Ste v. 158.
¥ Trstu, v sredo, 7. Jurija 1916.
Letnik
Izhaja vsak dan, ftidl ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj.
Lredruštvo: Lllca Sy Frančiška Aslškega S- L n«dstr. — V* *cfisi naj t potiijajo rredntttvu lista. Nefnmklnma pisma M m
sprejemajo in rokoniai ne vračajo, frdajatell In cdgovorni rrednlk Štefan Godfna. Lastnik koitsord) iiita Edinosti-. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane radrug* s c ir ejeni« porc?tvem v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asifliaga C20L Telefon tredciJtva in oprave štev. Il-®7.
Naročnina znaše: Za celo leto . *......K 3ML—
Zi leta.................
ga tiri mesece................. •
ca nedelfak* Ud«i« «a «1 u r«i .........
Posamezne številke .Edinosti" se prodaji po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglast se računajo na milimetre v širokostl ene kolone.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm	vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.......: . . . . > 2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprSjema Inseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo it p r a v i lista. Plačuje se Izključno la upravi .Edinosti'. — Plaća in toži se v Trstu.
Upava la iaseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška - ----2flL — Pottaofcraniinlčoi račun it 841.651
MM noMšlh Mikov.
Ruska bojišča. — Neizpremenjeno srdite bitke na vsej 350 km dolgi fronti. Izpred Okne v Bukovini ob Dnjestru so se naši umeknili za 5 km. Pri Jazlovcu sovražnik pričel napadati. Povsod odbit, Kakor tudi zapadno Trembovie m ia™<> pola. Ruski napadi pri Sapanovem brez bistvenih uspehov. Med Ml.novim m Oliko srdit boj. Rusi dobivajo vedno 03a-
L Italijanska bojišča- — Položaj neizpTC-menjen. Naši letalski napadi. Ta mesec zajetih 9700 Lahov, med njnm 184 častnikov. 13 strojnih pušek in 5 topov.
Zapadna bojišča. — Francoski napadi vzhodno Moze odbiti ob zelo težkih izgubah.	VT ,
Velika pomorska bitka. — Nadaljne podrobnosti *	• ..
Razno. — Kitchener se s svojim štabom potopil? — Nemški državni kancelar o položaju.________
Naše uradno poročilo.
DUNAJ, 6. (Kor.) Uradno se razglaša: 6. juniia 1916, opoldne.
Rusko bojišče. — Bitke na severovzhodu trajajo skoraj na vsej 350 kilometrov dolgi fronti z nezmanjšano srditostjo. Severno Okne (v Bukovini južno Dnjestta blizu ruske meje) smo včeraj po težkih, premcnljivih bojih naše čete umeknili iz razstreljenih prvih postojank v pet kilometrov proti jugu pripravljeno črto. Pri Jazlovcu ob dolnji Stripi je sovražnik davi pričel napadati po močni artiljerijski pripravi. Vrgii smo ga povsod, mestoma v boju moža proti možu. Zapadno Trembovie je istočasno razpadel močan ruski napad v ognju naših topov. Zapadno in severozapadno Tarnopola so se vršili tudi srditi boji. Kjerkoli je sovražnik prehodno pridobil kaj, smo ga takoj zopet vrgli. — Pred fronto nekega bataljona lezi 3^0 ruskih mrtvecev. Tudi pri Sapanovem številni ruski sunki niso imeli bistveneg? uspeha. Med Mlinovim ob lkvi in v okolišu zapadno Olike, kjer se Rusi neprestano oiačujejo, se vrši slej ko prej srdit boj
Italijansko bojišče. — PcHoza? je neizpremenjen. Brodovje pomorskih letal je včeraj ponoči napadlo železniške naprave v San Dona di Piave. ob Livenzi in v Latisani. Naši letalci s suhega so ob-inetali izdatno z bombami kolodvor ^ Veronl, Ali in Vicenzi. Od začetka tegu meseca smo zajeli nad 9700 Italijanov med njimi 184 častnikov, 13 strojnih pusek
in 5 topov.	..xx	M-.,-
Jugovzhodno bojišče. — Mir.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pL Hdier. fml.
Nemffio uradno poročilo.
BEROLIN, 6. (Kor.) Wolffov urad poroča- Veliki glavni stan, 6. junija 1916.
Zapadno bojišče. Na vzhodnem bregu Moze so bile postojanke hrabrih Vzhodnih Prusov na Fuminskem robu tekom noči po močni artiljerijski pripravi zopet štirikrat napadene brez najmanjšega uspeha. Sovražnik je imel v našem skupno delujočem artiljerijskem zapornem ognju, o"nju strojnih pušek in pehotnem ognju posebno težke izgube. V ostalem je polo-
zai neizpremenjen.
Vzhodno in balkansko boji-š č e. — Na nemški fronti nič dogodkov.
Vrhovno armadno vodstvo.
UellKa pomorsUa Me.
