S * I- K Kf~ tete ' j • • 4 i e . S1- išHite» lete» i . 3i— #<*es9*««aos»8 fievflk» «*> w 'viMmfiev. — ^aiteGl£its*B'|.i _ Korošca & m 84» številka. ifarriEta ©ts^ S® kwsssbs5® lfsifen boj. Vsak dan slišimo o „mezdnem gibanju“', stav -kah, pogajanjih, povišanju plač itd. Delavci zahtevajo večje plače in manj dela. Proti njim govore mnogi in dokazujejo, -da so delavske plae*3 v razmerju s plačali takozvanih „kulturnih delavcev“ zelo visoke. Or -ganiziran delavec ti bo odgovoril, da to njega ne briga nič. On ima pravico, da se bori za višjo plačo in, manjše delo, če drugi ne morejo poseči po podobnem orožju, oziroma če so zadovoljni s svojim slabim stanjem, je to njihova stvar. Pravzaprav imajo s stališča sedanjega kapitalistično-liberalnega gospodarstva prav. Ce ima. podjetnik pravico, da po svoji volji nastavi cene svojim izdelkom, kdo bi zabrani] delavcu, da po svoji volji nastavi ceno svoji delavni sili? Mada sicer res v, sedanjih časili predpisuje cene neka -terim izdelkom in pridelkom, a, brez posebnega uspeha, ker državni policijski aparat nima moči, da bi u-spešno urejeval cene. Trgovec blago skrije, ga ne proda ali proda na skrivaj verižnikom in tihotapcem, ponaredi fakture in bilance itd. še manj bi zamogla vlada s prisilnimi sredstvi urediti ceno delavnih sil. Delavec enostavno ne bo delal, bo delal slabo, ali se bo odškodoval na druge načine. Toda tako ne more iti dalje! Cene dela vedno rastejo, proizvajanje vedno pada, ker moramo vsled tega manj izvažati v tujino in moramo več uvažati — pada naša valuta. Gledati je treba, da se kolikor mogoče dvigne proizvajanje, da se dela kolikor mogoče veliko in poceni. Gospodarski razvoj se pa vrti ravno v obratni smeri. Skrbni možje so nastopili trnjevo pot pridigarjev in začeli oznanjati delavcem evangelij samozatajevanja. Prosijo jih, naj potrpe in se žrtvu-jejo v korist države in celokupnosti. V sedanjih težavnih časih naj ne množe težav, naj ne zmanjšajo proizvajanja, naj delajo pridno in veliko ter kolikor mogoče poceni. Jaz sem popolnoma prepričan o požrtvovalnosti ih domoljubju delavcev, morda imajo tega blaga v zalogi več in bolj svežega, kakor pa dotični pridigarji. Vkljub temu sem pa istotako prepričan, da bo tako pridigovanje zaleglo še manj, kot pa policij -ska veriga. Delavec bi se morda res zatajeval in žrtvoval, če bi imel prepričanje, da se tako žrtvovanje in zatajevanje zahteva tudi od drugih in da bi se za temi pridigami ne skrivala dobičkarija drugih. Gotovo je torej, da s tem načinom neprestanega gospodarskega boja ne pridemo daleč. To povzročale parno vedno, večjo draginjo in padanje, oziroma zastoj proizvajanja. Treba je pa dvigniti proizvajanje. Pravijo, da je čas zlato. A. koliko delavnih sil je neizrabljenih, oziroma slabo izrabljenih! Delo in varčnost, to mora biti naše geslo. Tega pa ne bomo dosegli ne s policijsko verigo, ne s pridigarskim glasom. Dela -vec mora priti do zavesti, da, ako dela, dela za sebe. To je pa mogoče edino potom zadružništva, to se pravi: potom socijalizacije. V Nemčiji se dela vsevprek zelo marljivo, ustvarjajo se vedno nova bogastva in tem potom celijo rane vojske. To se je pa doseglo s tem, da so se socijalizirali obrati. Zanesljivi glasovi pripovedujejo, da se na Ruskem dela zelo marljivo , tovarne so v polnem razvoju, veliko železnic so izgradili, izkopali velikanski kanal od baltiškega morja do Volge. Dokaz, da morajo biti tam v razvoju čudovito sveže sile, so presenetljive zmage nad ruskimi generali in ententinimi četami. Tega ne more izvršiti terorizem neznatne manjšine. IzA^ršiti je to zamoglo samo dobro organizirano ljudstvo, ki dobro ve, za kaj gre. ■Tudi pri nas se je treba lotiti socijalne reforme pri korenini. Poseči moramo k socijalizaciji, vzbuditi vse živptvorne sile delavstva. S povišanjem plač in z skrajšanjem delavnih ur ne pridemo nikamor. Pre - LISTEK« „Dunajsko pisun®11.*; Dalje. A Zraven „uradne vlade“ so se konstituirali namreč delavski in vojaški sveti, ki pa nimajo namena, la zastopajo resna načela, marveč da se obnašajo kakor stari pretorijanci V Rimu, kojih počenjanje spominja na svetopisemske besede: Naša moč bodi postava pravice (Sap. 2, 11). Ti „sveti“, ki so bili v začetku neka garda socijalistične stranke, so se razvili tekom, nekaj mesecev v pravo postransko vlado »a katero ministrstva (pardon, državna tajništva) gledajo tako onemoglo, kakor gospodarjev sinček, ko mu močni domači pes poliže južino iz sklede. Sinček ve, da je on poklican, da enkrat vlada nad hišo, toda domači „čuvaj“ je bolj močan in sinček se mora vdati. „Sveti“ si prisvojajo agende, ki ne samo jim »iso priznane v nobeni postavi, marveč se ne ujemajo niti z najbolj elementarnimi pojmi, pravilih, ki jih ima privatnik; tako se je te dni pripetil slučaj, da je tak „svit* brez zakonitega pooblastila šel preiskat staremu dunajskemu meščanu vso hišo. Do 16. februarja smo imeli v vladi nekak provizorij; stranke so si bile razdelile mandate ža narodno predstavništvo in . . . neizogibne ministrske sedeže. Socijalno-demokratska stranka je imela večino in še pred volitvami za konštituanto je mislila v svoji neizkušenosti, da mora suniti s svojimi idejami v ljudstvo; začela je s predlogi o šolski reformi in o reformi zakonskega prava, seveda v kulturnobojnem smislu. Vladajoča stranka je pri tem storila napako, ki jo je stari Dunaj storil prej že stokrat; zamenjala je Dunaj z Avstrijo meneč, da je slučajna večina dunajskih mandatov veiina Avstrije. V februarju smo imeli volitve; agitacija je bila velikanska; še iz zrakoplovov so leteli lističi z vabilom, naj Dunajčani oddajo svoj glas tej ali oni stranki; o plakatih (nekateri so bili res duhoviti) niti ne govorim. Dve barvi sta bili v ospredju: bela (kr-ščansko-socijalci) in rdeča, (socijalisti); najbolj kla-verno so se