene in zato natančno popisane. (Piccolo.)
!Cd;ar Wallare:
Na sever, potepuh!
»Sedaj pojdeva kar naravnost v najboljši hotel in si tam naročiva vročo kopeli in večerjo.«	.
Pred seboi sta zagledala človeka, ki je bil prav tako tujec, kakor onadva: kajti čim ie zaslišal korake za seboj, je obstal in se okrenil.
»Gospod, kako se neki imenuje ta kraj? Pravkar sem prispel z nekim tovornim čolnom.«
Bil je Rdečebradec. Robin je potegnil roke Iz žepa.
»To je kraj, kjer boš Izstopil za vedno, mo] dragi prijatelj,« je dejal Robin In ga udaril s pestjo po glavi.
Rdečebradec Je telebnil na tla, toda v hipu le bil zopet na nogah ln držal samokres v desnici. Preden pa le mogel samokres dvigniti, ga ie Robin pograbil za roko in mu io tako zvil, da ie zakričal od bolečine in izpustil samokres na tla. Oktober aa je z nogo brcnila vsiran.	„
Rdečebradec ni bil strahopeten, toda bil ie slab boksar. Prav kmalu ga je Robin vrgel na tla.
Nato Je Robin poiskal niegov samokres, ga vtaknil v žep in se vrnil k »vojerau nasprot-niku.
»Ali Imaš dovolj, Bvme?« ga je vprašal. »Lahko bi se te še boli privoščil. Pa naj bo za danes. Zapomni sl. da. če se še enkrat srečava, tvoia koža ne bo vredna niti dva centa. Si me razumel?«
Rdečebradec ni odgovoril. Stel Je, koliko zob mu ie še ostalo.
šmarješke toplice pred novo tujskoprometno sezono
Velik hotel, ki so ga začeli graditi že lani, končno le dograjen
Ima 40 parketiranih sob
2e lani se je govorilo, da se bodo tudi Šmarješke toplice pri Novem mestu priključile vrsti večjih zdravilišč. 2e doslej so bile dokaj znano, toda le manjše zdravilno kopališče, ki ni moglo sprejeti veliko gostov na enkrat. Primanjkoval jim je predvsem večji hotel, ki bi bil mogel zadostiti precejšnjemu povpraševanju ter nuditi gostom primerno udobno bivanje.
2e lansko leto so pričeli v Šmarjeških toplicah z gradnjo velikega hotela, ki naj bi za dalj časa zadostoval tudi za večji dotok bolnikov, zdravja potrebnih ter ostalih gostov, ki bi si želeli oddiha v mirnem okolju Šmarjeških toplic. Vojni dogodki so gradnjo močno zavrii. Sele pred kratkim je bilo mogoče dovršiti gradbena dela, čeprav naj bi bil ksfcd pa prvotnem načrtu služil svojemu namenu
že od letošnje pomladi. Sedaj delajo delavci le še na poslednjih notranjih delih.
Novi hotel v Šmarjeških toplicah ima 40 parketiranih sob s tekočo vodo in električno razsvetljavo. V hotelu bo skupno 52 postelj. Skoro vse sobe imajo svoje balkone, odkoder je krasen razgled. V kratkem bo ta novi hotel opremljen še s pohištvom.
Stare zgradbe v Šmarjeških toplicah bodo seveda še dalje služile svojemu namenu. V njih je 24 postelj, tako da bodo imele Šmarješke toplice v kratkem 76 postelj, kar bo za sedaj zadostovalo. Prav pa je, da bodo tako prišli do polne veljave zdravilni vrelci, ki so posebno priporočljivi za zdravljenje nervoze, revmatizma in ženskih bolezni.
Izredno uspela predstava v Operi
Ljubljana, 7. julija.
V soboto je Opera vnovič uprizorila Jakova Gotovca komično opero »Ero z onega sveta«. Ta
Sredstava, ki bo šla skozi vse abonmaje, je izredno obro uspela in je občinstvo dajalo naravnost neobičajno toplo priznanje gdč. Heybalovi in gosp. Franclu. Gospodična Heybalova je pela in igrala Markovo hči Djulo v dobrem razpoloženju in poslušalce naravnost zadivila. Izredno dobro oblikovanje jo je ob tej priliki res visoko dvignilo k popolnosti operne umetnosti. Vloga Djule spada med njene najboljše pevske in igralske partije. Tu je gdč. Heybalova pokazala vse vrline dobre operne pevke. Zmožnosti, ki jih kaže čim dalje bolj, ji obetajo še večjo vrednost in uspeh v bodočnosti. Tudi g. Franci je v vlogi Mica med najboljšimi svojimi partijami. V igri kar najbolj prepričevalen je poustvaril prav dober in učinkovit tip. Istotako je tudi petje lepo oblikoval. Bogatega kmeta Marka je predstavljal g. Lupša, v igri zadovoljivo, je tudi pevsko dobro podajal, zlasti proti koncu. Ga. Koge-jeva je podajala njegovo'ženo Domo. Zal, da je bila prehlajena in se glasovno pač ni mogla uveljavljati. Pač pa ji gre zahvala, da je kljub temu rešila predstavo. Igralsko je bila dobra. Pevsko zelo dober je bil mlinar Sima g. Dolničarja, ki zavzema s svojimi nastopi vedno bolj pomembno mesto v naši Operi. Vsak njegov nastop je zadnje čase pevsko boljši. Kot mlinar sicer v zadnji predstavi ni bil popolnoma dognan v igri, vendarle zadovoljiv. Brez dvoma se bo v nadaljnjem izpopolnil. Pomnoženi zbor je prišel zlasti ob končni sceni do polne veljave in izrednega učinka, kakršnega nismo bili vajeni. Sicer pa je zbor tudi v ostalih prizorih bil dober, zlasti ženski. Za zboljšani zbor gre pač poglavitna zasluga g. Simonitiju. Zelo dobro je
Med ameriškimi Slovenci
V Lorainu je pred kratkim izdihnila svojo dušo Mrs. Mary Horvat V 62. letu starosti. Pokojna zapušča dve hčeri, in sicer Mrs. Frances Krumpak v Lorainu in eno v starem kraju, ter več vnukov
'vnukinj. — V Strabane je pred kratkim umrl on rbjak Anton Slanovič v starosti 58 let. Doma je -^‘bti od Mirne peči na Dolenjskem in je bival v i*mBnki okoli 40 let. Zapušča soprogo in štiri pastorke ter brata. — V Clevelandu je v mestni bolnišnici umrl 8. marca zjutraj rojak Anton Hočevar v starosti 32 let. Tukaj zapušča žalujoče starše, očeta Josipa in mater Marijo roj. Zavodnik ter tri brate. — V Genevi je po dolgi bolezni preminul rojak Jožef Coprič v starosti 59 let. Omenjeni je prej več let stanoval v Euclidu. Doma je bil iz Vipolž pri Gorici, odkoder je prišel v Ameriko leta 1911. Zapušča soprogo Marijo roj. Bregantič, — V Forest Cityju je pred kratkim Umrla rojakinja ga. Marija Jagrič. Doma je bila
*	vač pri Litiji in je bivala v Ameriki 30 let. Zapušča moža, tri sinove in eno hčer. — V Clevelandu je umrl tam dobro poznani rojak Jožef Blat-v starosti 69 let. Doma je bil v Drašeči vasi, fara Šmihel pri Žužemberku. Pokojni je bil tudi vete.ran v špansko-ameriški vojni. Zapušča soprogo Ivano, sina, sestrq in več drugim sorodnikov.