Angleška poročilu
AMSTERDAM, 5. (Kor.) Reuterjev u-rad objavlja očividno pretirana poročila angleških ranjencev, ki so dospeli v razna pristanišča. Po tem pripovedovanju dorodkov iz velike pomorske bitke je ru-š"ec »Shark« vdrl med dve koloni nem-kih rušilcev in jih je napadel. Dva je potopil preden se je zaradi močnejšega ok'nja potopil sam. Poveljnik je. ko so bih mrtvi vsi topničarji, sam uporabljal top. O »Queen Marv« se pripoveduje, da se je na majhno razdaljo bojevala proti eni bojni ladji in obenem tudi proti enemu zeppelinovcu, ki je metal nanjo bombe. Zeppelinovec je bil sestreljen, preden jo je potopilo več sovražnih ladij, ki so jo napadle z obeh strani. »Lion« m »I iger« ste bili zapleteni tudi v srdit boj. »Lion« je bila večkrat zadeta, dočim pa je bila »Tiger« deset minut izpostavljena ognju frakih dvajsetih ladij. Bojna križarka »Tiger« je sama potopila baje šest nemških rušilcev. Nadalje se pripoveduje, da so angleške lahke križarke pokazale, da prekašajo sovražne. Le-te so bile takoj odbite in v nastali zmešnjavi so baje tri zadele ob inine in se potopile. Polaganje teh min se opisuje kot najdrznejše junaštvo Angležev v tej bitki. Neki angleški rušilec je na zasledovanju baje torpedi-ral in potopil bojno ladjo.Ko je poveljnik istega rušilca, ki je skušal kar najhitreje priti na varno, na poveljniškem mostu čestital častnikom, je granata zadela ladjo v bok ter ubila kapitana in štiri druge]
častnike. O bojni križarki »Hindenburg« se pripoveduje, da so jo zadeli širje torpedi, da se ie nagnila na stran, da je voda dosegala dimnike, in se potem potopila. »Warspite« da je potopila dve nemški križarki. O bojni križarki »Derfflinger-ju« se poroča, da je bila težko poškodovana in je končno gorela na sprednjem in zadnjem koncu.
LONDON, 5. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Moštvo z »Warriorja«, ki so ga zaslišavali v Devonportu, pripoveduje, da je ladja kinaiu po šesti uri zašla v boj. »\Varrior« in »Derence« ste zašli med dve črti nemških bojnih ladij. »Detence« je zletela v zrak, »Warrior« pa je bila vsa preluknjana po krogljah. Sovražnik je ujx)rabljal bombe s plinom. Po 17 minutah so ladje odplule, zasledovane po ladjah angleškega bojnega brodovja. »Warrior« je začela zajemati vodo, da je posadka morala k sesaikam, dokler ni prišla druga ladja na pomoč. Ranjence so spravili na to ladjo. »Warrior« so vlekli 48 ur s seboj, potem se je pa izkazalo, tla je bila ladja izgubljena. Vlačilne vrvi so presekali in »Warrior« se je potopila. Neki rešenec v Plymouthu je izjavil, da je »\Varrior« morala vzdrževati ogenj petih ladij dreadnoughtskega razreda in £0 rušilcev.
LONDON, 5. (Kor.) Admirallteta objavlja naslednjo izjavo o bitki v Severnem morju: Ko je glavna moč angleškega brodovja prišla v stik z nemškim vlsoko-morskim brodovjem, je zadostoval zelo kratek boj, da je prisilila nemško brodovje, ki je imelo že težke izgube, da ie iskalo zavetja. To se je posrečilo, ker je zaradi nerazglednega vremena in megle angleško brodovje ie tupatam mimogrede moglo priti v dotik s sovražnikom m ii bil mogoč trajen boj. Zasledovanje se ie nadaljevalo, dokler se nI stemnilo popolnoma, toda angleški ruStle! tudi ponoč niso mogli izvajati uspešnih napadov. Ko ie Jellicoe pognal sovražnika v pristanišče, se je vrnil in je preisk2i glavno prizorišče boja glede poškodovanih ladij. V jetrtek opoldne, ko je bilo jasno, da ni lilo opraviti nič več, se je brodovje vr-tifo k sveji 400 pomorskih milj oddaljen' jazi, je izpopolnilo kurivo in je bilo T. iedeljo zvečer zopet pripravljeno, da cd-luje. Angleške izgube so se obiavile \ oolnem obsegu. Zdi se, da so vsi vzrok :a mnenje, da so nemške bojne ladje izgubile dve dreadnoughtski bojni kriižr-A največjega razreda, dve najnovejši?-ahkih križark, namreč »Wiesbaden« it Elbing«, eno lahko križarko razred? »Rostock« in lahko križarko »Frauen ob« ter najmanje dva rušilca in en pod-
v odnik.
Male zavarovane križarke razreda >Rostock« so bile zgrajene v letih 1912. Jo 1914., 4900 ton. dolge po 139, široke 3*7 m in se potapljajo 4'8 m. Oklop 50 io 100 mm, oborožitev: 12 topov po 10r ;m, 2 mitraljezi in 2 ce^r' za lansiranje .orpedov. Stroji 26.000 konjskih sil, bi-rost 27 do 29 pomorskih milj, moštva v niru 373 mož.
LONDON, 5. (Reuter. — Kor.) Mornariški dopisnik »Morning Poste« piše o pomorski bitki, da je najodličnejša zmaga ingleškega brodovja po trafalgarski zmagi. (Admiral Nilson je 21. oktobra leta 805. premagal francosko-špansko brodovje pri Trafalgaru«. Angleži so s 2/ ladjami premagali 33 sovražnih, od katerih jih je ostalo samo 10. Nelson je padel v bitki. — Prip. ured.) Dasiravno je mam odločilna kot trafalgarska, pa more vendarle imeti bistveno ravno tako pomembne posledice. Izkazuje se, da je bilo nemško visokomorsko brodovje popolnoma premagano in pognano z velikimi izgubami v nerednem begu v svoja pristanišča. »Times« pišej'o: Naše glavno brodovje je zopet pripravljeno na boj, naša blokada je nedotaknjena, naše transportne in trgovinske ladje vozijo semtertja kot prej. Očividna dejstva, kot so ta. govore sama zase. Mornariški izvedenec Arhi-bald Hurd piše v »Dailv Telegraphu«, da je bitka izpremenila razmerje na morju. Dosegla je namreč: 1. da je uničeno upanje Nemcev, da bi mogii motiti blokado zaveznikov in kretanje njihovih transportov; 2. ne bodo več poizkušali napadov na vzhodno angleško obal in vdretja v deželo; 3. je nemškemu brodovju dolgo časa nemogoč ofenzivni nastop v Vzhodnem morju, s čimer je zavarovano desno krilo ruske armade.