obnesli predstavniki zastarelega liberalizma, ki so hoteli rešiti „inteligentnost“. Dunaja, pa so sijajno propali; med krščanskim tn socialističnim je bil hud boj. Vsi Sloji ljudstva so šli na volišče; stari ministri in priproste ženice iz ljudstva, kajti republika (in to je bila res demokratična misel) je dala vsem žena m, tudi delavkam in kmeticam aktivno in pasivno volilno pravico. Znatno večino pa so dobili socijalisti, ki so znali pridobiti mnogo glasov s tem, da so brezposelnim dovolili iz državnih sredstev velike podpore; seveda so ti. oddali vsi „rdeče“ listke: Krščansko-socijalni stranki je škodovalo razen drugih vzrokov tudi to, da so bili poprej (vsaj njih glasilo „Reichspost“) preveč za vojsko. Po polomu so radi tega mnogi glasovali proti njej. Tudi Celli so postavili svoje kandidate in na veliko jezo Nemcev, ki so povdarjali vselej nemški značaj Dunaja, je prišel v parlament en Ceh in en Zionist. Ti ubogi nemški značaj! Za predsednika republike so izbrali socijalista Seitza, bivšega učitelja. Prva mesta v državni upravi so tudi zasedli socijalisti in s tem smo pri začetku konca.; Socijalisti, so namreč bili prvaki v negativnem delu; kritizirati so znali staro upravo, da so se ministri kar tresli. Zdaj pa so morali vzeti oni vajeti v roke in kmalu so uvideli, da rušiti je eno, zidati pa drugo. Najprej omenjam, da vlada (to priznava sama!) nima nikako avtoritete. Alpske dežele so konservativne in nočejo, da bi jim so*ij ali stični Dunaj vrivaval svoje kulturnobojne odredbe. Deželni zbori hodijo svoja pota, sklepajo zakone brez ozira, hoče li jih centralna vlada odobriti ali ne. Dunaj je hotel naložiti deželam svoje „reforme“, dežele so odgovorile s tem, da so zaprle Dunaju meje in ne pustijo nikakih živil v prestolnico. Je sicer tudi res težko prehraniti Dunaj: to mesto šteje okrog 2,500.000 želodcev, dočim ima vsa Avstrija malo več kot 6,000.000 prebivalcev; potemtakem je skoro vsak drugi Avstrijec Dunajčan^ ki dela malo ali- nič; in ker je v Avstriji mnogo u-radnikov, je skoro vsaki 6 človek uradnik ! Vrhu tega plača vlada vsem brezposelnim na Dunaju lepe podpore, kmet v alpskih deželah pa naj dela! Kulturna in gospodarska nasprotstva med Dunajem in deželo so odvrnila zlasti kmete od centralne vlade in od „državne“ misli. Dežele zahtevajo nekako kantonalno ustavo, kje se bodo vladale avtonomno, o centralni upravi nočejo slišati. Za skupni parlament se ne zmenijo ne Dunajčani ne dežele, o predsedniku republike sploh živa duša ne ve ničesar. Kdor je poznal Luegerov Dunaj in Dunaj republikanske dobe,' strmi. Nehote se spomni človek žalo-stink preroka Jeremije: „Kako samotno stoji mesto, nekdaj polno ljudstva; podobno je vdovi; enkrat tako. oblastna med narodi, prva med deželami, mora plakati davek“. Toda ko bi Dunaj le plačeval davek! Državni tajnik za prehrano je javno izjavil, da Dunaj stoji pred katastrofo lakote in mraza. ‘Alpske dežele ne dajejo živil, Češka republika ne da premoga, iz Jugoslavije ne* prihaja vkljub mnogim razgovorom sko‘ ro nič, m slednjič ko bi zunanje države hotele tudi izdatno pomagati, Dunaj nima, « čim bi plačal, kajti dunajska valuta je pod vsako kritiko. Tako zre bivša avstrijska prestolnica v temno bodočnost. Dunajčani morejo reči: Fuimus Troes. Bajj« prihodu! stati mora ta neprestana licitacija navzdol, pričeti se mora druga, licitacija navzgor. Dola 'ec naj tekmuje z delavcem, kdo bo več naredil v zavesti, da jP^ije-govo deio njegova last in si s tem ustanavlja lepše življenje na zemlji. Država se mora odločno lotiti v-prašanja socijalizacije in .radi tega morajo priti na krmilo možje, ki so si zapisali na program boj zoper korumpirani kapitalizem in boj do zmage za socijalno reformo. Kako naj si pomagajo go« fipedje uradnika? Pravijo, da so dandanes gospodje uradniki in nameščenci največji reveži. Vsak drug stan si pomaga, kakor more in zna, toda gospod, gospa ali gospodična si ne more na noben pošten način. Delavci se organizirajo, prirede štrajk in iztisnejo nekaj priboljška. Kmet podraži ceno svojim izdelkom, trgovec navija cene, obrtnik naredi večji račun. Uradnik pa ne more drugega, kakor poslati k vladi deputacijo pro -sit, da izboljša njegov položaj. Tako so storili ti gospodje in dame tudi pred nedavnim časom, kakor smo izvedeli iz poročila v „Slov. Narodu.“ Gospod ministrski predsednik Davidovič pa ni bil tega obiska nič posebno vesel. Morda je bil takrat ravno slabe volje, včasih že tako pride, da človek sam ne ve, od česa. (Odposlanci uradništva so torej imeli smolo, da so ga naleteli ravno pri slabi volji. Nobene tolažbe jim ni vlil v srce, odslovil jih je z opazko, da si gospodje tudi postrani lahko kaj prislužijo! — Mislimo, da je gospod ministrski predsednik izrekel te besede kar tako v slabi volji, ne da bi pomislil, kaj pomenijo, da -siravno ni posebno lep kompliment reči o ministrskem predsedniku, da je nekaj rekel, ne da bi se zavedal, kaj pomeni. A druge olajševalne okoliščine v resnici ne najdemo. Saj je tudi on uradnik in sicer prvi in najvišji uradnik v državi. A kaj bi rekel, ako bi kdo | nastopil s trditvijo, da si gospod Davidovič postrani nekaj služi? — Toliko je bilo kričanja po časopisju in po shodih zoper železnice na Hrvaškem, ker ne gredo naprej, ako nimajo uradniki in uslužbenci pri njih svojega postranskega zaslužka. A sedaj pozivlje g. ministrski predsednik, naj si postrani služijo! Dober uradnik sploh ne more imeti poštenega postranskega zaslužka. Ako bi imel dovolj časa za postranske zaslužke, bi bila kriva vlada, ker nastavlja preveč u-radnikov, da nimajo zadosti dela. Kdor pa ima dovolj službenega dela, ne more sprejemati postranskih za -služkov. Ali naj išče postranskih zaslužkov po oni poti, ki se imenuje korupcija? Radovedni smo pač, kako bi si gospod Davidovič predstavljal take