STEV.—NUMBER 90.
Mi ta
ImucJ UOf
• *•rT

Ur«4ai*ki
UptTlIUi


Ut>4«l.

UVMIN
VEST 0 "PUH POSTAVAH" Z» ILLINOIS tZZVNLA M ODPOR.
Ko vaeh kondk ia krajih Jo Sati glasove, ki ugovarjajo a vso ogor-
čcnoetjo predloženi zakonski X	osnovi.
sploAmo mnenje jb, da bo
pbkdlooa plavih postav'
popolnoma pobažsva.
, Chicago, OL — da aadnje županske volitve niso tako raSbnri-le čiksškega prebivalstva, kakor gs je vest o predloženi sakonski osnovi za uvedbo 'plavih postav' v državi Illinois. Med tistimi, ki protestirajo proti tej cerkveni in pobožni nakani, so saatopani razen cerkvenjjdOdh patronov vsi sloji čikaikega prebivaletva.
Zvezna senatorja, občinski očetje, kongresniki, odvetniki, sodni-ki, trgovci, telefonietinje, delavci in drugi eo ee izrekli proti predlogi, ki jo je nepričakovano spravil pred illinoiško legizlaturo državni senator MacMurra? v Četrtek pretekli teden, in po keteri bi smeli ob nedeljah ljudje eamo moliti in nositi denar v duhovniško blagajne. Vseh zabav in razvedril bi bilo konec, če hi prižla omenjena predloga 'plavih poeta v' v veljavo po tej državi. Nobenih več poletnih izletov, nobenih koncertov, nlkakšnega igranja bi ne bilo več v illinoiški drŽavi. Svet bi stopil za več desetletij nszsj ter se moral poglabljati v neumljive bajke rasnih cerkvenih pridigarjev. Z molitvenimi bukviesmi v roki bi smel ie na dan. Ali s sinod-ko v ustih bi že kršil postavo, in irebs bi mu bilo oditi v 'špehka-rnro'.
Tudi med mladine je nastala velika nevolja. Dečki in deklice godrnjajo in se je# nad to na
pre razi
bi postsl 'Central Park' popolnoma mrtev. moflli bi se igrati, ne jahati malih'Ikon jlČevi Zaljubljeni ljudje bi se ve£ ne mogli vo-zariti na čolnih po zapeljivih rib-njakih.
Gledišča bi bila najhuje prizadeta s finančnega stališča, ljudje, ki jih imajo čas obiskovati le ob nedeljah, ps z duševnega.
Avtomobili bi ne mogli dobiti gazolina ob nedeljah. Mnogi bi morali zastrantoga obstati kar na sredi svoje poti ter tamkaj počakati prihodnjega dne*
Celo suhsČi so proti predlsgani zakonski osnovi. Kajti vodjs pro-tisalunske lige za državo Illinois se je izjavil, da nima njegova or-ganizscijs nobenega posla z Mac-Murrsyjevo predlogo 'plavih postav'.
Mestni zdravstveni komisar dr. licrman Bundesen je dejel, da je za nedeljska razvedrile.
Illinois je ena izmed tistih desetih držav, po katerih deluje zveza 'gospodovega dneva* za uvedbo 'plsvih poeta v'.
V Springfieldu se bo vnel hud in vroč boj za uzakonjen je predložene zskonske osnove 'plsvih
pOStSV*.
Med cerkvenimi stebri je le malo takih, ki so proti 'plavim postavam'. Ns splošno ps se ds reči, da je večina prebivslatvs proti takani odredbi. Ali kljub temu še nI zagotovljeno, da bl zagovorniki 'gospodovega dneve' ne zmagsli, rakaj, reakcija in mrsčnjaštvo sla se precej močno zlo med ljudmi.
Turški kandidat je
Csrigrsd, 14. spr. — Sko vsi voditelji sedsnje nsrodne skupšči ne v An gori so prigleaili svoje kandidature v Carigradu. Muatafs Kfmal paša, Izmet paša, Rejuf M, Kazin Kara bekir. Fevri peša in drugi ao kandidatje. Csrigrsd 1*> imel 25 poslsnrev v novi skupini; 25 ksndidatov, ki prejmejo največ glaaov pri volitvah, bo lepljenih. Volilns ksmpenjs je ze lo vroča.
Japonska pošlje trgovsko aUsijo v
llonolulu, Havsj, 14. spr. — J'*»jšaji japonski list "Nipn je objavil brzojavko iz To-k|ja, ki sporoče, de japonska •Is namcrsve v krotkem poalsti trgovsko misijo v Moskvo za skic-trgovske pogodbe s Rusijo.
Pregled večjih dsevslh dogodkov •
Kampanja sa "plevo postavo" v IUinoisu izzvala žilen odpor.
Velemesarski kralji "zvišali" mezde.
Zvezna vlada se obotavlja s preiskavo glede navijanja cene sladkorju.
Dvajset rudarjev v West Vir-giniji obtoženih umora.
Farsa preiskave otroškega dela na poljih pese v Michigauu.
Inoaomstvo.
Francija privije svojo militari-stično silo v Nemčiji.
Sabotaža v Poruhrju nsrsšča.
Zinovjev napoveduje skorošnjo rdečo vlado v Nemčiji.
Ustanovitev nove socialistične internaeionale.
Velika po voden j v Moskvi.
FRANCIJA PRIVIJE SANKCIJE.
Poinoare in Theunis priznavata, da aaaodba Poruhrja ie ni omajala Nemčije.