ROTTERDAM, 5. (Kor.) »Nieuwe Rot-terdamsclie Courant« javlja iz Londona: »Times« pišejo v uvodnem članku med drugim: Po tem, kar se je doznalo z gotovostjo, se prihaja do vtiska, da dolgi boj z nemškimi vojnimi ladjami, preden je prišel Jellicoe na bojišče izdaja neko pomanjkanje skupnega delovanja in preudarnosti.
Odlikovanje nemških poveljnikov v pomorski bitki.
\VILHEMSHAVEN, 5. (Kor.) Cesar je povišal načelnika visokomorskih bojnih sil, podadmirala Scheera v admirala ter je njemu in poveljniku poizvedovalnih bojnih sil, podadmiralu Hipperju, podelil red »pour Ie merite«.
BEROLIN, 5. (Kor.) Cesar je poslal velikima admiraloma Tirpitzu in Kosterju brzojavki, v katerih jima povodom pomorske zmage Nemcev v Severnem morju izraža zahvalo._
Kitchener s svojim stubom se potopil?
LONDON, 6. (Kor.) Uradno se objavlja: Vrhovni poveljnik glavnega brodovja naznanja, da mora na svoje veliko obžalovanje sporočati, da je bila vojna ladja »Hampshire«, ki je bila s Kitchcnerjem in njegovim štabom ita krovu na poti v Rusijo, v zadnji noči zapadno Orkneyskih otokov potopljena po mini ali po torpedu. Morje je bilo zelo viharno. Dasi so bili takoj ukrenjeni vsi mogoči koraki za takojšnjo pomoč, je, kakor se bojimo, malo upanja, da bi si bil rešil kdo življenje.
M ki državni Kancelar o položaja.
BEROLIN. 5. (Kor.) Državni zbor je sprejel v drugem branju davčne zakone, med njimi zakon o vojnih dobičkih, in je pričel nato tretje branje proračuna. Kot prvi govornik je govoril državni kancelar pl. Bethmann-Hoilweg. Zahvaljeval se je najprej za dovolitev davkov, s čimer je državni zbor pokazal sovražniku, da hoče nemški narod vzdržati na vseh poljih. Državni kancelar je nadaljeval:
»Zaupanje, ki sem ga izrekel pred pol letom, da se bo vojni položaj zboljševal tudi še nadalje, je potrdil razvoj stvari. Na vseh frontah smo že močnejši kot prej. Če sem izjavil tedaj, da smo pripravljeni za mir, ne obžalujem tega, dasiravno je bila naša ponudba brez uspeha pri sovražniku. Pozneje sem izjavil napram amerikanskim časnikarjem, da bi mirovna pogajanja le tedaj mogla doseči svoj smoter, če bi se vršila na podlagi resničnega vojnega položaja, kar pa se je zavrnilo z nasprotne strani. Odtlej se je vojni zemljevid izpreminjal nam v prid . o predaji Kutelžinare, po porazih in jgromnih izgubah Francozov pri \er-Junu, po izjalovitvi ruske marčne otenzi-v-e, po mogočnem prt)dretju zaveznikov ^roti Italiji (živahno odobravanje), po u-rievanju črt pred Solunom in končno po jomorski bitki pri Jutlandu. Ce si so-ražniki vpričo vsega tega še zatiskajo ji, potem se moramo boriti, se bomo borili in se hočemo boriti dalje do končne C: nage. Ml smo storili svoje, da sprožimo iiir; sovražniki so nas zavrnili z roga* ijem in zasmehom. Tako bi bilo vsako nadaljno govorjenje o miru, če bi prijeli mi, ničevo in zlo.« (Zelo prav.)
Državni kancelar je poudarjal nato, da sovražniki poizkušajo omrtvičiti udarno noč nemškega naroda z ustrojitvijo strankarskih in notranjepolitičnih nas-rotstev, in je izjavil: »Ni ga vpliva od zunaj, ki bi mogel tudi le najmanje omajati našo edinosti. (Pritrjevanje.) Gotovo, tudi mi imamo svoja nasprotujoča si mnenja; imeli smo ostra nasprotstva, zlasti v podvodniškem vprašanju in glede naših odnošajev napram Ameriki; toda Izbojevali smo jih stvarno.
Državni kancelar je v tej zvezi govoril tudi o cenzuri in je izjavil, da tudi on hre-jeni po času, ko bo poslovanje cenzure moglo nehati z vsemi svojimi omejitvami in nadležnostmi. Vendar pa vsak politični ukrep v tem vojnem <~isu zasleduje samo en smoter, namreč: nko naj zmagovito dokončamo vojno? i: amo s tega gledišča ;iaj se izvaja cenzura. Državni kancelar bo deloval na to, da naj se v takih političnih stvareh, kjer je zveza z vojnim varstvom le rahla, kolikor mogoče malo uporablja cenzurno črtalo. Državni kancelar je ob tej priliki opozarjal na spletkarjenja s tajnimi in javnimi spomenicami, s katerimi tisti, ki so jih sestavili, ka-žoč se skrbljive patrijote, zagrešajo velike neresnice in zavijanja, kakor na primer, da se je državni kancelar naravnost usedel, ko mu je angleški veleposlanik naznanil prekinienje odnošajev, ali da se je ^državni kancelar z rokami in nogami upiral brambni predlogi, ali pa je proti zahtevi z vojaške strani zavlekel mobilizacijsko povelje za tri dragocene dni, ki so stale Nemčijo ne le del Alzacije, temveč tudi cele reke krvi, in da je preprečil pravočasni udar, zanašajoč se na svoje stare misli o sporazumu z Angleško. Vse to so strupena, vedno dalje se plazeča obrekovanja! Francosko in Rusko bi bilo pač mogoče brzdati Ie tedaj, če bi se posrečilo, vzeti jima upanje na Angleško. »Če sem hotel delati proti vojni«, je dejal državni kancelar, »sem moral poizkušati, da bi prišel z Angleško v razmerje, ki bi potlačevalo vojne stranke na Francoskem in Ruskem.« Državni kancelar se ne sramuje svojega poizkusa četudi se je ponesrečil. Kdor mu kot priča svetovne katastrofe z njenimi hekatombami človeških žrtev za to pripisuje zločin, naj odgovarja za svojo obtožbo pred Bogom. Državni kancelar pričakuje sodbe popolnoma mirno. Ali oni zaplotnik ne ve, da smo one tri dlii, za katere se je baje zavlekla mobilizacija, mrzlično delali na
to, da bi se poravnala nasprotja med Rusijo in Avstro-Ogrsko, da posebno cesarju ni bilo na srcu nič bolj, kot da ohrrnii svojemu narodu mir? Ali ne vidi, da bi si bili tedaj, če bi bili mobilizirali tri dni preje, naprtili ono krvno krivdo, ki si jo je naprtila Rusija, ko je mobilizirala tekom ugodno se razvijajočih pogajanj, proti svojim slovesnim obljubam? Državni kancelar je izjavil, da sprejema boj s temi in drugimi obrekovalci.