postranske zaslužke, ako bi si bil pri dotičnih besedah -kaj mislil. Sodnik naj bo obenem zakotni pisač, profesor naj deli rede po količine moke in masti, katero bodo prinašali matere, poštna gospodična naj gre v pros -tem času za pomožno natakarico v kavarno itd. Vsak 'dober podjetnik gleda najprej, da dobi v svoje podjetje dobre nameščence, a jih tudi tako plača, da se popolnoma lahko posvete podjetju. ^eleztai&e Ljutomer— Ormsiži V Ormožu se je vršil v občinski hiši shod zastopnikov občin Ormož, Velika Nedelja, Cvetkovei, Hardek, Hum, Pušinci, Frankovci, Litmerk, Mihalovci, Brebrovnik, Sardinje, Lahonci, Runeč, Sv. Tomaž, Veličani, Žerovinci, Stara cesta in Križovljani, kmetijskih podružnic^ v Vičancih in Ivanjkovcih, o-brtnih zadrug iz Ormoža ter Velike Nedelje, in obrtnega in trgovskega društva v Ormožu. Na tem shodu se je stvarno irii podprto po dejstvih dokazala edina možnost železniške proge iz Ljutomera v Ormož — proge, za katero se dela že leta in leta in za katero, so načrti že zdavnaj izdelani. — Jednoglasno brez debate, se je sklenila sledeča, resolucija: „Zbrani zastopniki gorenjih občin in korporacij predlagajo,/ da se izvede že čez 50 let obstoječi projekt železnice Ljutomer—Ormož in tako zveže Prekmurje ter Mursko polje z državnim železniškim omrežjem. Za to progo govorijo sledeči razlogi: 1. So natančni načrti v vseh podrobnostih za to progo popolnoma zgotovljeni. Proga ne zahteva nobenih večjih objektov, ne presekov, ne predora — kakor^ bi pa to moralo biti na progi Ljutomer—Središče, ter veže gospodarska središča dveh gospodarsko dobro stoječih okrajev, katera sta že skozi približno 70 let zvezana z vozno pošto ter: je to edina cesta I. razreda v teh dveh okrajih. 2. Projektirano je: a) postajališče za občine Stara cesta, (šola) Radomerje' in Žerovinci, b) postaja v Ivanjkovcih (središče večjega okoliša), kjer se nahaja že od leta 1886 poštni urad, brzojavni urad in telefonska govorilnica ter se stekajo v tem kraju o-krajne ceste od treh strani ter štiri občinske ceste, tako, da bi imele lepe zveze na to postajo ^e navedene občine, katere pridejo v poštev za postajališče v Žerovincih, daljo Sv. Tomaž (župnija, pošta, šola), Lahonci, Runeč (šola), Veličani (v kateri občini se nahaja znameniti Jeruzalem), Mihalovci, Svetinje (šola, župnija) ter eden del občine Brebrovnik; c) postajališče s tovorno nakladnico v Pavlovcih. Tamkaj spoji se z okrajno cesto Ivajnkovci—Ormož okrajna cesta od Sv. Miklavža (šola, župnija), občinske ceste iz Bre-brovnika ter še pride v poštev, za občine Litmerk in Pavlovce ter Hum. 8. V teh navedenih! občinah se v vseh goji v zelo veliki meri vinoreja in se nahajajo tu »ajznamenitejši vinski vrhi. 4. Je v občini Veličane yeš prostih rudosledov zn premog, kateri je izvrstne kvalitete. 5. Izdelani načrti dokazujejo natančno, da za izpeljavo tega projekta ni nobenih tehničnih težkoč ter je tudi (vprašanje ormoškega kolodvora po strokovnjakih ugodno rešeno. 6. Ce se ta proga nadaljuje proti Varaždinu, gre skozi zelo velike obljudene va- , si, mimo ugljenika v Ladanju, kateri že danes produ- 1 čira do 20 vagonov premoga dnevno in se bo še go- f tovo zelo razširil. .Ta zveza je mogočna edino v Ormo- | žu, ker le tukaj je mogoč most čez Dravo. 7. Ko se | zveže Murska Sobota potom železnice z Ljutomerom, f je to najbližja zveza z našim gospodarskim središčem, j to jo Mariborom ter Ljubljano na jedni strani ter po- ; tom zveze čez Ladanje in Varaždin z Zagrebom.“ j Razven tega se je povdarjalo, cla! se vse ceste, j vse doline stekajo proti Ormožu, da tudi vse ceste v | Hrvaški vodijo v Ormož in da je Ormož ne samo cen- | ter. za ormoški okraj, nego tudi za velik del hrvaških s krajev onstran Drave. 1 Nadalje se je povdarjalo, da ležijo Veličane — f kjer so prosti rudosledi za premog — ravno v sredini jj premogovnega četverokota. Politični pregledi Jugoslavija. V času bivanja našega regenta Aleksan -dra v Parizu so priredili regentu na čast francoski novinarji obed v „Novinarskem domu.“ Na željo prestolonaslednika ni bilo po obedu nobenih govorov, le sami prisrčni razgovori., Predsednik združenja francoskih novinarjev je izročil Aleksandru diplomo, s katero imenuje društvo francoskih novinarjev Alek -sandra svojim častnim predsednikom v dokaz simpatij, katere gojijo francoski časnikarji napram našemu narodu in regentu. Predsednik francoske republike in naš regent sta doslej edina častna predsednika francoskega društva novinarjev. Regent Aleksander je posetil v Parizu tudi Esad-pašo. Prestolonaslednik je odpotoval iz Pariza dne 15. decembra v mnogobrojnem spremstvu francoskih in jugoslovanskih dostojanstvenikov. Ministrski svet v Beogradu je imel dne 15. decembra popoldne sejo, na kateri je bil podpisan ukaz za odgoditev Narodnega predstavništva za dobo dveh mesecev. V našem vojnem ministrstvu se vrše priprave za demobilizacijo prvega poziva narodne vojske. Demobilizacija bo izvršena takoj, ko se zboljša naš zunanji položaj. Ministrski svet v Beogradu je sklenil, da se trgovinskemu ministru Kramerju odvzame iz - j vrševanje odredbe za cenitev škode in zadeve glede | sekvestra nad neprijateljskim imetjem. Te Kramerju 1 odvzete zadeve se podredijo pravosodnemu ministru. Jugoslovanska generalna konzulata v Parizu in New-Yorku se otvorita. Za našega poslanika v Madridu bo imenovan dr. Ante Tresič-Pavičič. V Beogradu se vrše dogovori glede zgradbe nove železniške proge, katero bi naj zgradila angleška železniška družba. Ta nova proga bo: Prilep —Kavadar—Gradsko—Stip—Kočana. Angleška družba je trasirala to progo že pred vojno in so tozadevni načrti že-pripravljeni. Na seji mednarodne komisije v Beogradu se je določilo, da bo sedež donavske komisije v Budimpešti. Ustanovi se poseben zavod za pouk o plovstvu po Donavi, Odstranjene so vse