ZDAJ PRIDI OKUPAOUA HAMBURGA.
I>riz, 14. epr. — Ministrska predsednika Francije in Belgije, ki sta včeraj konferirali v Parizu, priznavata, da okupacija Poruhrja še ni strla pasivne resistence v Nemčiji. Zato sta sklenila, da pri-vijeta stiskalnico in nastopita bolj drastično napram Berlinu.
Kakšne bodo nove sankcije, še ni znano, toda govori se, da na-meravsjo Frsncozi in Belgijci zasesti Hamburg in Bremen ter odrezati Nemčijo od Heveftiega morjs. Anglija se bo nedvomno protivila temu koraku. Mogoče se raztegne okfipleija na* menije ruhrske kraje ali morda misli Poincare na splošno zaplembo premogovnikov in industrij v Pore-nju in Poruhrju.
Fakt je, da trimesečna zasedba Poruhrja ni prinesla zaželjencg^ uspeha; Nemčija — dasiravno jako udarjena — se noče podeti. Pariški borzljanl se sicer tolažijo, da bo treba čakati še dva meseea na kspitulscijo, ali ravno to ao rekli v februarju.
Duesscldorf, okupirana Nemčija, 14. apr. — Sabotaža v Poruhrju narašča. Kazdevanjs važnih železniških iu ksnslakih križišč in spojišč so na dnevnem redu. Francozi so spoznali, ds imsjo opraviti s tsjno in zelo dobro orgsnizacijo nemških sabotistov, katere ae niso odkrili. Vsi čini sabotaže se izvršujejo ponoči in na tako premeten način, de ni najmanjšega sledu za storilci Frsneozi so do dsnes src-tirali le tri moške, o katerih sumijo, ds so ssbotisti.
Porensks zavezniška komisija je včeraj ukazals izgnati nedelj-nih 4.13 Nemcev; izgnanei so večinoma eerinski in železniški uradniki.
Berlin, 14. spr. — V Berlinu narašča brezposelnost. V zadnjih desetih dneh je bilo 33,00) delavcev vrženih na cesto. Velike eiektriške in kovinsrskc tovarne obratujejo le po tri doi v tednu.
Predsednik Ebert je izjavil v petek, da je neipška republika vaako minuto pripravljena doaečl sporazum s Francijo, toda le pod pogojem, da ostane nemška zemlja nerazdeljena in svoboda nemških delavcev nedotaknjena. Nemški delavec je pripravljen nositi najtežje breme rekonstrukcije, tods aikdsr ne bo delsl vpričo grozeče-gs nsbasenega morilnege orožja.
Kbert je ostro žigoael Freneijo radi njenih brutalnosti v poruhrja, kjer afriški črnci izganjajo domačine in uničujejo njihovo imovino. Velikonočni massker delsv-cev v Kruppovih tovsrnsh je po kezel, kekšns "ekonomsko inženirska mlaije" Prsneozov v Po ruhrju. Dejstvo, do ao ae katolJ. ške. eoeialistine in komunistične unije delavcev v Kruppovili to vemah sdmžile in Izvolile skupni odbor v svrho zaščitn* akcije, do kazujc — je <lrjel Kln-rt — pred vsem svetom, da ae franeoaki ml-Ii 1«risi«i ne morejo »greti l nem škim delavstvom
VELEMESARSKA "DOBROHOTNOST" 00 DELAVCEV DO DRAGA ZA LJUDSTVO.
Kakor poročajo, ao velsmasarji v tako dobri volji, da ao vrgH par drobtinio svojim delavoem a svoj« bogato obloione miao.
DRLAVOI BODO TIBTB PAR-CENTNE POVDBKE
PLAČATI DB8BTBRNO
r Peekiam | po », 4 v ima akt*
Ohioago, SI. — Zadnjo, gobo
zjutraj so tukajšnji čaeopiai p nesli vest, da so se Čikaški v mesarji milostno osrli na s delsvce ter jim 'dobrohotno' volili poviška po par eentov uro, s debelimi črkami na prjti strani od zgoraj.
V teh poročilih' je videti števil ke, iz katerih ee de posneti, da bo kakih 81,600 messrekih uslužbencev deležnih tiste neskončne veletnesarske 'dobrohotnosti', ne dalje, ds bo ta povišek znašal ne-kaj niid šest miljonov dolarjev fta leto, in da stopi ta mesareka 've-ledušnost' dsnes v veljavo.
Pa si oglejmo to velemeearako dobrodušnost 1
Velemesarija Armour-Morris ae je odločila povišati svojim 4slat-cem mezdo za deset odstotkov v znesku po $2,500,000 na leto. V tem podjetju je nad 35,060 de levcev.
Velemesarija 8wift & Co.ee je ravnala po Armourju ter privoli la tudi desetodstotni povišek ev0 jim 25,000 delsvcem. Colotni let pi znesek ni povedsn.
Velemesarija Wilson k Po, ima 14,000 delavcev. Ti bodo dobUi povišek od 3 do 5 oentov na ure. Celotni letni povišek bo znašel $1,500,000.
Velemesarija Cudahy Oo. je dovolila povišek 3 eeate na uro. Delavcev li 8,000. Celotni letni povišek nI povedan.
Do tega sklepa so prišli ns kon f esenci, ki je trsjala dva dni in katere so ae vdeležili zastopniki vseh Štirih velemeserij.