Ne gre za njegovo osebo, temveč za stvar domovine, ki bi bila najtežje oškodovana, če bi se sistematično trosili ne-zaupnost in zmota. Napadajo da ga tudi, da prezira velika, močna narodna izročila, pri čemer se poudarja, da Ijubim-kuje s socijalnimi demokrati in mlahave-žem gre na roko. V tej vojni, kjer so vsi samo Nemci, se državni kancelar ne more naslanjati na stranke. Najlepši sad te vojne v notranjosti bo, da neha razlikovanje med narodnimi strankami in drugimi, ker se narodnost ravno razume sa-sa po sebi. V to upa neomajno vkljub Liebknechtovim pristašem, s katerfrnt bo narod obračunal po vojni. »Ves narod se junaški bori za svojo bodočnost, in ta narod, je vzkliknil državni kancelar, »naj bi jaz delil? Ne! Vera v moj narod, ljubezen do mojega naroda mi dajet^ skalnato trdno gotovost, da se bomo borili in zmagovali kot doslej.«
Državni kancelar je končal: »Ne bojimo se niti smrti niti hudiča. Milostno nebo pripušča, da nam dozoreva dobra letina. Ne bo slabše, temveč boljše kot lanjsko težko leto in kot je sedaj. Sovražniki se bodo uračunali glede naših .gospodarskih težav. Vsled svoje pomorske zmage 1. junija ne postanemo bahavi. Vemo, da Angleška ž njo še ni poražena; toda znak nam je za našo bodočnost, v kateri pribori Nemčija sebi popolno enakopravnost in tako tudi manjšim narodom trajno svobodnost sedaj po angleški samovladi zaprtih pomorskih
potov.«
Govor državnega kancelarja je napravil velikanski vtisk, ki je še presegal onega 4. dne avgusta leta 1914. Pravcati viharji navdušenja so orili po dvorani in tribunah. Poslanci so vstali in so vzklikali državnemu kancelarju. — Nato se je seja zaključila.
Proslava šesfdesetlelnice nadvojvod Friderika.
DUNAJ, 4. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Šestdeseti rojstni dan gospoda vojnega maršala nadvojvode Friderika se je v glavnem stanu praznoval slovesno. Na predvečer so službe prosti častniki in uradniki vrhovnega ar-madnega poveljništva v spremstvu godbe in nosilcev svetiljk, odšli k nastanišču gospoda nadvojvode, ki je na grajskem balkonu, vidno ginjen, sprejemal poklonstva. Načelnik generalnega štaba, generalni polkovnik baron Conrad-Hotzendorf, je »najiskreneje ljubljenemu vojnemu maršalu« zaklical trikratni >hoch^, čemur so se zbrani navdušeno odvzali. Ko se je nadvojvoda najmilosti-reje zahvalil za ovacije in so utihnili glasovi cesarske pesmi, je poklonstveni iz-prevod častnikov zapustil grad. Dane^s dopoldne so generali, na čelu jim generalni polkovnik baron Hotzendorf, c. in kr. vrhovnemu armadnemu poveljništvu dodeljeni gospodje nemškega vojaškega poslanstva in bolgarske armade, ter nadalje zastopniki državnih, deželnih in občinskih oblasti prišli v grad. da čestitajo Nj. c. in kr. Visokosti. Ob 11 dopoldne je dospel pred nastanišče vojnega maršala slavnostni izprevod, ki so ga tvorili šolska mladina, veterani, požarna bramba in odposlanstva ^občin. Slikovite narodne noše in bogati cvetlični okras cerkva so podajale lepo, pestro sliko. Nadvojvoda Friderik je stopil v sredo med udeležni-ke slavja. Po odpetju slavnostnega zbora je nagovoril vojnega maršala mestni župan. V svojem, s patrijotično navdušenostjo prevevanem govoru je poudarjal, da vsa monarhija slavi šestdeseti rojstni dan slavnega vrhovnega vojskovodje avstro-ogrskih armad v svetovni vojni. Poudarjal je nato, da po vsej deželi vlada enotno čustvo neomajne zvestobe in neomejene vdanosti do Najvišje vladarske hiše in domovine, in je s ponosom kazal na sinove dežele, ki na vseh bojiščih zvesto izpolnjujejo svojo dolžnost in so si pridobili neven I ji vo slavo. Slavje današnjega dne ie izšlo iz dolžnosti hvaležnosti napram genijalnemu voditelju naših krasnih čet, zlasti pa iz dolžnosti vroče hvaležnosti napram velikemu vojnemu maršalu, ki vodi svoje armade od zmage do zmage in si vije lovor neminljive slave zmagovalca okoli glave. Govor se je končal z željo, da naj bi bila vojnemu maršalu dodeljena milost, da ne dovede samo vojne do slavnega konca, temveč da bi tudi videl popolno dozoretje sadov priborjenih zmag. Po županovem govoru so zaorili* viharni klici »hoch« in zadoneli so-glasovi cesarske pesmi. Nato je odgovoril nadvojvoda: »Besede toplega pa-trijotičnega čustva, ki ste jih izrekel v