V	starem kraju pa več sorodnikov. — V Calu-metu je preminula rojakinja Marija Lakner. Doma je bila v vasi Zagozdec, fara Stari trg v Beli Krajini.
30.000	hrvaških delavcev je bilo do sedaj le poslanih na delo v Nemčijo. Večinoma so doma ** italijanskega dela Dalmacije, iz Like in iz Yrvatskega Zagorja. Prejšnji teden je odšlo 000 neiavcgv-ujehanikov v razna podjetja v MUnchenu, ,	Berlinu in Stuttgartu ter 500 rudarjev,
ki bodo delali v essenskib rudnikih. Dalje jo odpotovalo približno 100 služkinj in 1000 delavk v Srednjo Nemčijo. Vsi ti delavci in delavke so stari pod 20 ali pa nad 80 let. Zaslužili bodo od 60—90 pfenigov na uro, delali pa po 8—10 ur na dan. Napovedujejo, da bo odšlo v Nemčijo še nekaj Iransportov rudarskih, gozdnih in gradbenih de-lavnftv.
povsod naš list!
plesal balet na posrečene in dobro zamišljene koreografije g. Golovina. Predstavo je dirigiral gosp. dr. Danilo Švara. Orkester je bil dober in zlasti v ritmičnem pogledu precizen. Režiral je gospod Golovin dobro, le ansambelske scene bi bilo bolje nekoliko razgibati in prostorno drugače razpostaviti, da ni vedno tako enolično. »Ero z onega sveta« je v tej zasedbi prav dobra uprizoritev, ki bo žela pri občinstvu prav lep uspeh.
Včeraj zvečer je nastopila kot Rozina v »Seviljskem brivcu« gdč. Karla Šlebanova. To je poleg gg. Ivančičeve, Nonijeve in Kušejeve že četrta oblikovalka Rozine v letošnji predstavi »Seviljskega brivca«. Gdč. Šlebanova je bila med vsemi najboljša. Mlada pevka, ki je lani debutirala v »Luciji Lamermoorski« in že takrat pokazala lepe zmožnosti, je ob tem nastopu vrline svoje pevske nadarjenosti še bolj dvignila. Lep glas zna prav dobro podrejati umetniškim principom lepega petja, ki ga je nudila v veliki mori. Gdč. Šlebanova je tako dobra v petju liričnih partij, izvrstna kolora-turka in zdi se, da bi tudi dramatske vloge obvladala. Šlebanova je mlad talent, inteligentna oblikovalka, pevka dobrega in lepega glasu, pevka izredne glasbene kulture; naše gledališče bi jo potrebovalo. Med mlajšimi je brez dvoma nenadkri-ljiva in bi jo bilo za prihodnjo sezono dobro in pametno angažirati. Občinstvo jo je burno in toplo sprejelo. Pevki čestitamo.
Novo mesto
Naročite že sedaj »Slovenčev koledar«. Lansko leto so naročniki naših listov z velikim veseljem sprejeli »Slovenčev koledar«, ki je bil zaradi svoje obširnosti in pestrosti nekaj edinstvenega med vsemi ostalimi koledarji, ki smo jih doslej iz leta v leto prejemali. Lastništvo »Slovenca« se je odločilo, da tudi letos izda »Slovenčev koledar«, ki bo še lepši in bogatejši, kakor je bil lansko leto. Naročniki naših listov bodo koledar dobili za 9 lir? nenaročniki pa za 20 lir. Opozarjamo pa, da si morajo vsi, ki želijo koledar dobiti, istega že poprej naročiti, najboljše kar sedaj. NaročUa za koledar sprejema tudi novomeška podružnica »Slovenca«, ki posluje pri Krajcu. Najboljše je, če naročniki istočasno z naročnino za list poravnajo tudi naročnino za koledar, ki bo izšel le v toliko izvodov, kolikor jih bo poprej naročenih. Naj se torej nikdo ne zanaša na to, da bo koledar mogoče naročiti tudi še po izidu istega.
Strogi pasji zapor. V Kostanjevico se je dno 25. junija « i latila psica neznanega lastnika In obgrizla dva dečka. Psica je kake tri ieta stara, črno lisasta, kratkle dlake in e posončnimi ušesi. Faradi tega slučaja pasjo stekline se podaljSbjo strogi pasji zapor, ki je bil odrejen dne 19. junija in istočasno razširja na ves teritorij sedanjega novomeškega okraja. Kdor bi steklo psico videl ali za njo vedel, je to dolžan takoj prijaviti svoji občini, kateri je javiti tudi pse in mačke, ki bi jih bila stekla psica obgrizla. Pristojnemu zdravniku se naj takoj javijo one osebe, ki bi jih psica bila morebiti ugriznila. Ves čas strogega pasjega zapora morajo biti psi tako zavarovani, da ne morejo pobegniti. Neuspoštevanje teh določil bo strogo kaznovano.
Ponovna licitacija gramoza
Na področju novomeškega okrajnega cestnega odbora se bo vršila II. javna ustmena licitacija za dobavo jesenskega gramoza za pokrajinske, subvencionirane občinske ceste in dovozne ceste k železniškim postajam. V Žužemberku bo dražba dne 15. julija ob 8 v občinski pisarna za ceste žužemberškega nadzomiškega okoliša, v Trebnjem dne 16. julija ob 8 v občinski pisarni za ceste trebanjskega nadzomiškega rajona, in za novomeški rajon dne 17. julija ob 8 v pisarni okrajnega cestnega odbora v Novem mestu.