težkoče morebitnih sporov med interesiranimi državami. Naša kraljevina ni zastopana v mednarodni kontroli Donave. V pariških dobropoučenih krogih se govori, da je gospodarska zveza med Cehoslovaško, Jugoslavijo in Avstrijo gotova stvar. Rešitev krize v pokrajinski vladi v Ljubljani še ni rešena, ker je cela vrsta ministrov odsotna iz Beograda, med njimi tudi minister Kristan , ki je interesiram v prvi vrsti. Tozadevna odločitev bo padla šele po božičnih praznikih, ko se vrnejo v Beograd vsi ministri. Avstrija. Predsednik avstrijske republi-k e, ki se mudi v Parizu, je bil prisrčno sprejet od Clemenceauja. Dr. Renner je orisal predsedniku obupno valutno in prehranjevalno stanje v Avstriji. Clemenceau je obljubil, da bo podpirala Francija pri vrhovnem svetu prošnje avstrijske vlade. Dr. Renner je posetil v Parizu tudi češkega ministra dr,, Beneša glede skupnega sestanka v Pragi, ki bi se naj vršil po Božiču. Gre za dobavo sladkorja in premoga iz Češke za Avstrijo. Avstrijski državni kancler dr. Renner je izjavil v Parizu, da je Avstrija hvaležna vsakemu dobrotniku in da odklanja priklopitev k Nemčiji. Avstrijski vladi je neodvisnost Avstrije baje predragocena. Na Tirolskem se je reakcija popolnoma na tihem oborožila. Na tisoče pušk so razdelili po tihem j med meščansko brambo. „Arbeiter-Zeitung“ poziva j vlado na posredovanje, da se prepreči meščanska j vojna. Državna železniška uprava v Av-I striji je vsled pomanjkanja premoga sklenila ustaviti I preko božičnih praznikov ves železniški potniški pro-j met in sicer v soboto, dne 20. t. m. opolnoči do nede-j lje, dne 28. t. m. opolnoči. Italija. Za guvernerja na Raki bo Baje imeno-( van general Cavalisa. Đ’Annunzijo bo sporazumno 2 I italijanskim narodnim svetom odložil poveljništvo. Italijanska zbornica je odklonila nredlog, da se upostavijo takoj diplomatska zveze med. Italijo in sovjetsko Rusijo. Soglasno pa je bil v laž -kem parlamentu sprejet predlog: Italija naj posreduje pri drugih državah, da se ukine blokada Rusija . Italijanska vlada bo odposlala v Rusijo odbor parlamentarcev, ki bi naj preiskali rnske razmere in o te* poročali italijanski vladi. Iz Bakra se poroča, da so izkrcali Italijani tamkaj 1 bataljon vojaštva. Pravijo, da prispe Črnogorec Nikita sam v Bar. Vendar črnogorski narod je zelo ogorčen na svojega bivšega kralja radi njegovih spletkarij z Italijo. Ako se te vesti udejstvi-jo, pride lahko vsak čas do krvavih spopadov. Italijansko vojno ministrstva razglaša,- da bosta odpuščena konca decembra letnika 1895 in 1898. Ogrska, Cehoslovaška in Poljska. Ogrska vlada je odredila mobilizacijo 28-do 401etnih in je zaprla meje proti čehoslovaški lju -dovladi. Med Ogrsko in Poljsko še ni diploma-tičnih odnošajev, kateri bodo mogoči še le po sklep* miru z Ogrsko. Zbližanje med obema državama ja mogoče, ker med Ogrsko in Poljsko ni ne teritorijalnih in ne gospodarskih nasprotstev. Na P o 1 j. s k e m je sestavljen nov kabinet. — Predsedstvo ima Skulski. Notranje zadeve: Wojcie -chowski. Za zunanje stvari še ni postavljen posebea minister, te posle bo vodil začasno državni podtajnäh Wroblewski. Francoska in Angleška. Francosko-angleška pogajanja v Londonu so se vršila prijateljsko in dovedla d« važnih sklepov. Vojaški medzavezniški aparat, ki bi se naj bil razpustil po ratifikaciji miru, ostane še nadalje. Načeloval mu bo še zanaprej maršal Foch. Tudi vrhovni svet bo nadaljeval svoje seje v Parizu . Pri teh posvetovanjih se je dovolil Francoski razpi* posojila na Angleškem. Znesek posojila se še bo določil sporazumno. V Angliji se bodo vršile splošne volitve meseca marca 1920. Angleški zbornici je naznanil LloycL George, da bo predložil dne 21. decembra vladi predlog glede boljše uprave na Irskem. Med francosko vlado in Vatikanom se bodo zopet upostavile diplomatske zveze. Francoska vlada jamči katolikom v Franciji popolna svobodo. Vatikan prepusti Francoski varstvo katoM -kov v orientu. Turčija. Iz Carigrada se poroča, da snujejo tam -kaj zaroto proti sultanu. Sultana nameravajo odstraniti in postaviti na turški vladarski prestol sina bivšega sultana Abdul Hamida. Amerika. Iz Amerike došle vesti javljajo, da je Wilson odklonil, da bi odnehal napram republikanskim senatorjem, katerim hoče prepustiti vso odgovornost za njihovo stališče napram mirovni pogodbi in zve® narodov. W i 1 s o n o v o zdravje se je zboljšalo, p» vendar politični krogi ne upajo več, da bi zamogOl predsednik zopet aktivno izvrševati politične posle. Tedenske novice. Radi praznikov moramo pripravljati ia tiskati, liste že za prihodnji teden. Radi tehnične nemožao-sti „Malih novic“' ne bo več ta teden. •f Alojzij Jager. V St. Jakobu v Slov. gor. j« v torek, dge 16. decembra zvečer umrl naš vnet somišljenik, veleposestnik, član okraj, zastopa, in župan Alojzij Jager, star 44 let. Rajni je bil odločno katoliško-narodnega mišljenja in vzgleden in podjetea gospodar. Njegov brat Avguštin je župnik v Galiciji pri Žalcu. Pogreb se je vršil, danes, v petek, dn® 19. decembra. Svetila vrlemu možu nebeška luči Družini in g. župniku — bratu pa naše iskreno sožalje ! Zaročil se je g. Ivan Knuplež, organist in krojač v Framu z gospodično Julko Supanič, hčerko ve-leposetnika in župana na Jelenčah v Jarenini. Cenilne in prizivne komisije nam dajte 1 Dohodnino odmerjajo in prizive rešujejo sedaj po svoji volji posamezni uradniki pri davčni oblasti. To je na era strani krivično pa tudi protipostavno. V mariborskem okrajnem zastopu je član sosveta Zebot stavil predlog, -naj se vlado, pozove, naj takoj razpiše volitve za cenilne komisije, oziroma naj sestavi prizivne komisija.. Predlog je bil enoglasno sprejet. Naj napravijo enaü sklep tudi ostali okrajni zastopi. ¥ celi’ Jugoslaviji jo bilo kolkovanih 6 in pol nrlijarde kron. Dejstvo pa je, da smo imeli