Človek se veseli, ksdsr sliši kskem povišku delsvskih mezd, zakej, te ao skoro v vseh industrijah tako pičle, ds se delav. stvo komaj preži vi js. O kaki pri-merni udobnosti delsvskega Življenja ob sedsnjih plsčsh in sedenji draginji sploh ne more biti govora.
Velemessrji eo dali teh psr drobtin s svoje bogsto obloženo mize samo zato, da bodo laže podražili vse mesne izdelke, ki ao pod njih kontrolo.
Vaa dežela se nsj pripravi na podreženje mesa. Kajti če vpošte-vsmo vsa tozadevna dosedsnjs iz kustvs, moramo reči, da bo temu tako. Vssk kapitalist se nsmreč drži prsvils: Ce dem komu kej, mi mors te tisto drditino povrniti deaetcrno. In delsvei pri omenjenih velemessrijah bodo povrnili najmanj deaeterno tistih par eentov s tem, da bodo prisiljeni jesti dražje meso.
Velemesarski povišek je le pesek v oči. In velemesarji eo že dovolj premeteni lisjeki, de jim je znsno, koliko je vreden tak pesek. Za miljone in miljona dobička se vendar izplsče vreči par drobtin med delavee. Javno mnenje bo smetralo velemesarje za blagodiišnc gospode, in stvar bo zopet tekls po svoji atsri poti.
Meaarji ae bodo zadovoljno smejali v pest, nsrod bo plečevsl visoke eene zs meso, in s njim eeveda tudi velemesersko delav-stvo, ki bo še nsdslje komaj de životarilo in garalo ze borno mez do kakor doslej.
Tski poviški nikoli ne izboljšajo delavčevegs položeje. nego ge še poslebšajo, ker uspevsjo ljudstvu zevest.
SACCO RAZOLASEN »LAZ
Boston, Mass. — Nieola Seeeo, znani itelijanski delevskl ergsni-zstor. ki še blisa dve leti čaka v ječi v Dedhsmu na smrtno ebeod-bo. obtožen umora, je bil zadnje dni spoznan blaznim Zdrevnilki zvedene!, ki eo gs prelskeli, so priporočili, ds se Kaeeo nemudoma pošlje v umobolnico.
VSI ZAKONI MINIMALNE Mlini IA ŽBN1 BODO OVRŽENI I
Minneepoiie, Minn. — (Fedcr Press.) — Čim jo vrhovno zvezno sodišče razsodilo, da je fcakon tu minimalno mesdo za ženske v Koulmbijskem distrlktu protiusta ven, so kspitalistične organizacije po vsej Ameriki pričele s xielom, da ae alični zakoni v posameznih drŽavah Unije razveljavijo na enak način. Zveza tovarnarjev v Minnesoti je že vložila tožbo za razveljavljenje minneaotakega zakona minimalne mozde za ženeke.
KOMEDIJANTOM PRE ISKAVA.
Kako preiskujejo otroško delo v Michiganu. — Otroei farne šole izbrani od duhovščine kot ekaemplarji "sdra-
Detroit, Mich. — (Poroče Stan-ley Boone. Federeted Prem.) — Zbornični odeek michiganeke legi slature se je te dni podel na oseb no turo po poljih slsdkorne peee v Miehigenu, da se prepriče, kako je s otroškim delo mna teh podjlh Nerodni odbor sa blaginjo otrok je prod kratkim objavil obširno poročilo o škandelosnem izkoriščanju otrok na polju slsdkorne peee in državna sbornics je ime uovaJa odsek, da stvar preišče.
Odsek je torej aa delu in — ima se dobro. V MerriUu, Mich.. kjer pričenjajo pesna polja, je imel odsek eijajni sprejem. Benjs min C. Hubbard, upravitelj Hollend-St. Jjouis Hugar k oropam je v St. Loulsu, Mich., je oaebno sprejel preiskovalec in jih peljal najprvo v hotel, kjer jih je pogo stil. Nato je liubbard s smehljajočim obrazom izročil predsedniku odseka listek, ns ksterem so bila imena šolskih otrok, ki »<t bili zs slissnt kot priče.
Zaslišanje ae je vršilo v mestni hiši. Prisotni so hili: Mestni zdrav-nik, pastor kougregactjake eerkve in še par humanitareev. Pod vod stvom teh "dobričln" je sedelo ne kaj farroarskih nsjemnikov. Vse je bilo pripravljeno, samo prič še ni bilo. ker ae odpro vrata in v sobo priskače četa izbranih, rde-čeličnih otrok, ketere sta vodila nedučitelj in učiteljica katoliške farne Šole Presvctega srea. Otroei so bili izbrani na dokaz, da js otroško delo zdravo in jim koristi na teleau iu duhu. Otroei so bili naučeni, ksj imsjo povedati; to, kar so povedsli, se je glsailo, kakor ds pojejo v zboru: "Oh, ksko ljubimo delsti ns pesnem polju!"
Vprašanja in odgovori so Šli kot po loju. Delo na polju slsdkorne p<fee je lahko, Otroci radi delajo! Petnajst ur delajo pa niso nič trudni! Delo je igrača! Kskor da se igrajo! Ksdsr se nsvcličejo puliti peso, jo ps režejo. To je igrače!
Ko je bilo "zaslišanje" končano, so bili vai zadovoljili, najbolj pe upravitelj sladkorne družbe.
Ravno takšna komedija je bila v St. Isouisu. Upravitelj kompanije je najprej naroČil preiekoval-cem pojedino v hotelu, nato je bilo "zaslišanje", V mestno hišo niso šli. fVmuf Prciakeve se je vršila in savršMa ker v piaarni Coltunbia Mugsr kompanije!