imenu prebivalstva mesta in okraja, so me genile globoko in izrekam vam zanje i svojo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno me veseli, da morem današnji dan praznovati med prebivalstvom, ki se^je ved- -no odlikovalo z globokim patrijotičnim mišljenjem in ki kaže zopet sedaj, tekom najogromnejše vseh vojen, kaj more napraviti ljubezen do domovine, zvestoba ir hrabrost. Sinovi prebivalstva tega mesta in okraja so se borili pri vseh velikih dejanjih svetovne vojne. Pomagali so tudi poraziti Ruse in Srbe. Sedaj dajejo čutiti železno pest tudi verolomnemu Lahu. Povsod, kjerkoli so se borili, so si pridobili neminljivo slavo. Nič manjše priznanje pa ne gre tudi prebivalstvu samemu, ki z brezprimerno vdanostjo in požrtvovalnostjo potrpežljivo prenaša ta težki čas. Z veseljem morem izjavljati: Jaz, Vaš vojni maršal, sem ponosen na vas; Vam, gospod deželnovladni svetnik. Vam, gospod župan, in Vam, občinskim predstojnikom tega okraja, ter vsem, ki ste danes prišli semkaj, se zahvaljujem za to lepo in parijotično poklonitev in želim z vami, da bi vaša neomajna vdanost dinastiji In vsevku^ni domovini ter vaše občudovanja vredno izpolnjevanje dolžnosti vam in nam vsem omogočilo prav kmalu, da bi se po pre-maganju svojih sovražnikov mogli veseliti za dolga leta zagotovljenega miru.« — Po viharnem vzklikanju, s katerim so navzoči sprejeli govor vojnega maršala, se je gospod nadvojvoda pogovarjal z raznimi oblastnimi in občinskimi zastopniki in je dal razdeliti otrokom spominsko svetinjo. Nato sledeči pohod slavnostnega izprevoda mimo nadvojvode je dal ude-Iežnikom in veliki množici pred gradom zbranega občinstva ponovno priliko, da so se ponovno poklonili ljubljenemu vojnemu maršalu z navdušenim vzklikanjem.
Avstrijski ministrski svet.
DUNAJ, 6. (Kor.) Včeraj popoldne se je pod predsedništvom ministrskega predsednika grofa Stiirgkha vršil večuren ministrski svet, ki so se ga udeležili vsi
člani kabineta._
■ ■ *
Učinek, solunskih dogodkov na Grškem.
AMSTERDAM, 6. (Kor.) Kakor poroča neki tukajšnji list, javljajo »Times« iz Aten, da je vest o zasedenju javnih poslopij in proglasitvi obsednega stanja v Solunu v glavnem mestu povzročila veliko razburjenje. Kabinet je imel daljše posvetovanje in je sklenil, da vzdrži oblasti, ki jih je odstavil Sarrail, in da bo obenem protestiral.
Bolgarski glas o miru.
SOFIJA, 5. (Kor.) Oficijozni list »Narodni Prava« piše: Ententa ie izzvala vojno in noče sedaj miru, kjer jo mir ovira v njeni ropaželjnosti. Mi govorimo o miru in ga želimo. Će naši sovražniki nočejo miru, ga jim vsilimo mi. Misleč na mir, prisrčno čestitamo zavezniškim junakom pri Verdunu in v južnih Tirolih k krasnim zmagam. Od tam vidimo angela miru, bližajočega se z oljčno vejico.
9uan£ikaj umrl
SANGAJ, 5. (Kor.) Yuanšikaj je v ponedeljek umrl. _
Švedska v svojo obrambo.
STOCKHOLM, 5. (Kor.) Državni zbor je skladno z vladno predlogo dovolil 75 milijonov kron v obrambo nevtralnosti za letošnje leto. Nato je sklenil dovolitev t^-koj razpoložljivih sredstev v nekatere, d6-sebno nujne obrambne namene in je jx>leg tega izrekel upanje, da se nekatere druge obrambne potrebe kar najhitreje pripravijo in preiščejo. Tekom razprave so razne stranke poudarjale, da se je s tem sklepom izrekla volja Švedske, da hoče braniti svojo pravico do samoodločevanja in svojo nevtralnost.
Položaj.
6. junija.
Odgovarjajoč dani obljubi, naj se poba-viino z razmotrivanji grofa Otona Harra-cha o možnostih miru. Seveda hočemo ocrtati Ie glavne misli, kolikor nam pač skromni prostor dopušča. Centralni vlasti ste dosegli znamenite uspehe na bojiščih, njuni nasprotniki pa se zanašajo na svojo številno premoč. Vsa igra z mirovnimi pogoji pa se vrti okolo vprašanja, kdo je povzročil to svetovno borbo. Centralni vlasti ste bili prisiljeni v to svetovno borbo. Cetverosporazum pa hoče nadaljevati vojno, da bi prisilil centralni vlasti, da se odrečete pridobljenih militarič-nih koristi. Vzpostavil naj bi se status quo ante, da bi prišli do mirovnih pogajanj. Cetverosporazum je hotel s to vojno centralni vlasti teritorijalno in materijalno skrčiti. Ali z vzpostavljenjem statusa quo ante ta cilj ne bi bil dosežen, ker bi cen. vlasti ohranili svojo integriteto, a svetovna vojna bi zabeležila kot rezultat dejstvo, da se grupacije dežel Evrope ni smeti dotikati. Za Evropo bi vsekako pomenilo močno konsolidacijo, ako bi se državne ineie proglasile nepremične za vedno. Ob žilavosti, s katero si stoje vojni
Stran I!.
.EDINOST* Stev. 158.
V Trstu, dne 7. junija 1916.
partnerji nasproti, je težko pričakovati drifgačnega rezultata, kajti z nadaljnjim pobijanjem cveta sedanje generacije se razmere ne izpremene niti za las.