Vodilna tovarna lenotil ln zobne paete r sedežem v Milanu Uče delavnega asistentu za šefa izdelovanja, po možnosti lzvežbanega kemika z italijansko in nemško izobrazbo Nastop Cim prej. Življenjepis in zahteve poslati na: CMSETTi 248 M. Uniona
Primaria fabbrioad! eos’ metici e dentifrici, Sede Milano, eeroa attlvo , aaalalentc per 11 Cano dl fabbrlci-zione. possibilmante pe-rlto ehimico italiano te-deseo, Entrata al pl* presto. Cnrricnlnm vitae e preteče a Pubbliclti lialiana Milano
Člani Kr. rimske opere pridejo v Ljubljano ob 15.30
Koncert solistov rimske opere na Kongresnem trgu
Danes popoldne pričakuje Ljubljana prihod članov Kr. rimske Opere, ki je s tolikšnim uspehom prvič gostovala v prestolnici poglavnikove Hrvatske. Opozoriti pa moramo ljubljansko javnost, ki se bo gotovo polnoštevilno zbrala k sprejemu italijanskih gledaliških umetnikov na kolodvoru, da vlak, s katerim se bodo člani Kr. rimske Opere pripeljali, ne prispe v Ljubljano ob 13.10, kakor je bilo pomotoma objavljeno, pač pa ob 15.101
Koncert solistov Kraljeve rimske opere bo v Četrtek, dne 10. t m. ob 17 popoldne na Kongresnem trgu pred Nunsko cerkvijo. Predprodaja za ta koncert se bo začela v sredo dne 9. t. m. zjutraj ob 8 v veža filharmoničnega poslopja. Na Kongresnem trgu bodo postavljene tri skupine sedežev. Sedeži v sredini bodo po 15 lir, na desni
Poziv Rdečega Križa
Pozivamo vse, ki so svojce, in eicer vojaške osebe pri poizvedovalnem oddelku RK priglasili in se te še niso vrnile, bodisi, da vedo za nje, kje so ujeti, al: pa sploh ne vedo, kje se nahajajo, da nam takoj pismeno javijo njihova imena.
Za te nam je treba pismeno javiti: rodbinsko in krstno ime, kraj in datum rojstva, poklic, pristojnost, vojaško edinico, pri kateri je na zadnje služil, kraj in voj. čin, kraj, kjer se verjetno nahaja v vojnem ujetništvu.
Vodi se akcija za oprostitev vseh ujetnikov, pripadajočih v Ljubljansko pokrajino.
Za vse tiste, ki so svojce že prijavili mestnemu vojaškemu uradu v Ljubljani, ta poziv ne velja.
Prav tako ponovno nujno prosimo, da se javijo osebno ali pismeno vsi, ki so bili prijavljeni polzv. odd. RK kot pogrešanci, a so se medtem vrnili, ne da bi se na našem oddelku odjavili.
Kaznovani gostilničarji
Policijski oddelek za nadzorstvo nad živili je v preteklih dneh ugotovil, da so naslednji gostilničarji kljub prepovedi stregli 6vojim gostom z mesom:
1. Stanovnik Franc, gostilna, Breg 18;
2. Bizjak Marija, gostilna, Kongresni trg 2;
3. Derenda Katarina, gost., Borštnikov trg 2;
4. Baznik Marija, gostilna, Novi trg 2;
5. Anžič Marija, gostilna, Sv. Petra nasip;
6. Pretnar Franc, gostilna, Wolfova ulica4.
Eksc. Visoki Komisar je omenjenim gostilničarjem, ki so bili poleg tega tudi ovadeni sodnim oblastem, prepovedal za pet dni obratovanje. V teh petih dneh morajo biti njihove gostilne zaprte.
Športni drobiž
Kakor je določila SDZ so že nastopile poletne počitnice za vse klube, ki so na njenem področju. Torej do finalne borbe med Ljubljano in Hermesom, ki bi se imela vršiti to nedeljo, ne bo prišlo. Obe končni tekmi sta preloženi na poznejši čas.
V	nedeljo bo v Ljubljani velika kolesarska cestna dirka na znani podutiški progi. Dirke bodo zelo zanimive, ker bodo vozili tudi najboljši slovenski cestni dirkači. Dirko prireja Edinstvo.
Z rekordom Amerikanca Harrisa je bil potolčen rekord Nemca Willia Schroderja, ki mu tega rekorta že šestkrat ni mogel nihče vzeti. Schrdderjev rekord je bil: 53,10 m in ga je dosegel na tekmovanju 28. aprila 1935.
Anderson je sicer dolgometaš; pred tremi tedni pa je tekel progo 1500 m v času 3:52,2. To je letošnji najboljši čas v Evropi.
Hellstrdm je stockholmski gasilec in je oni dan zmagal na progi 3000 m z 8:21,8 in pri tem pustil za seboj prav tako znanega Lennarta Nils-sona, ki je tekel »samo« 8:23,6. In mnogoobeta-jočega novinca Durckfelda, ki je potreboval za isto progo 8:24,2.
Tudi v nizozemskem nogometnem državnem prvenstvu še ni odločitve kdo bo prvak. Vrstni red prvih petih klubov je takšen: Heracl. Almelo, PSV Eindbor, ADO den Haag, Bc. Qu Gron in VSV Velsen.
O	znanima finskima dolgoprogašima Mškiju in Pekuriju letos še ni bilo nič kaj slišati. Pri neki lahkoatletski prireditvi pa je bilo nasprotno mnogo slišati o imenih drugih atletov. Na 5000 m so tekli Vierta s časom 14:46,4, Heino 14:36,4, Sarkama 14:44,4 in 89 letni Salminen s časom 14:45,8.
Tudi na Madžarskem je bil dosežen te dni lep met. Disk je vrgel atlet Kulitzki kar 52.40 m daleč. Če vas zanima, vam naštejemo nekaj atletov, ki so doslej vrgli disk čez 52 m: leta 1941 Harris (USA) 53,26 m, Schroder (Nemčija) 1. 1935 53,10 m, 1936 Carpenter (USA) 53,08 m, 1935 Anderson (Švedska) 53,02 m, 1936 Lampert (Nemčija) 52.81 m, 1939 Fox (USA) 52,55 m, 1941 Kulitzki (Madžarska) 52,40 m in 1936 Duan (USA) 52,25 m. Kakor vidimo, ima USA kar nekaj atletov, ki mečejo disk čez 52 m. Pa tudi sicer imajo USA odlične atlete, ki spadajo med najboljšo na svetu
in levi strani po 10 lir. Stojišča po 3 lire. V slučajt slabega vremena bo koncert ob isti uri v veliki Unionski dvorani in eicer bo imela velika večina sedežev in stojišč označeni vrstni red sedeža in njegovo številko tako za Kongresni trg kakor tudi za unionsko dvorano. One vstopnice, ki nimajo označbe sedežev tudi za unionsko dvorano, veljajo samo za Kongresni trg in bi se za te sedeže v slučaju slabega vremena kupna cena povrnila. Isto velja za stojišča, ker je v Unionski dvorani samo 976 sedežev in nekaj sto stojišč, na Kongresnem trgu pa bo obeh mest več na razpolago, stojišč skoraj neomejeno Občinstvo prosimo, da si kupi sedeže in stojišča že v predprodaji, ki bo v sredo od 8 do 12 in od 14 do 18 ter v četrtek ob istem času v veži Filharmoničnega poslopja. Natančni spored in imena sodelujočih bomo javili jutri, poudarjamo pa, da bo pel tudi slavni Gigli.