Zopet je prišla kopa izbranih, rdečeličnih otrok. Vse je šlo gled-ko. Neke deklica je rekla, de na delajo zmirej, "Kako to?" jc vprašel preiskovalec, " Kader dežuje, amo doma," je bil teael odgovor. Vsi so se smejali mo<lremu odgovoru otroka'
V Hagina* je bila iate komedija Tu je bil odsek pod "očetovakim akrpatvom" Miehigen Kogar Co. Družita j* priredila preiakovaleem banket in W. M Kmith. upravi telj kompapije, je dal predsedniku imena otrok, ki so pričali, Otroei so' bili "zaališani" v poslopju
klala
SLADKORNA CENA SE VISA, VLADA SE OBOTAVLJAJ PREISKAVI.
i v
Basil Manlj opoaarja vlado, naj poišče verižnike ln jih kaanaje, sioer bo on poeegel vama Ur povedal narodu, kako in kaj.
VBRttNIKI NAVIJAJO OBNB, KAKOR KAil BAROMBTBR V VLADNIM RAZPOLOŽRNJU.
Waahington, D. 0. — Ko eo
slsdkorne oeno dosegle v petek evoj višek v povojni dobi, je predsednik Harding nemudoma paro-Čil pravoeodnemu departmentu, nsj preiftče pološej tsr dožene vzrok sledkornemu navijanju.
Posvai je pomožnega generalnega zveznega pravdnlka Sey-mourje, ki mu je poverjena pre-iskava v sladkornem verižnifttvu, na konferenoo svojsga kabineta.
Po tej konferenci je dal epo* ročiti, da bodo vsi tosadsvni koraki storjeni potom vladnih po-stsvnlh sgenelj.
Is tegs se da posneti, kako strašno os obotavlja vlada poaečl v sršenjo gnesdo si sdk ornih ve-rižnikov. Ta stršh je nekem eum* ljiv in obnsvlja sgodbo o tem, da so zsdsj sa vlado tisti, ki dovoljujejo in prepovedujsjo, da so zsdsj sa njo densrni mogotci, ki jlin je predvsem ss lsstne biaage, ps ee pri tem nsrod še teko hudo trpi.
Tsrifna komisija satrjuje v avojem poročilu, de ni na tarifo svrsčsti krlvds slsdkornega navijanje, ki je povsročilo, da frs is žepov ljudskih množie na mi-ljone dolarjev v bisags pohlep nih veriinikov.
, Trgovski dspsrtment je obve-atil predsediAka Hardinga, da ni priu^ove^i vJskih.sladkornih oen ekonomičnemu položaju, nego v*, rišnikoin.
Tsrifs torej ni krivs, niti ns gnapodsrski položaj v tej deželi, Počemu potem te cinoanje ln obotavljanje, ko pe je ne dleni, kdo navijs ceno slsdkorjufl
Ksvnstslj orgsnisseijs "TIis People 's Lcglaletive Servles" Bs-sil Msnly, ki js raakril pravi verok sladkornege navijanja, je dejel, da je pravosodni depsrt-ment kriv sadnjegs zvišanje sladkornih een,
"če bi depertmeht hotel nkjti tiste, ki so odgovorni za povišanje sladkornih een, bi to tudi lahko storil," je rekel Manly.
"•laz ssm sem dobil nsksj Jako važnih dokazov. Če ee depert-ment zanime zanje, mu lehko povem vse, kar vem. ,
"Ce pa department ne mara ls-rabiti tega, bomo povedsl! ljudstvu vse, kar osm js znenege o tej zsdevi.
"Zelo zanimivo Je opazovati, kako ae dviga ln pada sladkorne cens, odksr je izdel trgovski de psrtuicnt poročilo, v katerem Je bilo rečeno, da ss nsm js bsti po manjkanja sladkorja, čeprav ni temu tako.
"Ko se je po prvem povišku zdelo, de bo vlsde posegle vmes, sa je eene aladkorju polagoma nižala do dne 5. aprila. Ko pa Je svezni pravdnik William Hay werd v New Yorku naznanil, de ne bo vladn« preiskave, je jele Iti slsdkorne eene nemudoms ns vzgor.
Ols zsdevs ja zsres zsnimivs, in ob sedanjih rszmersh skoro »i pričakovati od pomoči, če nsrod ne pnliana na vlado, ds naredi konce aladkornemu verišništvu
BANKIR FOROAM bi BAPAUL IN vpbvslil VBB biljo NB n1msk1h MARS.
Chicago, 111. — David R. For-gen, predoednik National City banke, je rekel sadnji petek večer na banketu nekega kluba v hotelu Ehermanu, da on bi sapalil ves denar Nemčije v papirju, če bl mogel, kajti to bi bil edini načiu stabiliziranje nemške mSrke. "Vae finenee kontinentalne Kvropc bi trebe uničiti od vrha do korena in potem sgraditi popolnoma nov finančni sistem. To je edina rešitev vprašanja sa Kvropo," jo dejal bankir Forgan.
VELIKA POVODEN J V MOSKVI.
Dol glavnega sseeta sovjetske rs* publika js pod vodo.