v naši državi veliko več papirnatih kron v prometu. Naši finančniki so mnenja, da celo cele vasi niso dale denarja v kolkovanje. Mnogi so pa vtihotapili svoj ne-kolkovani denar v zasedeno ozemlje: Dalmacijo, Primorje, Bačko, itd. v upu, da bo priznala naša država po končuoveljavni priklopitvi, teh pokrajin naši kraljevini ves denar tamošnjega prebivalstva. Ti ljudje se mislijo tem potem izogniti 20% odvzetka svojega denarnega premoženja, S kolkovanjem naša država tor a j niti ni mogla dognati, koliko papirnatih kron,, da ima SHS kraljevina v prometu. Radi tega se tudi J m pozna vpliv, kolkov an j a na denarnem trgu i» neznosna draginja j® ostal« ista kot popraj. TtraH kane icrone napram srbskemu dinarju'je .ostal 1:4, dasi je bil kurs pred kolkovanjem že določen za 1:3.50 K. il"o razmerje med krono in dinarjem ne pomenja nič kaj dobrega in zadovoljivega v našem valutnem vprašanju. Vređnostniee namesto drobiža. Vsled pomanjkanja drobiža je mariborski mestni magistrat izdal \ r -idnostnice po 20 in 10 v, ki se dobe pri mestni blagajni vsak dan med uradnimi urami in sicer 20vin . že sedaj, lOvin. pa v začetku prihodnjega tedna. Begunci! izseljenci! V Mariboru se je osnoval okrajni odbor „Narodnega sveta za zasedeno ozemlje“ ki ima med drugim tudi nalogo reprezentirati in zastopati vse begunce in izseljence, bodisi iz; Primorja ali iz Koroške, zlasti pa v prašanju podpor, prehrane, preskrbe, stanovanja, zaposlitve, izselitve in naselitve, trgovine in obrti, ureditve službenih razmer javnih in privatnih uradnikov, preskrbe invalidov, vdov in sirot, zlasti pa oskrbe našega (lijaštva. Radi tega je neobhodno potrebno, da dobi odbor natančen Seznam vseh v Mariboru in v mariborskem političnem okraju živečih beguncev in Izseljencev ne glede na stan, spol in starost. Zato poživlja podpisani odbor vse v Mariboru in v mariborskem političnem okraju živeče begunce ter izseljence, da v lastnem interesu do 26. decembra t. 1. naznanijo potom dopisnice na spodaj označeni naslov, ne glede, na to, če so se že kedaj’ priglasili ali ne: 1. Ime in priimek, 2. ime soproge, 3. ime, starost in stan rodbinskih članov, 4. občino v zasedenem ozemlju v kateri ‘so^ zainteresirani, 5. natančen, sedanji naslov ter 6. eventuelne opombe. Oni, ki prečitajo ta poziv naj obveste« tudi ostale svoje znance in prijatelje, posebno pa one, ki^ prebivajo raztreseni po deželi. Sedež „Narodnega sveta za zasedeno ozemlje“ se nahaja v Narodnem domu, prvo nadstropje. Naslov: „Narodni svet za zasedeno ozemlje. (Begunska pisarna), Maribor, Narodni dom, prvo nadstropje., — Narodni svet za zasedeno ozemlje. Iz Prekmurja. Počenši z dnem 15. > decembra t. 1. se otvori pri vseh poštnih uradih v Prekmurju, kateri so imenovani v okrožnici od 7. novembra štev. 47.259 popoten denarni promet, to je vplačevanje ter izplačevanje poštnih nakaznic, vplačevanje potom, položnic, izplačevanje plačilnih nakaznic, sprejemanje in izdajanje denarnih pisem, sprejemanje paketov, ki so obremenjeni s povzetjem, sprejemanje in izdajanje pisemskih povzetnih pošiljk, ter poštnih nalogov. Paketno tvarino naj sprejemajo uradi do preklica le na lastno odgovornost pošiljateljev in brez jamstva poštne uprave. Izobraževalni tečaji SKZ in SKSZ.se vršijo v toh-lo krajih: Dne 16. decembra se Je vršil tečaj v R a j h e n b u r g u za Posavje; dne 22. decembra bo enak tečaj v S t. L e n a r t u v Slov. gor. v dvorani gostilne Arnuš za Slovenske gorice, dne 30. decembra v Slov. Bistrici v' mestni hiši za; slovenjebistriški in del mariborskega okraja, dne 7. januarja 1920 v Starem t r g u v stari šoli za slovenjegraški okraj in sosedne koroške kraje, dne 15. januarja v Trbovljah v Društvenem domu za trboveljsko okrožje in laški okraj, dne 29, januarja v Konji-c a h v dvorani Okrajne posojilnice za konjiški okraj, dne 5, februarja v Ptuju v dvorani Narodnega doma za ptujski okraj. Začetek tečajev vsak dan ob 9. uri predpoldne. Iz drugih krajev, kamor smo se o-brnili radi tečajev, še nismo dobili odgovora. Prosimo gg, zaupnike, katerim smo pisali, naj nam odgovorijo na našipoziv.. V okrajih,'kjer so tečaji razglašeni, pa naj zaupniki skrbijo, da bo vsaka župnija, in vsaka občina poslala na tečaj vsaj nekaj mož in mladeničev. — Tajništvo Slov. Kmečke Zveze. Shod obrtnikov. Na Stefanovo, dne 26. t. m. se vrši v vrtni dvorani hotela „Beli vol“ v Celju velik shod obrtnikov. Vabimo vse somišljenike, da se tega shoda obilno udeleže, ker se gre za važne koristi naših obrtnikov. Ü Jugoslovanska Strokovna Zveza sklieuje za nedeljo, dne 21. t m. popoldne, ob 4. uril javen shod v veliki dvorani Narodnega doma. Dolžnost vsakega krščansko mislečega Slovenca je, da se udeleži shoda.^ Predavanje SKSZ. V petek 19. t. m. zvečer ob pol 8. uri predava v dvorani JSZ (F.losarska ulica 4) dr. D. Lenart o zgodovinskem razvoju političnih strank na Slovenskem. K obilni udeležbi ste vabljeni vsi, ki se zanimate za politično izobrazbo. Kmetijska podružnica Sv. Jurij na Pesnici inu važno zborovanje v nedeljo,; dne 21. decembra ob 3. uri v gostilni Klampfer pri Gor. Sv. Kungoti., Gosp. nadrevizor Pušenjak bo obrazložit ustanovitev in poslovanje nakupovalne zadruge za naš okoliš. Zato vsi na shod, ki trpite pod strašnim navijanjem ^trgovskih cen! Tudi predloži podružnica letni računski sklep. Vračajočim se izseljencem!; Po došlih poročilih našega poslaništva v Parizu poizkušajo razni a-gentje s pomočjo naših izseljencev, vračajočih se_ iz Amerike in od drugod, spraviti v našo državo velike množine avstro-ogrskih bankovcev potom zamenjave za dolarje in drugo dobro valuto, pri čemer bi izseljencem radi nätvezali, da bo dosegla po sklepu miru krona zopet svojo staro vrednost. Ker je taka zamenjava našim nepoučenim izseljencem v očito škodo, se jih s tem posebno opozarja, da se ogibajo