Novi krompir
je mestni preskrbovalni urad v soboto pričel prodajati že po 1.90 L., da so ga gospodinje pokupile 1700 kg. Seveda so cene novemu krompirju zato padle po vsem živilskem trgu in celo na deželi, sedaj pa lahko še povemo, da je mestni preskrbovalni urad našel zveze, da bomo v kratkem v Ljubljani preskrbljeni tudi s poceni zelenjavo in raznimi mezgami. S tem je mestna občina ljubljanska spet ustvarila prav učinkovit regulator cen zelo potrebnim živilom, hkrati je pa Ljubljančane obvarovala pred izkoriščanjem in naše kuhinje založila z najpotrebnejšimi živili.
Ljubljana
Koledar
Danes, torek, 8. julija: Elizabeta.
Sreda, 9. julija: Muč Gork.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 6; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10, in mr. Bohinec, Cesta 29. oktobra 31.
Za strojnega inženirja je bil na tehnični fakulteti zagrebške univerze diplomiran g. Evgen Gogala iz Ljubljane, sin g. ravnatelja trgovske šole. Iskreno čestitamo!
Poročila sla se v cerkvi sv. Petra v Ljubljani snoči ob 7 gdč. Rezi Škoflek, trgovska pomočnica iz Celja, in Keržan Heri, trgovski sotrudnik iz Ljubljane. Bog daj srečoi
Material ruševin in drugo, za zasipanje primerno neorgansko gradivo, je zelo potrebno mestni občini, ki mora za napravo razširjene Suibičeve utice precej visoko nasuti zemljišče nekdanjega ur-šulinskega vrta. Visoki zid na severni strani nunskega vrta že podirajo in bo v kratkem popolnoma podrt, mestna občina bo pa, kakor znano, sedaj Šubičevo ulico od Valvasorjevega trga podaljšala prav na Kongresni trg ter jo razširila na 20 m. Ker je pa svet nunskega vrta z večino zelo nizek in bo treba cestišče visoko nasuti, za kar je v nižjih plasteh uporaben tudi slabši neorganski material, kakor ruševine zidov, ugaski premoga in podobno, zato mestni tehnični oddelek vabi vse interesente, naj do preklica, najdalje pa do 15. avgusta na novem delu Šubičeve ulice odkladajo take vrste neorganski material. Kakovost pripeljanega materiala bodo mestni delavci sproti pregledali in tudi pokazali prostor, kjer naj ga odlože. Neuporabni material bo pa moral vsak voznik spet takoj odpeljati. Za enkrat je dovoz samo po Beethovnovi ulici, in sicer le od 6. do 20. ure.
tj obl Janško gledališče
DRAMA
Začetek ob 20
Torek, 8. julija: Zaprto.
Sreda, 9. julija: Zaprto.
OPERA
Začetek ob 20 Torek, 8. julija: Zaprto. (Generalka.)
Sreda, 9. julija: Traviata. Izven. Gostovanje Kraljeve rimske opere, četrtek, 10. .julija: Madame Butterfly. Izven. Gostovanje Kraljeve rimske opere. — Obe predstavi razprodani.
V	Schubert-Berthejevi opereti »Pri treh mladenkah«, je vzel Berthč za osnovo nekaj Schubertovih pesmi in je zgradil okrog njih zgodbo o brezupni Schubertovi ljubezni do Hane Tschollove, za katero je komponiral nekaj pesmi in v njih izrazil svoje v besedah neizgovorjeno čustvo.
_ Opozarjamo na drugo pevsko tekmo, ki bo 13. julija v Operi in za katero je med pevci in občinstvom nemalo zanimanje. Pester izbor pesmi in arij, ki jih bodo peli tekmovalci iz najrazličnejših stanov, jamči za nenavadno zanimiv večer. Razsodišče za pevce in glasovanje občinstva sta privlačnosti, ki se ji bo pridružil v drugem delu še nastop lanskih izbranih tekmovalcev, ki naj se prijavijo upravi Narodnega gledališča v Ljubljani.
Charlie Chan v San Franciscu
»Vem, da je bil znamenit detektiv iz Seotlaud Yarda in da je bit torek zvečer ubit v pisarni gospoda Kirka.«
»Ali ste ga kdaj videli prej, preden je prišel v San Francisco?«
»Nikoli!«
»Ali ate kaj slišati o njem že prej?« jMislim, da nisem.«
... p]**** mirni in jasni odgovori so zmedli rianeryja. Zamislil ee je. V njegovih možganih j« bila videti vsa stvar čedalje bolj zapletena.	J
»Vi ste bili zaposleni v dvigalu v torek zvečer, ald De?« je vprašal.
»Da.«
»AH morda veste, iz kakšnega namena vas je sir Frederik iskal, namreč vas, Mary Lantel!y m Jenny Jerome, odnosno že ne vem, kako se vse pišete?«
Dekle je nagrbančilo čelo:
»Iščete me? Čudno. Nimam pojma, zakaj me je sir Frederik mogel iskati.«
»V vsakem primeru poslušajte, kaj vam bom sedaj povedal: Vi ste ena najvažnejših prič v aferi umora 6ira Fre-derika in zato mi ne boste ušli.«
Mlada žena se je nasmehnila: »Verjetno, da ne bom mogla. Opazila
sem, da me že nekaj dnii stalno spremljajo nekii moški.«
•Jaz vam pa pravim, da bodo odelej še bolj budno pazili na vas. Le nikar ne poskusite kljubovati, ker boste takoj aretirani. Alt ste me razumeli?«
»Odlično sem vas razumela.«
»Dobro, sedaj lahko greste na delo! Jaz vas bom pa poklical, kadar mi boste potrebni.« t
»Hvala,« je rekla mlada žena ln odšla.
Flanery se je obrnil k go6pe Garlamd:
»Spoznali ste jo že ond dan zvečer, ali ne?«
»Ne, nisem, zagotavljam vam, da nisem! Prvikrat sem jo videla danes.«
»Msilim, da je to dovolj, je rekel Chan. »Gospa Garlamd, nenavadno sem vam hvaležen. Ce se vam mudi...«
»Lahko greste,« je končal njegov stavek Flanery. »Toda odidite z drugim dvigalom in ne s tistim, v kalPrem je zaposlena vaša prijateljica, in nikar se ne sestajajte z njo prej, preden ne bo vsa ta afera pojasnjena.«
»Obljubljam vam, da bom ubogala vaš nasvet,« je rekla ga. Garland. »Njej, kakor se zdi, m bilo prav, da sem Iz-
dala njeno ime. Upam, da ji e tem nisem povzročila nobenih neprijetnosti.«
»To bomo pa šele videli,« je odgovoril Flanery s svojo običajno ljubeznivostjo.