Obe skupini držav ste si doslej blizu držali tehtnico, a njihova rezistenčna spo-sobnosst se manjša povsod v enakomernem tempu in pri tej enakomernosti upadanja moči utegne tudi ostati. Neprema-gani — se glasi na tej in oni strani — in ta beseda naj bi ustvarila temeljni ton za dosego trajnega miru: dekretirala naj bi se nepremičnost državnih mej v Evropi! Svetovna vojna mora vendar ustvariti za bodoče rodove razmere, ki jim bodo jamčile napredek v vsakem pogledu. Ne sme se žrtvovati ena cela generacija v to, da se ustvarijo razmere, ki bi se morale izkazati kot nevzdržljive, ker bi premagani partner moral z nadaljnjimi vojnami poskušati, da si pribori zopet svoje mesto v Evropi.
Svetovna vojna bi v resnici ne mogla ugodneje končati, nego z vsaj" delnim vzpostavijenjem statusa quo pred vojno. Kako bi mogli centralni vlasti prisvojeno ozemlje definitivno cburžati, če pa se jima permanentno odreka sklep miru, ki bi jima edini dal veljaven praven naslov. In sicer odreka zato, ker morejo nasprotne vlasti dobivati vire pomožnih sredstev iz vsega odprtega sveta, dočim so centralnima vlastima na razpolago le njiju lastna ozemlja z enim delom Turčije. Seveda imamo izvrstno izvežbano vojsko in vodeče glave so izkušeneji vojskovodje, nego oni nasprotnikov. Ali temu nasproti moramo pomisliti, da je na strani nasprotnikov velika številna premoč. Večji militarični vrlini stoji torej nasproti številna premoč — je to razmerje, ki je obstajalo od začetka vj^jne in bo bržkone nadalje obstajalo, dokler bo vojna. Oporekati bi se moglo, da se številna premoč končno izcrplja, dočim se militarično-te: hnična večja sposobnost ne more izerpiti — da je torej končna zmaga centralnima vlastima zagotovljena.
Na to cagovarja grof Harrach, da tudi j za izvajanje večje militarično-tehnične sposobnosti treba gotovega števila dobrih borilcev, ki pa tudi polagoma pada1 vsled utrujenia in številnega krčenja. Na-| daljnje prelivanje krvLpa bi bilo brezsmo-j treno tudi zato, da morejo nasprotniki še | nadalje dokazovati svojo nepremaglji- i vos L
Na drugi strani pa se je -- tako nadaJju-1 je avtor — v štiridesetih letih miru sedanja grupacija dežel tako uživela in izka- | zala, da za blaginjo Evrope ne bi bilo potreba velike izpremembe na državnih mejah. Kolikor bolj napreduje civilizacija, toliko bolj je človeštvo nasprotno nasilnemu posezanju v obstoječe razmere držav. D^. danes si ni več lahko misliti supremacije ene velevlasti, ker se je odvisnost druge od druge močno užiVela.
Zato ni res. da centralni vlasti stremite po kaki supremaciji: zahtevate le življen-ske pogoje, ki se ne bodo mogli izpodko-pati ali alterirati od nobene strani. Pač pa imajo cilji nasprotnikov agresiven značai in je torej vlasti četverosporazuma smatrati kot napadalce. Centralni vlasti ostajati v defenzivnem položaju,njun mef.e so še vedno ogrožene. »Srednja Evropa« je močna trdnjava in na nje kapitulacijo ni misliti. Caka, da nasprotniki izprevidijo brezkoristnost svoje oblegovalne metode. Le od četverosporazuma morejo priti mirovni predlogi. Ali tam še ne mislijo na začetek pogajanj z obleganci in odločitev v tej veliki borbi ie še v veliki daljavi. Ali naj se po nadaljevanju vojne žrtvujejo tudi doraščajoča mladina in možje, ki so že prekoračili višek svojega življenja?!
Fanatična borba za končno odločitev v veliki vojni pomenja za Evropo permanentno vojno stanje v bodočnosti. V slučaju odločilne zmage na tei ali oni strani bi se nasprotstva med vojskujočimi državami le povečala, da niti misliti ne bi bilo na povrnitev normalnega medsebojnega prometa in občevanja. Nadaljevala bi se medsebojna gospodarska vojna med o-bema skupinama sedaj vojskujočih se držav. Potem pa opisuje avtor v živih barvah, kako bi se povzdignil mednarodni promet in kake velike koristi bi imele vse evropske države, ako pride zopet do prijateljskih odnošajev. Evropa, združena za dviganje velikih zakladov Orijenta, mora nadalje ostati prvi del sveta, kakor je bil doslej. V dva sovražna si tabora razcepljeni Evropi pa je usojena poguba, kajti potem bi nastopila tesno združena Amerika na svetovno pozorišče in bi se igraje polastila nje dedščine v Evropi in Aziji, da — v vsem svetu.
Na podlagi vseh teh razmotrivanj prihaja grof Harrach do zaključka, naj bi se po medsebojnem sporazumu od obeh strani pripoznalo, da ste centralni vlasti nepremagljivi in naj bi se to pripoznanje sprejelo kot podlago za mirovna pogačama! Potem bi prišel za Evropo resničen in trajen mir, ki bi vsaki državi zagotov-Ijal nie meje in jej jamčil življenske pogoje !