kupovanju vsakojakih nezdravih valut. Poživljajo se pa tudi sorodniki ter znanci naših izseljencev in sploh vsi in -ieligentni sloji na deželi, zlasti duhovniki, učitelji in župani itd., da po svojih močeh uplivajo na izseljence, odpravljajoče se na pot v domovino, naj nikakor ne zamenjajo dobrih valut, ki jih imajo seboj, že med potjo v tujini, ampak da jih prinesejo v našo državo i* šel« doma zamenjajo, ko so s« zanesljivo poučili o pravi kurzni vrednosti teh tujih valut napram našim kronam. Svarilo! Vedno pogosteje se dogaja, da se obračajo razna večja podjetja iz ozemlja izven Slovenije na podpisani urad za posredovanje večjega števila delavcev, zlasti rudarjev, gozdnih delavcev itd. Podpisani urad principijelno ne prevzame nobenega ta -kega posredovanja, ne da bi sklenil s podjetjem preje jasno in točno pogodbo, ki bi garantirala delavstvu primerne plače in druge delavne pogoje ter uredila i njegove stanovanjske in prehranjevalne razmere. A mnoge tvrdke (zlasti židovske po Hrvaškem in Bosni) pa posredovanja pod takimi pogoji odklonijo ter na -hirajo potem potom vabljivih oglasov in spretnih agentov po Sloveniji delavce, katere nato seveda po svoji volji izrabljajo, saj je povratek iz tako oddaljenih o -krajev pogosto nemogoč. Podpisani urad zato resno in nujno svari vse slovensko delavstvo, naj pod nobenim pogojem ne sprejme nobenega dela izven Slovenije preko in brez posredovanja podpisanega urada, a še manj naj pa ne hodi samo iskat dela v ostale pokrajine naše države. V vsakem slučaju naj se obrne vsak po podatke In navodila le na eno izmed podružnic tu podpisanega urada, ki se nahajajo doslej še v Ljubljani Mariboru, Ptuju in Celju. —■ Državna posredovalnica za delo“, Osrednji urad v Ljubljani. Državne lovske karte. Z dnem 31. dec. 1919 izgube veljavnost vse lovske karte, doslej izdane v območju deželne vlade za Slovenijo, ter se uvedejo nove enotne karte z veljavnostjo za tisto koledarsko leto, v katerem so izdane. Z dnem 1. januarja se uvedejo: 1. državna lovska karta, veljavna v vsem kraljestvu; taksa znaša 30 K: 2. lovska karta za lovs-ko-varstveno in nadzorstveno osobje, veljavna le za zapriseženo potrebno .lovsko varstveno in zakonito nadzorstveno osobje in za varstveni okraj, če to osobje ni obenem zakupnik ali podzakupnik lova; taksa znaša 5 K; 3. šolarska lovska karta, veljavna le za šolski revir: taksa znaša 2 K. Razen takse je plačati za posamezno karto predpisani kolek. Druge vrste lovskih kart se odpravijo. Razpis tobačne trafike. Razpisana je tobačna trafika v Slovenjgradcu. Natančnejši podatki so razvidni na okrajnem finančnem ravnateljstvu v Mariboru in na občinskem uradu v Slovenjgradcu Akcijski odboj* zoper draginjo v Celju je skli -cal dne 15. t. m. v malo dvorano Narodnega doma sestanek, na katerem se je razpravljalo o ustanovitvi splošnega konzumnega društva. Spiošna gospodarska zadroga za Slovenijo v Ljubljani je že dovolila primerni kredit in prostor je tudi zagotovljen. Skratka, priprave so v polnem teku in do malega končane in pristopilo je že precejšnje število članov. Da se pa že zamere čimpreje začeti s poslovanjem konzuma, va -bimo vse, ki nameravajo pristopiti in še tega niso storili, da to kakor hitro mogoče store. Sklical se bode nato občni zbor, na katerem se bode izvolil upravni odbor. Delež znaša 50 K, pristopnina 4 K. Nove člane in vplačila sprejema iz prijaznosti gosp. Janko Boviia, Kralja Petra cesta. Pripomniti je treba, da je to splošno konzumno društvo, katerega se morejo posluževati vsi stanovi. Mislimo, da bi bilo odveč, važnost takega prepotrebnega konzuma za Celje posebej naglašati. Za naše vojne vjetuike. Minulo je leto od preobrata in takrat se nam je zazdelo, da je konec gorja, ki ga je prinesla svetovna vojna. A z ujetništvom tol* k o tisoč naših ljudi pa se je pričelo novo trpljenje. V italijanskem ujetništvu ječi na tisoče naših ljudi, ki morejo prenašati glad in pomanjkanje, trpeti duševno in telesno trpljenje. Italija jim odreka — kot Jugoslovanom — vsako pomoč iz domovine — od svojcev. Da bi se vsaj deloma olajšalo gorje tem nesrečnežem, se je namenil „Slovenski Rdeči križ“ v Ljubljani, poslati ujetnikom izdatno denarno pomoč. Vsled tega se obračamo na našo javnost s prošnjo, da po svojih močeh priskoči na pomoč našim ujetnikom. Dolžnost narodova je, da pomaga svojcem v italijanskem ujetništvu, vsled česar pričakujemo, da se bo naša javnost odzvala temu pozivu. Prispevki naj se pošiljajo na „Slovenski Rdeči križ“ v Ljubljani. Bodite previdni! Dne 16. decembra se je zgodila v Novivasi pri Mariboru velika nesreča, ki je žal, zahtevala človeško žrtev. Posestnica Ana Majerič je našla na vojaškem vežbališeu ga Teznu na o-beh koncih zadelano cev, krije bila nabita z dinamitom. Ko je položila cev v kuhinjo, jo je začel ogledovati navzoči Štuhec ter jo- odpirati s kleščami. V hipu grozen pok, cev je eksplodirala, smrtno ranila Stuheoa, ki je kmalu nato izdihnil ter še težko ranila dve drugi osebi. Bodite vendar previdni in ne odpirajte' tako nevarnih najdenih predmetov ampak jih izročajte vojaški oblasti. ______________ Koledar Slovenske KmeCks Žvezelza leto 1920. Vkljub tiskarskemu štrajku se je Kmečki Zveri posrečilo, da se je koledar KZ za leto 1920 do-tiskal in že izšel. Koledar vsebuje več zanimivih gospodarskih člankov in navodil ter 64 strani praznega papirja za zapiske. Cena trdovezanemu koledarju je 4 K 30 v s poštnino vred, t. j. približno toliko kot stane Vi liter vina, torej go* tovo ne preveč. (Poštnina sama znaša 70 v pri komadu,) Prosimo zaupnike KZ, da začnejo takoj zbirati za kmetski koledar naročnike ter ga skupno naročijo za člane čimprej pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Z razpošiljanjem koledarja se je že začelo. Za pošiljatev denarja so zaupnikom na razpolago položnice