Kirk je pospremil Igralko do vrai.
Chan je triumfiraL
»Torej moja zamisel ni bila slaba?«
»In kaj sedaj?« je vprašal Flanery. »Dekle v dvigalu je sedaj Jenny Jerome, potem spet Mary Lantellv in tako dalje, kaj naj pomeni vsa ta komedija?«
»Eno m isto stvar,« je pogkano odgovorila Morrovv.
»Nadzornik se dela bolj neumnega, kakor pa je, da bi na ta način iz nas kaj več izvlekel,« ji je šepnil na uho Chan.
»Kaj pa govorite?« je vprašal nadzornik Flaneri.
»Govorim o svojih predelutniah, lci so se izpolnile,« je odgovoril Kitajec. »Gospodična iz dvigala je Jennv Jerome, potem pa tudi Mary Lantelly. Ali hočete, da vam povem, kaj naj to pomeni? Samo eno: ona je tudi Eva Diran.«
»Qrom in peklo,« je vzkliknil Flanery.
»Ali vidite, kako se stvari počasi razvijajo?« je nadaljeval Chan. »Eva Diran beži iz Indije neke temne noči pred petnajstimi leti. Stki leta kasneje se nahaja
v Nici, kjer pleše v pekem gledališču.
modni trgovini v Newyorku. Spet se nekaj dogodi in ona izgine? Kam? Tokrat odide v San Francisco. Tukaj se ji ne posreči hitro dobiti službe in zato mora prevzeti slabo plačano delo. Tedaj se pojavi sir Frederik, ki še naprej išče in stika za Evo Diran.«
»To vse je popolnoma jasno,« je izjavil Morrow.
»Jasno kot jezero ob mesečini,« je pristavil Chan.
»Čeprav je več let stikat za njo, pa sir Frederik te ženske nikoli ni videl. On tukaj ni poznal nikogar, ki bi mu mogel pokazati Evo Diran, vedel pa je, kako se je ona imenovala in da je ona tudi Mary Lantelly in Jenny Jerome. Izvedel je, da sta v tem mestu dve osebi, ki sta jo prej poznali pod temi dve-mi imeni. Zato je naprosil svojega gostitelja, naj te ljudi povabi na večerjo, v upanju, da ga bo vsaj ena od njiju, morebiti pa obe, mogla spraviti v zvezo s to žensko, za katero je tako dolgo stikal in za katero je bil sedaj prepričan, da ji je prišel na sled.«
Flanery je razburjen stopical po sobi gori in doli.
»To je vse prelepo, da bi moglo biti resnično. Ce pa je ona Eva Diran ..., potem je ne bom pustil, da se bo neovirano sprehajala. Ze jutri jo bom dal zapreti. Da bi le bil prepričan, da je ona prava.«
»Toda zagotavljam vas, da je,< je uporno zatrdil Chan.
»Razumem. Toda vaša trditev temelji samo na ugibanjih. Identificirali ste jo samo pod onima dvema imenoma, niste je pa odkrili kot Evo Diran.«
Tedaj je zazvonil telefon. Kirk je dvignil slušalko in jo dal Flaneryju. »Vas bi radi, nadzornik.«
»Halo, gospod šef! Da... kako? Oh! Res? Tu je? Odlično! Hvala. Kar mirni bodite, bom že jaz poskrbel.«
Flanery je položil slušalko in se obrnil k ostalim. Obraz se mu je bil razvlekel v širok nasmeh.
»Sedaj bomo videli, če ste zadeli,« je rekel Chanu. »Ukazal bom dvema svojima možema, da pazita na to žensko, toda počakal bom do jutri. Da, gospoda, jutri zvečer bom vedel, ali je ta ženska Eva Diran ali ne.<
»Vi govorite v ugankah,« je rekel Chan.
Dalje
		
i? ~~~~
Italijanski vojaki napeljujejo v zaledju bojišča telclon.
Kje so ljudje prvi začeli piti kavo
Kozel je opozoril človeka na »sladkosti«, ki jih vsebuje kava
Kakor pravi legenda, je učenjak Iladeli nekoč opazil, da njegov kozel izredno malo spi. Navadno je skoraj vso noč taval sem in tja, pa kljub temu ni bil videti prav nič utrujen. Mož je na vse zadnje ugotovil, da kozel hodi obirat plod nekega drevesa kavovca, ki so se ga vse druge živali ogibale, ker jim prav nič ni dišal. Da bi se prepričal, kakšne »sladkosti« vsebuje ta plod, ga le nekaj nabral, lepo prepražil, stolkel in skuhal. Ko je to čudno pijačo izpil, tudi sam ponoči ni mogel več tako trdno spati kot prej, vendar pa kave ni nehal piti. Bil je namreč svoje vrste mož, ki si je mislil, da je dosti pametneje, če ponoči premišljuje, kakor pa če spi
Prva kavarna — v Meki
Kot vsake novosti, tako se ljudje tudi uživanja niso mogli kar tako navaditi. Precej časa je minilo od tedaj, ko je omenjeni mož odkril kavo, pa do tedaj, ko so ljudje v večji meri začeli piti to novo pijačo. Prvo kavarno so odprli v muslimanskem svetu v XVI. stoletju in sicer v Meki. Sledile pa so ji kmalu še druge. Toda v teh kavarnah so se kmalu začeli odigravati prizor, v katerega je morala na vsak način poseči tudi jiolicija, ki je nazadnje kavarne tudi zaprla Kava pa je bila tedaj med vsemi ljudskimi sloji že tako priljubljena, da so zaradi tega, ker so bile kavarne nenadno zaprte, nastale pravcate demonstracije. Če so ljudje kdaj z demonstracijami kaj dosegli, so prav gotovo tokrat Policija je morala umakniti svojo prepoved in dovoliti, da se tojiko priljubljene Kavarne spet odpro. Romarji, ki so leto za letom v velikih trumah prihajali v Meko, na to slovito muslimansko božjo pot, imajo zaslugo, da se je uživanje kave razširilo po vsem muslimanskem in nato tudi ostalem svetu. V Začetku so tu pa tam oblasti sicer nerade dajale dovoljenja za odprtje kavarn, toda kmalu
10,.	prišlo tako daleč, da si muslimanskih mest ni bilo mogoče več predstavljati brez kavarn.