Do mit m\l
Povodom uspehov naših čet na iužne-tirolski fronti je naslovil deželni glavar Faidutti sledečo brzojavko na nadvojvodo Evgena: >Kot zvest tolmač čutil našega prebivalstva, ki se, čim večji so iz-| kušnje. ki so prišle nadenj, tem tesneje oklepa cesarjevega prestola, občuduje nedoseženo vojskovodsko umetnost in brezprimerno junaštvo naših čet, ki branijo naše obmejne dežele ter zanašajo boj in zmago v sovražno deželo, izreka deželni odbor Goriške in Gradiščanske Vaši c. in kr. Visokosti najprisrčnejše Čestitke k novim uspehom obenem z iz-
razom najzaupljivejše nade, da bo junaška hrabrost naše armade prav kmalu ovenčana z odločilnim uspehom, da vzcvete naši deželi blagoslov novega povzdiga po zopet vzpostavljenem^ zmagonosnem miru.« Na to je dobil deželni glavar sledeč brzojavni odgovor: »V imenu deželnega odbora in prebivalstva Goriške in Gradiščanske v tako toplo občutenih besedah izrečene mi čestitke so me navdale z največjo radostjo ter Vam izrekam zanje svojo najtoplejšo, najprisrčnejšo zalivalo, in tudi zahvalo meni poverjenih hrabrili čet. — Nadvojvoda Evgen.«
t Mihael Gabrlklčič. Dne 9. februvarja 1915. je padel v Karpatih junaške smrti nadporočnik Egon Gabrijelčič, o katerem so poročali njegovi predstojniki na višje mesto, da je žrtvoval svoje življenje za domovino naj-irabrejši časiriL poll.e. — Padli junak ie bil sin c. k. dvornega svetnika pri vrhovnem sodišču, gospoda Mihaela Gabrijel^iča. Žalost v družini gospoda dvornega svetnika je bila neizmerna, a v tolažbo jej je bilo, da je žrtvovala svojega ljubljenca na oltarju domovine, in pa da je bila deležna vsef»kčega iskrenega sočutja. Včeraj pa nam je došla pretresljiva vest, da je dne 24. m. m. žrtvoval svoje življenje v obrambo naše širše, a še posebno tudi naše — slovenske grudi njegov brat rlihaei Gabrijelčič v cvetu mladosti. v 27 letu: tudi junak, mnogo cenjen in odlikovan z zaslužnim križcem III. razreda z vojno dekoracijo in s srebrnima svetinjama I. in II. razreda. Padel je na tirolskem bojišču na čelu svoje stotnije. — Zopet udarec za družino Gabrijelčičevo! Tem huji, ker je drugi! Tako dokazujejo sb\ v'.i- sinovi s svojo srčno krvjo zvestobo našega rodu do domovine in nje vladarske hiše. Dva Gabrijelčiča, oba odlična in vzorna, sta dala domovini — vse Njiju spomin bo začrtan v zgodovini na zlati strani padlih junakov: svojcem v "ast in ponos in — kolikor ie to sploh možno — v tolažbo.
Razpis natečaja. Dne 19. junija se bo vršila javna dražba za gradbena dela pri novi kanalizaciji za odvod dežcvnice v ubožnici in v riformatoriju za mladeniče. Kompetenti dobe v občinskem tehničnem uradu načrte in vzorce za oferte kakor tudi druga potrebna pojasnila. Ponudbe je do 10. t. m. opoldne vložiti v VIII. oddelku mestnega magistrata, ulica del Teatro št. 5. i. nadstr., soba 19. Pozneje vložene ponudbe se ne bodo več upoštevale.
Trst, 5. junija 1916.
Mestni ma^'strat.
Žveplo. Kakor smo že javili, je pričakovati, da dospe v kratkem onih 30 kvin-talov žvepla, katere je vlada določila za vinogradnike tržaške občine. To žveplo bo stalo po K 1*10 kg. Naročevalci dobijo pa le okoli dvanajsti del naročene množine. To žveplo torej nc bo niti od daleč zadostovalo za potrebe naših vinogradnikov. Ponuja se Kmetijski družbi 30 kvintalov žvepla drugega izvora, katero je dala Kmetijska družba na mestnem fi-zikatu preiskati in analizirati. Žveplo je sivkasto-rumenkaste barve, je na drobno in na pravi način zmleto, ima nad 95r vsebine in je dobro. Cena pa bo okoli o K za kilogram v Trstu. Kmetijska družba kupi to žveplo le. ako se oglasi dovolj naročnikov. Poživljamo torej vse one, ki bi biii pripravljeni kupiti to žveplo, da se takoj oglase v pisarni Kmetijske družbe Dunajska ulica št. 10/1.
Prašiči. Kmetijska družba je preskrbela za sedaj 93 prašičev za rejo, kateri dospejo danes zjutraj k Sv. Soboti in bodo spravljeni v mestni klavnici. Cena bo okoli 115 K za prašiča, nekaj več ali nekaj manj, po teži. Povprečna teža je 9Vz kg. Ti prašiči se razdelijo enakomerno med naročevalcc posameznih vasi tržaške spodnje okolice po redu, kakor so prihajala naročila. Vsakdo naj se torej potrudi, da takoj sprejme prašiča, naj se oglasi v uradu Kmetijske družbe, da dobi potrdilo, da je upravičen dobiti prašiča: prinesti mora seveda diferenco med ceno in vplačanim predplačilom, to je okoli 65 K s seboj, ker bo treba plačati prašiča ob prejemu. Za zgornjo okolico dobimo nekako isto množino prašičev prihodnjo sredo, in se na isti način razdele na Op-činah.
Dekliško zavetišče za vojne sirote. V
ta zavod so se do sedaj vpisali: a) kot ustanovnici: 1. Ekscelejjca baronica Eries-Skene z zneskom K 1000, b) Tržaška občina z zneskom K 1000: kot dosmrtni člani: 1. Cesarski komisar pi. Krekich-Strassoldo, 2.. g.a Ema pl. Kre-kich-Strassoldo, 3. g.a B. B. Busser in 4. g.a Helena Zally z zneski po K 200.
Mestna zastavijanica. Jutri, 8. t. m., od 9. dop. do 3. pop. se bodo prodajali na dražbi nedragoceni predmeti serije 137-, zastavljeni meseca marca 1915. na modre listke, in sicer od štev. 29.000 do štev. 90.600.