Cirilove tiskarne. Kdor pa nima položnice, pa naj pošlje ! i 3 i * t * i denar po nakaznici. Naša skrb bodi, da pride koledar KZ v vsako kmetsko hišo ! — Tajništvo Kmečke Zveze. Jlopisi. Buše. Eno leto je že minilo, odkar imamo Jugoslavijo, pa še vedno strašijo v tukajšnji tovarni za dušik nemški in nemčurski duhovi in ostanki blago -pokojne Avstrije, katerih srca in misli so v Nemški Avstriji, samo želodec se še drži trdno in zvesto Jugoslavije. Že sedem mesecev je tovarna pod državnim nadzorstvom, nemški uradniki pa še vedno niso od -puščeni, kajti pašuje še vedno Mader. V mastni službi se še nahajajo: gališki žid Nemtschauowski, oba Kühna (oče in sin), Schwenk, in degradirani straž -mojster, bivši kolporter „Arbeiterwille“, bivši „Sitz -redakteur“ „Tagesposte“ in najhujši denuncijant Ed. von Schlichting. Ta možakar je bil svoj čas-strasten Stajeröijanec in sovražnik vsega, kar je bilo sloven -skega. G- Pogačnik kot sekvester bi dobro storil, e« bi tudi tega možakarja poslal v Gradec. Ali res ni dovolj kvalificiranih slovenskih uradnikov, da se nemški vendar enkrat odstranijo? Tudi se slovenščina š» prav malo upošteva od strani ravnateljstva. Oglasi, namenjeni delavstvu, so vedno nabiti na prav vidnem mestu v nemščini. G. Pogačnika prosimo, naj zgrabi železno metlo in naj napravi enkrat konec tej veliki sramoti, katera onečašča starozavedne Ruše, in naj nažene te nemške vampirje čez mejo in Ruše bodo zopet lo, kar so bile — narodne! Dobrna. V nedeljo, dne 21. t. m., je v novih društvenih prostorih shod krajevne Kmečke Zveze . Poročevalec je g. župan Kranjc. Udeležite se ga vsi v obilnem številu! Pokažimo „Samostojni“, da smo samostojni! Pogovorih se bomo o samopomoči zoper, draginjo. — V istili prostorih bo o božičnih prazniriii igra „Repoštev“ in „Kovačev študent.“ Laški okraj. Prijatelj našega lista nam piše: Večkrat sem imel opraviti z bivšimi nemškutarji, sedaj socijaldemokrati. Ti ljudje še sedaj v pogovorih napadajo in zasmehujejo našo mlado državo. To so ljudje, kateri bi najrajše videli, da bi še danes mi slovenski kmetje zmrzovali in stradali v strelskih jarkih za Nemce. Žal, da tudi naše upravne oblasti napravijo večkrat kaj takega, kar razburja in širi ne -zadovoljnost med našim kmetskim in delavskim ljud -stvom. Tak slučaj je zakrivila tudi naša davčna oblast. Davčni urad v Laškem je namreč kolekoval denar za občine Laško, Marija Gradec in Sv. Krištof. Kolekovanje se je vršilo od 1. do 13. decembra. Gospodom pa ni padlo v glavo, da di bili razdelili obči -ne. oziroma okolice in vasi na določene dneve in nre, kar bi olajšalo delo uradništvu, ljudstvu pa prihra -nilo veliko časa in potov. Vprašamo odgovorne čini -telje: Ali bi ne bilo bolje za uradnike, ako bi bilo to delo za vse dni lepo razdeljeno, kakor pa da je bil prve dni v uradu velik naval, da so uradniki delali pozno v noč, zadnje dni pa zelo malo? Vprašamo nadalje: Ali je bilo v korist nam kmetom, ki smo čakali od ranega jutra do poznega večera v davčnem ura -du, a zvečer še na vrsto nismo prišli? Posebno Smi-klavčani in Sentjederčani, kateri so večkrat na teden gazili po blatu in slabem vremenu več ur daleč radi kolekovanja denarja. Končno, vprašamo: Ali je v korist naši državi, ako se ljudstvo vsled brezglavnosti državnih' uradnikov razburja? Kozje. V nedeljo, dne 28. t. m., ob dveh popoldne, se bo vršil pri nas javen shod SKZ v dvorani okrajnega zastopa. ILOVSKEZra Občni zbor Mariborskega Orla se vrši v nedeljo, dne 21. t. m. dopoldne ob 10. uri v dvorani JSZ. Dnevni red: 1. Poročilo odbora, 2. Poročilo revizorjev. 3. Volitev novega odbora. 4. Slučajnosti. Vabljeni vsi, ki se zanimate za našol orlovsko mladino. — Odbor. „O r e 1“ se je ustanovil pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah. Pristopilo je že okoli 30 mladeničev« Naprej! Prireditve. Izobraževalno društvo v Remtoil&t priredi dne 26, t. m. (na Stefanovo) ljudsko igro „TM sestre“ in burko „Dobro došli! Kedaj pojdete domov P* i Na vsporedu so tudi govori, deklamacije, petje (mošM I zbor), šaljiva pošta in tombola. V nedeljo dne 28. t< K. ljudska igra „Oh ta Polona“ in „Prepirljiva soseda“. Vspored je isti. Za topla jedila in vino je priskrbljeno. Pričakujemo obilne udeležbe naših bratov iz Pohorja in Dravske doline. — Fantje Bral-« nega društva v Cirkovcah uprizorijo na Stela-novo dne 26. t. m. ob pol 3. uri popoldne veseloigra „Občinski tepček“. Sosede in domačine vabimo k o-bilni udeležbi. — Bralno in izobraževalno društvo pri i Sv. Frančišku v Savinjski dolini ima na kva -* terno nedeljo popoldne po večernicah v sobi Izobraž. i društva, svoj redni občni zbor za leto 1919. — Kmet. t bralno društvo na Rogoznici pri Ptuju ima v i nedeljo, dne 31. t. m., svoj redni letni občni zbor v i prostorih g. Bračiča v Novi vasi. Ker je na sporedu tudi zanimivo gospodarsko predavanje kmetijskega strokovnjaka g. Skerltoa od Velike Nedelje, pridite I vsi! Mala naznanila. ! Otvoritev ateljeja za fino krojaštvo. i dobi pn tvrdki C. Pickel, Maribjr, Volkg-gartenstr. 27. 1762 Proda posestvo, pripravno za Obrtnike ali umiroraljenee, obstoji iz dobro ohrajenega hišnega poslopja z gostilno, novega gospodarskega poslopja, 8 njive, vinograda z okrog 3000 najboljšimi amerikanskimi cep. trtami, sado-nosnika, kateri donese do 45 hi sadjevca, ter starega bukovega gozda, ki meri okrog 6 oralov, lena je 65.000 K, plačati je ob kupu vsaj polovico, na drugo se lahko počaka. Posestvo leži v ko-eh o tu dveh okrajnih cest, četrt ure ed cerkve, do postaje Hoče ali v Ptuj ali v Maribor je 10 km. Natančno se izve pri posestnici Uariji Ferenc, Sv. Barbara pri Maribora. 1761 f Maribor 1785 se je preselil ix vi iv. med, dr. Benjamin Ipavic, mnogoletni asistent ženske in porod, klinike v Ljubljani, večletni operater ženske in porod, klinike prof. Ernsta — Wertbeima na Dunaju. — Ordinira, v Gosposki ulici št. 46 I. nadstropje od 15.