Moskva, 14. apr. — Reka Moskva js četrtič v sto letih prestopila bregove ln ee sačela razlivati po ulicah. Velik del meeta je pod vodo. Moekoveka sovjetska uprava je hitro uvedla- vae varnostno na-redbe; vsi čolni in brodnvi, ki so pa razpolago, so rekviriranl in poplavljena površina je ram vet* IJena ponoči. Odrejena je tudi sdrevniška pomoč. A»bule'noe ▼ bolnih ao na meetu. O kakih isgu-beh življenje ie ni poročil, toda materija!na škoda bo velika.
PovodenJ v Moskvi pride redno vsakih S0 let, slasti kadar je, kot to leto, nenavsdno debel eneg. Ko se debele plasti (pega prlčno to* piti, naraete reka, ».JTode prazno* verni kmetje maj|jo s glavami ln strahome govore\ "Božja kasen je sedela Moskvo, novo Sodomo Iu (Jomoro."
Mason I)sy, podpredsednik Bsrnsdsll korporecije is New Yorke, je denes (»odpisal pogodim s sovjetsko vlado za iskoriščaiije bogatili ofjniii zemljišč v južid
Rdočs vlada v Nemčiji Jo MIzhv pravi Zinovjev.
LU1DBR SB JB VRNIL NA SVOJB STARO MBBTO
01., IS. aprila. — Ar. tkur Lucder ae js deaee zjutraj
vrnili k svoji pisarniški mizi kot Čikeški poštni načelnik. Pošinl n aluSbenei so mu priredili Vlliko j dogodkov lekom JSdS|» rudarska overijo.	»alsvks. aM^^^^^^^^H
DVAJSET RUDARJEV OBTO ZENIH UKORA
obtoženi Js tndl odvetnik radarske unije
(lisrleston, W. Ve, — llerold W. Ilouat«« glevni edveiaik ru-derake #»rganlzaeije v Weat Virgi ulji In dvejaet drugih članov or ganiraeija je Mlo zadnji petek ob toženih po vele|K»rMl v okraj« l/ogan umora ia sodeleveaje pri umoru OtH iAlm m-i.ds iz«irs I«
Zs vezni tki ImperUlisti lv potisnili Nsmcijo v Uaijo sovjetskih republik, is glasi raiglai,
Riga, 14. apr. — Zinovjev, predsednik lsvrševslnega odbore tretjo interneelonsle in člen centralnega lsvrševslnega sovjetskege odbora,
js včeraj objavil proklsmseijo tretje internseionsle, v ksteri pravi, da bodo savszaiiki iiuperlslistl kmslu prisilili Nemčijo, ds dobi komunistično vlsdo in stopi v kolo sovjetskih republik,
Tu se poroča, da HO,000 ton pše. nlee In rži, ki eo jih poslali sovjstl nemškim delaveem v Poruhrju, je bilo nsmenjenih zs ssčetni Živilni sklsd nove nemške vlsde In sov-j-tski uradniki, ki imsjo rasdellil žito, bodo orgsnisirsll revolucijo v Nemčiji.
Nova ooeiallatlfaa ln-tomaolonala.
Zborovanje ssstopnikov strank is evropskih dežel v Italiji.
Ilregenz, Itslijs, M. epr. — Ze stopnikl aoelslUtičnih strank is evropskih detel so sa sešli včersj tu in zskljnčili, ds se orgsnisirs novs soeisliatičns internaeionele. ki se bo Imenovsls "Koelslistlčns delavske iatsrneeionela",
Predstavniki sngteške Labor psrty ia s«>eislistev is Francije, Belgije, Kusij*, Nemčije, Italije, A vet rije in rehoalovsklje ter št dovskili orgsnizacijo v centralni Kvropi so v priprs>ljslo«-m odboru. Zborovale* so se bsvlll s programom, ki ima nadomestiti program store druge Intfrnseioaale, keiere js bils rsaliits med vojno. Tu sbrsnl eoelelisti n« odobrava« jo moskovske Irei j* Inlernseiona la Njih glavni eilj je svetovni mir.
VRBME
(1i'< sgo In okoliea — V torel^ jaaoo iti nekoliko hrpUji*, Ten». ftereture zadnjih 'J4 m i najvišja 141 najiMlje »n i os Mtd« ob It M.
PROSTETA
GLASILO SLOVSflSKg MAAOOKK LASTNIKA >LOVEW»kl MA*OONg
jBSaSuTCdtoj— državo (It— CHm—> 1* 00 — Uto. tt-SS ii
Uu ta SI-SS te Ir«
" m tri	la ta
mi lrtof |i*ll li
H M VAlf IMV itlk 9
-PROSVETA"
Ml« »« I, »—Mi Aww
"THE
EW LIG HTISmiT"
S fcf ihg	N—i—I IsMUt Ssrfitr.
Advfrtiilnc ntn
_____m
HUerimiiom . Uniud SUU^sSJIt 0hk*#o) ea4 Cam
—TSfiS&SITiMip
•sd danadall per ynij
Datwa ▼ «UM«i« M. r
SMSMi 4« f«B I« S ««S <MM, de f TM M «s«Mrl
j« a. pr.	SI-SS)
rssnito je
NAPAČNI ARGUMENTI.
Nasprotniki nadjonalizacije ameriških železnic pravijo, poglejte v Cehoslovakijo, pa m boste prepričali, kako draga reč je nacionalizacija železnic. Seveda ae ti nasprotniki poslužujejo samo številk pri svojih argumentih in popolnoma prezirajo faktorje, ki so odgovorni za te številke.
Železnice nosijo le tedaj dobiček, ako se tudi rabijo do skrajne meje.