Popravljamo. — V včerajšnji oceni šolske prireditve »V kraljestvu palčkov« naj se popravijo naslednji nepopravljeni pogreški » ... ob navdušenem odobravanju (ne pa: delovanju) radosti se žareče množice ..— »s kakimi vročimi željami pač pospremljajo (ne pa: posnemljajo) besedo...«. — » ... z vsemi mogočimi (ne pa: mogočnimi) sredstvi...« — V nekrologu
za Bogdanom Šavnikam naj se popravi: »... ki so ga dičile iste vrline (ne pa: vrtnice)«.
C. k. razredna loterija. Žrebanje prvega razreda se bo vršilo dne 14. in 15. junija, za drugi razred dne 11. in 13. julija, za tretji razred dne 6. in 17. avgusta, za četrti dne 12. in 14. septembra.
CESKO - BUDJEV15KA RESTAVRACIJA (Bos&kova vzorna, češka gostiln*, v Trstu) se nahaja v ulici d«Ile Poste štev. 14. vhod v ulici Giorsio Oalatti. zraven glavne pošte, ŠJrven&ka postrežba in slovenski jedilm Itsri.
MALI OGLASI,
mi» epom h is etiii
črn, bel in moder.
3000, 5001, 3090 Kron,
eventuelno tudi več,
takoj na r-zpolago na prve vknjižbe na hišice in zemljišča. Pisati Ferdinandu Dobranšek, Trst, ul. Barriera vccchia 16, III. nad. Prosilci so napro-Seni, da pošljejo natančni naslov.	346
^5'iarna-slaffičEaHHi SKT^S
volana se proda. — USIca Ssfštcr3& n lakarna.	7
lesene pcctoteld se prosSaJa v vsaki mne i!tš. » Csvršu er. fsfve na	j, Lsstno izde!cva^"G
s f'-zadevnimi sfrojh Ivsn Frandslich, uL •siituio ž t« Trsi,	348
žaklje, cnnie in bombaž. Ul. Bosco
piljtUl 12. Zaloga žakljev.	340
^'•p-:! za «epUenie trt proda mlro^č: U'JtHl niča CflKa, uL Poste 6.
319
Bftfft^KMC Anton Jerkič posluje zopet v svojom rUlUgilil ateljeju v Trstu, Via delle Poste
fctev. 10.	2463
Kn^^Ifim žaklje vsake rrste. Jakob Margon, HUp u j Kili nI. Solitario St. 21 ipri mestni bol-nišn ci) Prva slovenska trgovina.	250
m deaalo seme za preprodajalce.
Kogavice, sukanec, p:pe, milo, gumijeve podpet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetiljke, baterije, pisemski papir kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, razna rezila, robci, mrežice za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe" in drugo prodaja JAJKOB LEVI. ulica S. Uicolo
štev. 19.
62

POZOR l	POZ'' 1
Preskrbite se pravočasno z blagom za obleke, površnike, hlače, zimske suknje i. t. d. 1.1.1
Velikanska zaloga pri
SOKI&EC & C.9
Ulica Poftterosso 8 vogal ulšce Maria Tereza 13.

flflH S
— od —
Ogrske trgovinske banke.
Najfinejša vrsta.
Prodaja se tudi na drobno od 10 hI naprej. Pojasnila daje zastopnik
Em« Nsilassovkh Ktnlov: Pekarna El. vfi. Lampe ul. Bcrrtera 4.
V velikem skladišča u ulici Arouetfotto 13 in na vogalu ul. Gelsi Kupujem vsakovrstne cunje in cdrezkov. — Plača se po 60 in 70 vin. kg.
otri! f Botre!
Ob priliki birme poset te
Mamico Qu Pino
u Trstu ulica CMe šiai3. 13

ki piše na stroj, in pisarniškega vajenca sprejme odvetnik dr. Matej Pretner v Trstu, ulica Marije Terezije št. 13, II. nad.
V različnih naših oddelkih smo sestavili za binkoštno prodajo večjo množino takega blaga, ki je zelo podvrženo modi, ali vrste, ki jih ne moremo imeti v prodaji vsled težkoč izdelovanja kakor tudi nepopolne številke obuvala, stavimo iste za zadnje dni pred prazniki
na modah \ oddelku za obuvalo.
Velika partija ženskih in moških čevljev, samo prvovrstne, znane znamke; blago je priznano najboljše vrste,
\ oddelku oblek.
Svilnate, volnene in pralne obleke, med temi tudi uzorci
prvovrstnih atelier-jev in jako lepe cestne obleke.
*
T oddelku za klobuke.
Oblike in modne barve, cvetlice ter najfinejši okraski kakor tudi okrašeni klobuki iz največjih atelier-jev. Otroški klobuki in oblike za dekliške klobuke v veliki izberi.
WEISS - Trst
CORSO 7-9-11
Blago, ki ne ugaja zamenjamo ali pa vrnemo denar brez težkoč.
posojilnica
regisfrovana zadruga z omejenim poroštvom TRST - Plasza della Caserma St. 2, I. nad. - TRST (v lastni hiSi) vhod po glavnih stopnjicah.
POSOJILA DAJE
za vknjižbo 5 l/% % na menice po 6% na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru ESKOMPTUJE TRGOVSKE MENICE.
HRANILNE VLC !E
•prej »ma od rsakega^čs tuđi mi ud in j in. u bresta j o po
Vede stalne vloge In vloge na tek. račun po dogovoru.
featfll tfavek plačuje kiYo4 sam. — Vlaga st lahko po eno krono. — ODDAJA
domaČe nabiralnike) hhanilne pušice.)
Poštno hranilnični račun 16.004.	TELEFON št. 952
Ima v •mostno celico (safe deposits) za shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednot, popolnoma varno proti ulomu in požaru, urejeno po najnovejšem načinu ter je oddaja strankam v najem po najnlijlh conah. STANJE VLOG NAD 10 MILIJONOV KRON.
llRNbis ur!: Bd 9 do 12 dep. in od 3 fo 5 pop. Izplačajo vsak delavnik ob uradnih arah.