V	arabskih kavarnah
seveda ni mogoče dobiti alkoholnih pijač, kajti muslimansko sveto pismo, koran, prepoveduje uživanje takšnih pijač. Zato v misliman-skih kavarnah lahko dobiš na mizo le čaj, limonado in kavo, pripravljeno na »turški« način. Ker pa so vse te pijače silno osladkane in slabo gase žejo, je za goste povsod pripravljena v velikih posodah navadna mrzla voda.
Arabske kavarne so zelo preproste, skoraj bi rekli, revno opremljene. Gostje sede no blazinah ali na lesenih klopicah okoli majhnih mizic pod zakajeno leščerbo. Glavni okras teh muslimanskih javnih lokalov je ognjišče s kotli za kavo. Tu pa tam vidiš ponekod akvarij z zlatimi ribicami ali kakšne cvetlice, ki jih je že sam prerok Mohamed zelo cenil.
S čim se gostje tam zabavajo
Kavarniški gostje se zabavajo s kramljanjem o tem in onem, drugi igrajo šah, domino ali karte, ali pa tudi kakšno drugo družabno igro. Navadno za denar ne igrajo, pač pa bolj »za čast«, kakor pravimo mi, ali pa za kakšno posebno priljubljeno jed, kakršna ni vsak dan
na mizi. Včasih najdeš v kavarni gosta, ki se ne udeležuje iger, pa tudi pogovora ne, pač pa leži čisto sam na blazini, po njegovem licu pa se igra tajinstven smehljaj. To je eden tistih,' ki uživajo hašiš, prav tako prepovedano mamilo, kakor je prepovedan na primer opij. Toda uspavanje s hašišem je tako priljubljeno, da marsikoga zapelje, da se začne zastrupljati s tem mamilom. Gosta pa ima pod svojim varstvom kavarnar sam, da ga pri tem prepovedanem poslu ne zaloti policija.
Štirje najpomembnejši nemški filmski režiserji
Ljudje, ki ne smejo nikdar izgubiti prisebnosti in ki morajo imeti živce
kot jeklr
Križanka
	1	2	. 3	4	5		7	8	
1	H			1					m
■				1				■	
* ■								■	
4 ■							■		
5	■					m		■	
S		■							m
7	■		■	1					u
8 ■								■	
» ■							■		
Besede pomenijo:
Vodoravno: i. Pokrajino ob Sredozemskem morju. 2. Mehka snov — ena od obeh rok. 3-Mizarska potrebščina — morska riba. 4. Moško ime. 5. Sorodnik. 6. Požrešen. 7. Torej (franc)
—	veznik. 8. Del človeškega telesa — vzvišen prostor v dvorani. 0. Vrsta vojaka.
Navpično: 1. Oblika osebnega zaimka kratica akademskega naslova. 2. Glasbilo --ribniški vzklik. 3. Grška črka — nemški določni člen — osebni zaimek. 4. Označka za kenijsko prvino — pljučna bolezen. 5. Plemenit, slaven (latinski) — predlog. 6. Utežna enota — pojdi. 7. Vrba žalujka — zračni tok. 8. Pntr-dilnica — staro pridevniško naslonilo
čudne najdbe v Zevsovem svetišču v Agrigentu
Pokojni prof. Marconi je svoj čas začel z velikopoteznimi raziskovanji v znamenitem Zevsovem svetišču v Agrigentu na Siciliji. Rodila so že precejšnje uspehe, morala pa so biti pozneje prekinjena, ker ni bilo nikogar, da bi jih nadaljeval. Zdaj pa so ta raziskovanja spel v polnem teku. Učenjaki, ki pri tem sodelujejo, so razložili marsikaj, kar je bilo tudi po prejšnjih temeljitih raziskovanjih še vedno zavito v tajnost.
V	sprednjem delu tamkajšnje starodavne kleti so odkopali poleg prejšnjih dveb še tri stebre. Nekdanjo mogočno stavbo so odkopali prav do temeljev, ki so jih pa morali delno podpreti z debelim kamenjem, da ne bi t-azpadli. Kopali so tudi v notranjščini kleti. Tu so našli štiri stebre, poleg tega pa tudi temelje nekega malega štirioglatega »stolpa«, ki je bil med dvema stebroma
Filmski režiserl Ta beseda pomeni marsikomu nedosegljiv, skoraj v tančico bajnosti zavit življenjski poklic. In res, na tem položaju ie kos svoji nalogi le mož univerzalnega kova. Ne da bi se zmedel, mora v Bebi družiti najrazličnejše okolnosti in podatke. Biti mora izredno tenkočuten, poleg tega pa imeti živce kot jeklo; z bojevito energijo mora premagati neštete zapreke in pri tem imeti še toliko potrpljenja, da more s prisrčnostjo in vljudnostjo prisostvovati ure in ure skušnjam Opazovati mora vsako malenkost, a pri tem ne sme izgubiti izpred oči celotnega načrta. Kot stvaritelj bodočega sveta mora urejevati kaos in nujno je, da gradi prizor z jasno predstavo o tem, kar noče ustvariti. Umevno je, da so tudi režiserji
—	umetniki, katerim se razvije celoten prizor šele ob skušnji in ki jih dosti ne stane popolnoma spremeniti docela naštudiran prizor tik pred snemanjem.
Eden, ki nikoli ne zgubi pregleda v tem kaosu in vedno ve, kaj hoče, je profesor Karel Ritter. Kdor pride k njemu v divji hrušč ateljeja, bo prijazno sprejet in v treh, štirih je^ drnatih stavkih bo poučen, kaj pomeni dotični prizor sam zase in kaj v celotni zgradbi filma. Ritter gleda skušnje s takim doživetjem, kakor da bi mu kaj predvajali v njegovo zasebno zabavo, daje živahno tu in tam svoje pripombe, pokliče za_ trenutek k sebi glavnega igralca in tako minejo odločilni trenutki, ko se vrti aparat. Ritter se pri svojem ustvarjanju bori za idejo (»Unternehmen Michael«, »Urlaub auf Ehrenvvort« in »Pour le mčrite«). Nadalje se nam predstavlja kot režiser živahnih, sproščenih, zabavnih filmov: »Capriccio« in »Bal pa-rč« spričujeta njegovo globoko občutje in sunkovito ustvarjalno moč celo v območju operne parodije in pustnih burk. V vseh Ritterjevih filmih občudujemo odlično snemanje, slikovito razdelitev luči in sence, predvsem pa ritmično šleditev prizorov.
Tudi drugi nemški »filmski profesor« Carl Froelich kaže velike umetnostne darove. Froe-Jich velja kot pionir tako zvane klasične filmske umetnosti; že v začetku tega stoletja je spoznal umetnostne možnosti gibljive svetle podobe in se je stalno trudil za njih uresničenje.