Na pr. če zgradimo železnico, nastavimo železnlike uslužbence in po nji teč« vsaki dan samo par vlakov, bo železnica imela najbrž izgubo. Ako ss na ravno isti železnici pomnoži promet za dvajset aH trideset vlakov na dan, bo železnica dajala dobiček, akoravno bo pomnoženo železniško osobje. Obrat na železnici se da primerjati z obratom v tovarni Tovarnar, ki si js nabavil dra- Ustamea. gs stroje, ima izgubo, ako ti stroji stoje in ns delajo. Na-obratno bo pa tovarnar napravil dobiček, ako te strojs izrabi dp skrajne meje in kadar so obrabljeni, jih nadomesti z drugimi in boljšimi stroji. Tako govori abeceda gospodarskega nauka.
Pred vojno so dajale železnice na Češkem velik dobiček. Posebno severozapadna železnica se je nahajala v izredno dobrem stanju. Tudi državne železnice na Ce-ikem so dajale tako velik dobiček, da je uprava državnih železnic lahko krija primanjkljaj na drugih državnih železnicah, ki so imele majhen pasažirski in tovorni promet Voznina za pasažirje js bila najnižja, kajti uveden je bil umski sistem. Ena zona je obsegla deset kilometrov (sekaj nad sedem in pol milj) in plačati je bilo treba za vsako dokončano ali pričeto zono štiri cente ameriike veljave. Poleg so bili fte drugi popusti v pasažirekem prometu. Kljub temu so imele železnice profit
Razmere so bile take, da ni mogla nobena privatna Železnica konkurirati državnim železnicam.
Zakaj? Ali mogoče zaradi dobre uprave?
Uprava je že nekaj štela, ni pa povzročila vsega. Promet na glavnih državnih železnicah je bil gost To se pravi po glavnih železnicah so drdrali vlaki noč in dan, ki so vozili izdelke češke industrije na vse kraje, posebno pa v Trst in na Reko, kjer so jih naložili na ladije, da so jih odpeljale v prekmorske kraje. Naobratno so pa dovažali vlaki poljske produkte in take industrijske iz-delke, ki jih niso izdelovali na' Češkem. Gostost prometa je torej povzročila v prvi vrsti, da so imele glavne državne železnice dobiček.
Pred vojno so vprav v Ameriki kazali na državne železnice v Evropi, kako koristno je podržavljanje železnic za ljudstvo. %
Gospodarske razmere so po vojni spremenjene v Evropi. Zelo spremenjene so pa na Ceftkem. Tistega živahnega tovornega in pasažirskega prometa ni več na želeanicah. Železniška oprema je bila po vojni polomljena in za nič. V vojnem času niso delali nove železniške opreme, saj so Še staro železniško, opremo popravljali za silo. Nova železniška oprema in dobra popravila pa stanejo denar.
Evropa se bo morala najprvo vrniti v normalne gospodarske razmere, da se bo lahko državno obratovanje železnic primerjalo s privatnim obratovanjem. Pa tudi železnice se bodo morale nahajati v takem stanju, v kakršnem so bile pred vojno, da se lahko izreče pravična primera.
Dandanes primerjati ameriške železnice z državnimi železnicami v Cehoslovakiji, je pa neumnost Ameriike železnice so bile popravljene po vojni na račun ameriškega ljudstva. Ko so bile ameriške železnice izročene privatni kontroli po vojni, so se nahajale v boljšem stanju, kot pred napovedjo vojne Nemčiji in Avstro^grskL Popravljene so bile proge, lokomotive, vozovi in druga oprema. Vse to se je zgodilo na račun ameriškega ljudstva.
Poglejmo pa ameriške železnice danes. V Minne-soti niso dostavile voz farmarjem pravočasno v jeseni, da pošljejo krompir na trg. Farmarji so morali pustiti krompir, da je segnil na njivah, mesto da ga spravijo v denar. Ali ni to velika izguba za ameriško ljudstvo? Ali niso imeli škodo farmarji in konzumenti? Tam na zapadu so ametali več ko tisoč vos zelenjave in ovočja v reko Co-himbia, ker niso železnice imele lokomotiv, da prepeljejo te produkte na trge. Ali ni imelo od tega sopet izgubo ameriško ljudstvo? V nekaterih krajih je nastalo pomanjkanje premoga. Celo privatni premogokopni interesi dolže železniške družbe, da so zakrivile pomanjka-,. u., ... . t . nje premoga, ker ako redno in pravočasno dosUvljalel^ ffS Sj* £
Ali ni imelo od takega rav-fzgubo ameriško ljudstvo? v Cehoslovakiji so imele izgube, a ta izguba je v primeri s škodo, ki jo je trpelo ameriško ljudstvo zaradi slabega obratovanja železnic pod privatno kontrolo tako malenkostna, da ne pride v pofttev.
Navsezadnje je treba povedati, da je nacionalizacija ameriških železnic po Plumbovem načrtu vse nekaj drugega kpt pa državni obrat evropejskih železnic!
Fasistovska grozodejstva.