—16. ure za ženske bolezni in porodništvo. Kanarčki, dobri pevei, se prodajo. — Kje, pove npravništvo tega lista Naglavni robci, barhenti za obleke sukna, sifone, črn klot, vse vrste krtač, britve, glavnike, toaletno milo, krema in vas elf n-mast ?a čevlje itd po naj ni žj ib cenah _______ pri Alojzij Gniušek, kem. skladišče v Maribora, Glavni trg Pisarniška moč popolnoma verzirana za vsa dela v pisarni, samo- stojen korespondent, ima blagajniško prakso, slovenskega in nemškega jezika zmožen, vešč strojepisja v obeh jezikih, išče primerne službe pri kakem podjetju, tvrdki itd. Ponudbe pod „Pisarniška moč“ na upravništvo „Straže.“ 1788 E ionom išče primerne službe, kot oskrbnik, upravnik kakega skladišča, poslovodja pri kakem podjetju, ali kaj takega. Ponudbe pod „Ekonom 100“ na upravništvo „Straže.“ 1787 Kupujem okrogel les za žago na štora ali na žago postavljen šli drugače po dogovora. M. Vračko, Polzela. 1781 Krojaškega nčonca iz poštene hiše sprejme takoj Alojzij Arbeiter Maribor, Dravska ulica 15 , 1791 Soler se sprejme pri okrajnem glavarstvu v Mariboru. Predstavi ss naj v »obi št. 16, I. nadstrop. 1783 Krznarskega učenca iz dobre krščanske hiše sprejme krznarski mojster Blaž Bogina, Gosposka ulica v Maribora. 1790 Konjski hlapec oženjen, ki je vajen po hribih voziti les, se sprejme proti dobremu plačilu s 1. januarjem. Matija Obrana, Maribor, Fischergasse 9. 1783 OGLAS „UNION-PROPAGANDA“, MARIBOR. INDftA CAJ raipeiilis ▼ ikatijioak mm diföet© “BALKAN" Coloniale MARIBOR. Spirit 8S odstotni, dokler v zalogi 1 1782 Bmrvm Kemično vsakovrstno blago. is95—488—208 obleka. Perm in svctlelika ovratnike, zapestnice in srajce. Tovarna JOS. REICH, MARIBOR, Gosposka «lica št. 38, Poštna, naročila se izvršujejo točno* Loi, mast» eile, Naznanjam cenj. občinstvu Maribora in okolice, da sen v svojem stanovanju v Mozartovi cesti 44, v pritličju otvori! ATELJE, '•* v katerem se izvršujejo moške obleke in uniforme po najnovejši modi, kakor tudi elegantni angleški kostumi, ter atelje za občno francosko žensko krojaštvo. Z ozirom na svoje dolgoletne izkušnje in pridobljeno prakso kot prikrojitelj pri tvrdki A. STARKEL, kakor tudi kot voditelj te stroke in potovalni učitelj Radecky-jevega zavoda da za prikrojevanje na Dunaja, zagotavljam, da bom skrbel, da si pridobim s hitro in ceno izvršitvijo splošno zadovoljstvo. Pripomnim, da delam le za tako, ki si priskrbe oziroma prinesejo blago sami. Prevzamejo pa se tudi modernizacije in popravila, kakor obleke za obrniti. 550 Za mnogobrojen obisk prosi Stanislav Vidovič, krojač. E. Mišični asistent in operater na Dunaju dr. Janko Dernovšek ordinira za očesne, ušesne, nosne in vratne bolezni od 2. do 4. ure. Maribor. Pfarhofg. S» 11» nsdstrop« Slovenski slaščičar MILAN KOSER: MARIBOR Grajski trg se priporoča cenjenemu občinstvu v poset in za naročila finega in navadnega peciva in slaščic za gostije in domače potrebe. 1650 s „Vardar“ a sladila Kaya na debelo in drobno S glaeiraaa in neglacirana za- prta v vrečah, kakor tudi glacirsna v zabojih vsako poljubno množino po najnižjih dnevnih cenah prodaja 1794' 247 J vol Gigovič t?»*’ podružnica Maribor. Raznašalci za naše liste se sprejmejo proti dobremu zaslužku. Cirilova tiskarna. Prva jugoslovanska tovarna za poljedelske stroj©, stavbeno in umetno ključavničarstvo, mehanične delavnica za kolesa in avtomobile FRANJO FARIČ il9 StirCI^I idi kupi vsako množino za naj- j višjo dnevno ceno: Prva mariborska tovarna za milo v Mariboru, Maribor, Pobrežje. telefoa 47, brzojavni naslov: Milana. Prosijo se ponudbe z vzorci, 1739—478 ir Kdop oglašufa, ta Rapredufi, ‘•1 posebno pa p« ZAVODU ZA UGLAS Ili REKLA8AO „UNieN-PIlOPJIGAÜDA“ Maribor, Gosposka ulica 25. Specijalitete, t Izdelovanje peči %& kemikalije, motorjev »a bencin in olj® finih železnih in lončenih štedilnikov, železnih ograj, In žtalacija plina in vodovodov. Poprav 1 jsiiaaicaa. vsakovrstnih strojev, spojevanje strtega litega železa tm sploh vsa v to stroko spadajoča dela. flivsnie železa in medenine v lastni tovarni. — Kupiš staro železo I — Lastni inženirji za izdelovanje narison v tovarni 1514—89? Slovenci širite naše liste! Enserirsita v „Straži“! ki je neoporečeno najbofj razširjeni list. Zidruleta Zveze v Llubllsni razpisuje službo zadružnega revizorja s sedežem pri pododboru v Mariboru. Lastno ročno pisane prošnje s spričevali o dosedanjem službovanju, dokazili o strokovni izobrazbi ter zahtevki o plači, je predložiti ravnateljstvu (Da« najska cesta 38) do 25, decembra 1.1- 1711 •n® Novi tečaji • • sa slovensko stenografijo, nemško stenografijo, strojopis, slovensko korespondenco, nemški pravopis in korespondenco, računstvo, navadno, dvostavne in ameriško knjigovodstvo, slovenski jezik za začetnike, nemški jezik za začetnike, hrvatski jezik in lepopis začnejo dne §• januarja 1920. Zasebno učilišče Legat itariii©rsif Vetrinisfea uliti 17/1 Novi tečaji trajajo 4 mesece, obširni prošpekt brezplačno. 179} Najnovejšei Sv. Evangeliji in Dejanje apostolov je knjiga, kakor je Slovenci dozdaj še niso imeli. Obsega vse evangelije in dejanje apostolov z razlago. Oblika molitvenika lična. Vezava prikopljiva. Cena s poštnino vred K 6‘90. :: Naroči se v tiskarni sw. v Mariboru Slovenci! Sezite po znameniti knjigi! ———————t—t SPODNJEŠTAJERSKA LJUDSKA POSOJILNICA P« Z. Z 18. Xm V MARIBORU, STOLHA UL*CA 6 ObpestuJ« hpsmiles® ulage po 3 odotoft. Daje posojila pod ugodnimi pogoji na vknjižbo, po-:: roštvo in zastavo :: Pojasnila daje vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne Urgrdne ure »redo m ćotHlolr f*d 9, dt» 12, a?*», v »aboto «»d %, «I 12. ur« Idfejstri! Is ssMnik: Kossorcij „Str&äa.’ Dlgovared urednik:: Vekoslav Stupanj fUssk Ssbuesa ms SMfe ^