V	njegovih filmih se najjasneje vidijo zakonita razmerja te mlade filmske umetnostne vrste.
Največje, najmanjše, najdaljše...
Največji vodni nasip v Evropi	je	ob	gornjem
teku reke Saale v Nemčiji. Visok	je	65,	dolg	pa
205 metrov.
Najmanjše glavno mesto na svetu je La Vieja in šteje komaj 700 prebivalcev. To je prestolnica države Andora v Pirenejih.
Najdaljši odvodni kanal imajo na Kitajskem. Dolg je 1850 km. Najdaljši pomorski prekop pa je	Sueški z dolžino 168 km.
Najtanjša nit je tista, ki jo sprede pajek.	Je
102 krat tanjša kot človeški las.
Najtrša kovina je zlitina bakra in jekla in se začne topiti šele pri 5500 stopinjah Celzija.
’ Največ odvetnikov je bilo vsaj do pred krat-kinj„v Bukarešti. Na vsakih 25 ljudi je prišel eden.
Najstarejše velemesto je bilo mesto Ur, ki je imelo nekako pred 5000 leti nad milijon prebivalcev.
Najstrupenejša kača je afriška »mamba«, ki umori človeka ali žival že s tem, da se ga dotakne s svojim jezikom.
Povprečno največ potresov v Evropi je v
Grčiji.
Najhitreje umirajo tisti ljudje, ki imajo kostanjeve oči. Vsaj tako so ugotovili zdravniki na podlagi obširne statistike.
tudi spojen z navzkrižnim zidom. Takšnega malega »stolpa« do sedaj še niso odkrili v nobenem starem gradbenem načrtu. Podoben je nekakemu štirioglatemu vodnjaku, ki je znotraj ometan. Vodnjak je bil poln drobnega rečnega peska, v njem pa so našli živalske kosti in črepinje razbitih posod. Na podlagi tega sklepajo, da je bil to morda kak žrtvenik. Na drugi strani pa bi človek utegnil pomisliti, da je ta »stolp« — če ga sploh smemo tako imenovati — imel nekoč stopnice, kakor tisti po drugih agrigentskih svetiščih. V tem primeru SO držale stopnice na streho in so bile zgrajene
Jajbrž zaradi popravljanja zgradbe. Morda bodo adaljnja raziskovanja, ki še vedno potekajo, kaj kmalu prinesla v to starodavno zagonetko kaj več luči.
S tem je postal, mogoče ne, da bi se tega zavedal, učitelj mlajše generacije režiserjev. Kako on vodi svoje igralce, kako vpleta v prizore kar dejanje nosečo melodijo — arija Žarah Lean-der v »Ileimat« in Čajkovskega spremljava v »Es war eine rauschende Ballnacht« — moremo smatrati kot vzor. Poleg te delavnosti na polju filmske umetnosti mu kot predsedniku državnega filmskega sveta vzame mnogo časa obsežno organizatorično delo.
V	delih Gustava Ucickyja spoznamo bolj tih svet. Preden je prišel k režiji, je bil član državnega filmskega sveta; izhaja iz slikarske družine. Zato pač lahko razumemo, da pride njegova ustvarjalna moč do izraza posebno v malobesednih ali nemih prizorih; v tej umetnosti je nedosegljiv. Iz njegovih filmov izhaja neka tiha moč. In prav zato, ker njegovi odločilni prizori ne potrebujejo besed, dosežejo neko pretresljivo neposrednost; k temu mu največ pomaga močan smisel za nežno, globoko, kar ga usposablja za vodilnega režiserja tovrstnega filma.
Vsem trem stoj: nasproti četrti tip nemških filmskih režiserjev VVolfgang Liebeneiner. Kot igralec je bil ognjevitega in prodirajočega temperamenta, kot režiserja pa vodi hladno preudarjena strastnost. Hitra menjava nastopajočih oseb, zivaheji tempo, so lastnosti njegovega filma. Zato ni čudno, da se izkaže posebno v onih stvaritvah, kjer so na vrsti politični razgovori, parlamentarna prerekanja, diplomatične spletke, kot je to primer pri sedaj nastajajočem filmu »Bismarck«.
Hudi časi tudi za morske pse
Dragoceni so postali zaradi kože in olja
Hudi časi preganjanja so zdaj prišli tudi za morske pse, zverine, ki najrajši gospodarijo po morjih v ročih pasovih. Nihče ne bi mislil, da bo vojna tudi njim začela omejevati življenjski pro-
1	etor in jih neusmiljeno iztrebljati. Pa se je tudi to zgodilo.
Dozdaj so se v večji meri baviK z lovom morskih psov le nekateri kitajski ribiči, to pa zaradi tega, ker na Kitajskem volja meso teh morskih zverin za izredno delikatno jed, seveda, če je pri-
W'
I J
*/y. -iv	Mr
Vjeti morski pes.
pravljeno po kitajskem okusu. Pred nedavnim pa so napovedali boj morskim psom v velikem številu še ameriški ribiči ob kalifornijski in floridski obali, in nič manj srditega tudi avstralski n novozelandski ribiči.
Zakaj so se vprav zdaj morski psa ljudem tako hudo zamerili? Iz dveh razlogov: Najprej zaradi tega, ker je po vsem svetu zavladalo veliko povpraševanje tudi po ribjih kožah, iz katerih so začeli v veliki meri izdelovati iz ribje kože čevlje po najnovejši modi, pa tudi druge izdelke, pri katerih na ta način lahko prihranijo navadno usnje, ki ga je začelo vedno bolj primanjkovati, ker ga vojska toliko potrebuje. Drugi razlog, baje še dosti tehtnejši, pa je v tem, ker so ameriški kemiki ugotovili, da so jetra morskih psov izredno bogata na vitaminu A. Ameriški zdravniki so zlasti v zadnjem času začeli vedno bolj priporočati svojim klijentom uživanje olja iz jeter morskih psov. Tako so lepi, svobodni časi minili tudi za morske pse, ki pa so zato stopili v vrsto človeku najkoristnejših divjih žival.
MariaJ Itaio Balbot
Italijanski roji nad svetom
Stormi d'ltalla moodo Senca bridkosti
Nova misel se mi je vzbudila. Zelo verjetno je, da v višini ni megle. Spominjam se Gronanove trditve: megla redko kdaj prekorači tisoč metrov. Toda, kako naj se dvignemo? Krila so še mokra in temperatura v višini 150 metrov je štiri stopinje.