Cenjeno uredništvo I
Obljubil Mm Vam ie pred dal-fim časom, da Vam boja poslal poročilo o prvih volitvah v držav-ni »bor, katero oo preživeli Slovani v Italiji ia katerih gotovo m pozabi noben italijanski držav ljsn slovsnsks nsrodnosti. Ts volitve so as vršile dno 16. maja mi. Ne bi Vam tudi aedaj šo poslal to«s članka, ko no bi čital v Vašem cenj. listu s dne 1, msres 1SZ8, da jo jeklsrski esr Elbort H. Garjr ob priliki svo jogo govora v Neapeljnu pokvalil fašiste in sa israzil, ds mu nasilja, ki jih vrši-jo, ugsjkjo. Porabljam to priliko, ds temu gospodo, ki gotovo sedi vodno pri pogrnjenih missk In ki gotovo ne to, kaj ja pravssprsv Življenje človeške msse, sspišemv spominsko knjigo t Drugače je o-nemu, ki gledo, ksko ženejo teleta t mesnieo, in sopet drngašo jo teleta, Sd ga ženejo v mesnjeo. Prehajam na poročilo o dogodkih, ki morejo biti t sramoto vssj itn-lijaneki sgodovini, ki morajo vsbuditi ogorčenje vsakega eivi-
V Italiji se voli na ta Pooamotnc etranko postavlja svojs ksndidatae liete, ki ee morajo prijaviti občinstvu. Obenem eo določi tudi odsnak stranke. Jugoslovansko narodna strsnka ja ft-mola kot odsnek starodavni simbol slovenstva: lipovo vejieo. Na dan volitev ee potom stavijo gla-sovnice, ki nosijo odsnake dotič-ne etranko, v posebno kuverto, ki ee da sapočatena predsedniku volilne komisije in ksteri vrle nato kuverto v posebno šaro. Po sako-nn je predpieana etroga tajnost, tako strogo, da mora volilee, ko Stavi glasovnico v kuverto, iti "v epovedniei podobno ksbino, ki js od vseh strsni tsko ssprts, da ne more nihče volilee kontrolirati, katsro ia ksko glasovnico jo sts-vil ▼ kuverto. Po tem krotkem n-vodu ei bo lahko predstavljal vsak, v koliko eo ee držala obla-atva volilnega sakona napram Slovanom v Italiji.
Raaiirjena fašietovoka orgsni-zaoijs ei je nadela nalogo, da o« nemogoči slovanskim volileem svobodno gleeovati. V ta namen je bila ta organisaoija dobro pre-ekrbljena s denarjem, avtomobili, orožjem in munloijo. V najboljšem slučaju so ee lokslns in deželne oblsetve ssdržsls napram fašistom psslvno, t. j. pustils so ji j delsti, ksr so hoteli, s v na j vi č slučajih oo še oblaetva pomagala vriiti nasilja nad Slovani. Značilno je, da ae je eamo en vojaški stotnik uprl fsšiatovtkemu nasilju. To je bil etotnik Abejen, poveljnik Iteeijakega poveljstva v Klsni pri Kastvu.
Povdarjam, da so bili vsi slovanski občinshi sveti že pred vo-litvsmi rtzpuičeni in ds so bils vse o^čiue v roksh itslijsnskih župsnov in komissrjev, ki eo bili vsi po večini csgriseni sovražniki vsegs onegs, ksr se je imenovslo Slovsn. V občini Deksni, Buset, Ksnfsnsr, Vrssr, Oprtslj in drugih še eo bili volilni imeniki ns tsk način sestsvljeni, ds ni bilo upisanih niti 10 odatotkov slovanskih volileev, ki bi bili moraU biti po sskonu vpissnl. Tudi eo poss-mozne volilne eekclje tsko rsivrsti M, ds eo morsli Volile!, sko so boteli glssovsti, iti po 40 kilometrov deleč. To pa je bilo samo tam. kjer so imeli glasovati slovanski volllei. Na kak način se je delalo, kažejo dovolj eledeči slučaji) Dne 12. meja 1921. je prišlo na občino v Buzet okoli 300 volileev is Sluns, Lsniščs, Trsteniks, Bresta, Rakitovičs, Vrhs, Dragu-Ča. Atrpeds in Oernič, da hI dvignili potrdile, da ao vpiaani v volilni imenik, k s te rs bi jka bila morala občina doetaviti na dom. V občinskem uradu so uradniki nalašš delali Uko počaei, da je dobilo v čaeu od 9. do 12. ure samo S, e od 14. do 1644 samo 7 volileev ta potrdila. Ob tej uri eo saprll občinski urad, o nek itall-janski nrsdnlk ss je pričel nor-čevsti is Ijadl, ki so čskali šs vee 4aai "IJboŽell femu čakate, poj. dite raje obdelovati polje, legli i-i j ne dobile!** Nek volilee. ki
p je dotičnega uradnika odgovoril, da ne bo volil fašiste, ampak avoje ljudi.
Dne 12. maja sjutrsj se je podalo okoli sto volileev is Vršar ja na občino po legitimacije. Pred vaajo so jih aretirali in jih zaprli vcch 100. Oni, ki so protestirali proti takemu ravnanju, ao bili od orožnikov pretepeni Nekatere so potem izpustili, druge po so drisli zsprte do 16. maja, ko so volitve že končane.
V drugi polovioi eprila 1921. so začele fašistovske orgsnizsclje vprsv besneti posObno po Istri Vozili so se od vssi do vssi v avto-mobilih in počenjali vsake vrste nasiljs in grozodejetvs. Od Trets do Pole, od Poreče do Volotkega gs ni kraja, katerega ne bi bili fSšisti sa čass volitev obiskali Povsod eo naznanili ovoj prihod s streli iz revolverjev, rasetreljevs« njem bomb in petsrd. Navajam v. sledečem samo najznačilnejše slu-šsje.
1.	Dne 14. aprila 1921. eo s grožnjami prisilili fsšisti is Pssins učitelje ▼ Sv. Petru v Sumi, Si-mets Boloničs, ds je moral zapustiti krsj.