V	večji višini je gotovo še nižja in dobro mi je znano, da se v ozračju pod tremi stopinjami začne tvoriti led na krilih. Treba je čakati. Radio je neprestano v obratu. Čas se vleče v neskončnost. Zdi se nam, da že cele mesece plovemo skozi to morečo maso. —
Sporočim vsem, da ne smejo povečati brzine, da bi ne prišlo do trčenja in tudi, da se ne smejo dvigniti v višino. Megla je tako gosta, da ni mogoče videti koncev kril, toda ozračje je izredno mirno. Polagoma se človek tudi takšnim okoliščinam privadi. Motorji delujejo brezhibno.
Nenadoma pa se dvigne Pezzani in maha po zraku z rdečim listom. Je to radijsko sporočilo enega izmed mojih letalcev. Kaj se jv zgodilo? Biseo nam sporoča, da je v višini 500 m sonce!
Nemudoma se dvignemo. Megla postaja vedno redkejša. Že ugledamo prve slabotne sončne žarke; ozračje postaja vedno bolj čisto in končno zagledam sonce v vsej njegovi veličastni krasoti. Pod nami je morje neprodirne megle, nad nami pa bleščeča modrina neba. Takoj pošljem radiogram posadkam. Zadnjim letalcem lahko prihranim mučni polet v moreči megli, iz katere sem pravkar izšel. Loyngo se je s svojo eskadro dvignil v veliki razdalji od mene. Mogoče se bo dvignil še preden zaide v meglo. Od pošljem torej radiogram: »Višina 80« metrov, nebo jasno, spodaj gosta megla. Posamezna letala naj se nemudoma odzovejo pozivu.« In čez nekaj časa: »Želim vedeti, ce so vsi
aparati izšli iz megle in če plovejo nad oblaki v višini, katero sem določil.« Drug za drugim mi pošiljajo odgovor.
Naša srca so se napolnila s pravim otroškim veseljem. Čutimo se tako zelo olajšane. Isti občutek nas navdaja, kot če se človek zjutraj zbudi Hz težkih in morečih sanj. Kako krasno je modro nebo ožarjeno od sončnih žarkov! Prava opojnost nas prevzema, ko brzimo skozi to modrino, še nikoli nisem tako užival, občudoval in ljubil jasnega neba, kot y teh trenutkih. Prav nič nas več ne vznemirja neprodirno in brezkončno megleno morje pod nami. Vemo, da moremo zanesti na svoje motorje. Obala	Labradorja pa je brez	megle.	Pravkar	sem
sprejel sporočilo, da je zaliv Cartvvriht brez megle in da se oblaki in megla	začenjajo šele 80 kilometrov od	obale. To poročilo je za nas	razveseljivo. Megla nam	ne dela	nobenih	pre-
glavic več.
Ob 13.45 se morje megle konča. Prešli smo že rtič Farewell. Zaman sem se trudil, da bi opazil na obzorju gorovje Gronlan-dije. Mogoče je	visok in svetlikajoč se	oblak,	katerega	sem
videl na desni strani, eden izmed veličastnih ledenikov, katere mi je opisal prijatelj Rasmussen, ki se kakor snežnobeli itn skoraj prozorni velikani dvigajo proti nebu. Mogoče se je na tem vrhu ustavila čudovita ladja Gronlandca, ki j« pozabil čudodelne besede, s katerimi bi jo mogel dvigniti v zrak. Pred očmi imam sliko, ki predstavlja barčico, visečo v zraku, le njen prednji del se je zaril v led. Vse legende severnih narodov vsebujejo nekaj morečega. Je to pač vpliv polarnega podnebja in oceana, človeški duh je v popolni njihovi oblasti.
Končno zopet zagledamo morje pod seboj, ki pa je pokrito z razburkanimi, penečimi se valovi. Močan zahodni veter ovira naš polet. Če bi se katero letalo pokvarilo, je izgubljeno. Toda božja Previdnost čuva nad nami. Vsi aparati so v najboljšem stanju in vsi motorji delujejo brezhibno.
Ob 16 letamo mimo kraja, kjer se nahaja podmornica B^JiHa. Zaman se nadejam, da jo bom videl. Velik oblak leži nad morjem in jo zakriva našim očem. Imam neko sporočilo za povelj
nika, pismo njegove ljubljene hčerke. Toda morje skriva v svojih globinah pogumno italijansko podmornico. Besni valovi butajo ob njeno jekleno ogrodje in gosta megla jo obdaja ant neprodirna stena. Mogoče naši bratje slišijo brnenj® nas,h motorjev. čeprav nas loči megla, so srca italijanskih mornarjev in letalcev tesno združena, že ves mesec se podmornice trudijo za nas in z nami. Prve so dospele semkaj. Borile ®o se in se Se borijo proti besnim valovom Davisove ožine. Pogumno in vztrajno se borijo italijanski mornarji in dajejo syetu sijajen dokaz vzajemnosti, ki vlada med italijanskimi pomorskimi in zračnimi silami, ko gre za slavo domovine. Ljubezen in ginjenost prevzema naša srca. Skozi neprodirno meglo pošljemo pozdrave svojim nevidnim tovarišem.	...
Ob 16.44 zopet naletimo na meglo, k} pa je sedaj zelo nizka. Sporočim tovarišem: Zopet sem naletel na meglo. Dvignite se v višino 300 metrov, želim sporočila o I-Longu.
Longo plove počasi na koncu formacije. Moje skrbi so vedno manjše. Ozračje je sedaj čisto in Labrador blizu.
Megla pod nami se je zopet umaknila. Zopet vidimo razburkano morje. Naše misli hitijo še enkrat k mornarjem, našim tovarišem, ki se borijo z besnečimi valovi. Videti moremo le v majhno razdaljo, toda Labrador je že^ blizu.
Ob 17 pridemo zopet v čisto ozračje. Tudi morje se je nekoliko pomirilo. Ob 17.10 se na obzorju prikaže majhna črna točka. Ali je kakšna ladja? Točka postaja vedno večja. Kmalu razločim obrise ladje. Ali je Biglieri? Ob 17.15 smo nad njo v višini dvajset metrov: mala italijanska ladja je. Na vrveh visijo skupine mornarjev, ki zrejo v višavo in nam mahajo v pozdrav. Iz dimnika se vali bel dim, kar znači, da sirena piska neprenehoma. Ta ladja predstavlja domovino. Zavedam se, da mi tovariši sledijo v zmagoslavnem poletu, zato me prevzema ginjenost. Tudi Cagna ima vlažne oči.
Zmaga napravi borca slabotnega. V velikem loku obkrožim ladjo: še eno sporočilo: »Dragi poveljnik, živela Italija!«
(Nadaljevanje sledL)
bliani: Jože Kramarič - Izdajatelj: Inž. Jože Sodja - Urednik: Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo - »Slovenski dom. izhaja vsak delavnik ob 12