2.	Dne 20. sprfls so fsšisti vrgli tri hrvsiks učiteljice r Žmi-nju te šole ter oo jim prepovedali še nadalje bivati v žminju.
8. Dne 21. sprils so fsšisti sa-ssgli učitelja is Sv. Katarine pri Pičnu, ga odvedli najprej na eee-dež fsšijs, nato ao ga pa poalali v Pelo. fu mu je zapovedal fsši-jo, ds mors do kones volitev ostati v Ližnjanu pri Poli.
4. Dne 80. aprila ae je pojsvil oddelek fežietov iz Pszins v okolišu Lsbinjs. Hodili so od krsjs do krsjs ter z oboroženo roko grozili kmetom, ds jih postrele in jim polgo hiše, sko bodo glasorsH ss jugoslovsnsko etrsnko. V Sum-breku so vditi, spremljani po ks-rabinjerjih in po tsmošnjsm its-lijaftakem učitelju t stanovanje hrvaškega učitelja Diminiča ter mu zagrozili, da ssžgo šolo in njega, sko se priksže za volitve is hiše.
6. Dne 2. maja vdrlo 6 fsšistov T stsnovsnje župnika fisželjns v Klancu. Zapovedali eo mu, da ee more do 12. mf ja odstraniti t Jugoslavijo, ker ga bodo eicer, ako ga ta dan nejdejo še doma, a-etrelili.
6. Dne 6. maje je vdrl oddelek fašistov v stanovanje župnika červarje v Zrenju prj Oprtlju. Preiskali so vse stanovanje, nato pa mnetali vse pohištvo ekozi okno ter ga na cesti zažgali. 1 7. Dne 4. maja so vdrli fsšisti t Mslem Lošinju v Hrvstsko hranilnico, ker so mislili, ds bodo tsmksj našli jugoslovanske gls-sovnice. Rszbili so vse pohištvo in zsžgsli vee knjige.
8.	Dne 5. msjs popoldne je gru-čs fašistovskih pobalinov vdrls v cerkev v Ponjsnn, kjer ee je ravno vršils popoldanska alužba bolje. Vse vernike eo e kletvinami in grožnjsml zmetali iz cerkve, nato pa iskali župnika, ki jim je pa pravočaano ubežal.
9.	Dne 6. maja je oddelek fa-Šietov preiskal hišo Nszsrija Pe čariča v Pobegih pri Kopru. Našli so mu večje število slovanskih glasovnic ter jih odnesli.
10.	Isti dsn io udrli koperski fs-šiat! v stsnovsnje Josips Ahtiks v Kopru. Celih pet četrtin ure eo preiekavali hišo. Drugi dsn so preisksvo ponovili, In odnesli vse knjige Ahtikove ter jih zsžgsli
11.	Dne 3. msjs so fsžisti ls Pssins zsnkszsli finančnemu re-ftplcljentu ftubeljsnn. ds mors v osmih dneh sspustlti Pszin, sko mn je Mvljenje drago..
12.	Dne 4. msjs je priilo devet fsilftov v hiio Antons Božičs iz Lat pri Motovunu. Zahtevali so od njegs, da jim poda obljubo, da ne bo boben Hrvat Iz Motovunske okolice glaaoval na dan volitev. Ko jim je odgovoril, da on lahko garantira ln obljubi kaj aamo sa svojo osebo, eo mu nsložili veli-ksnsko breme knjig, kstere je moral nositi do Motovuna. kjer so ga zaprli sa toliko dni, da so vo-litvs končale.
18. Dne 7. maja so vdrli fašisti It Patina v stanovanje župnika v Kringl pri Postna. Pretakali so hišo, ter nato smetali vse knjige In pohištvo ne eesto, kjer to vse sažgali. Nsto so pretepli e I »slinami in revolverji župniks, gs aaležili svssaaega aa avtomobil,
ter odpeljali v Polo. Tu so ga ls-ročUi ksrabinjerjem, ki so ga poslali t Trst.
11 Isti dsn in v istem kraju eo vdrli fsštati tudi v stanovanje tamoinje učiteljiec. Grozili so jt s revolverji in ji raztrgali vso ob-leko, ds je ostals naga. Odnesli so ji tudi obleko, vso zlatnino in vee denar.
15.	Dne 7. maja eo fašisti is Poroča prišli v Bakotole in vprašali po Župniku don Kiracu. Ker ga niso našli doma, eo sagrosiii, ds bodo pognali vso vss v zrak.
16.	Dne 8. msjs je pridris gruča fašistov iz Pirsas T Sv. Peter pri Piranu. Kriče in streljsje k samokresov so vdrli v kmečke hiše, rszbivsli sode vins in pretepli sredi vssi nekegs sedemdeset-letnegs starčka. Nato eo zažgali vse seno po celi vSsi, tako da je v par minutah objel goat dim vso vss. Ljudstvo je prettrsšeuo zbe-želo is vssi t polje.
17.	Dne 29. eprils jc posvsl načelnik policije v Poli Viktorja Orubifeiča in odvetnika Kireca na policijsko poveljstvo. Tu so jih prisilili, ds sts podpisaU izjavo, da ss ne bosts vdeležila vdbtev.
18.	Dne 8. maja so fašisti is Pole preisksli hišo Mateja Cerlje-niča. Iskali so slovsnskih glssov-nic. Ker niso nsšli ničesar, ao ee oddaljili z grožnjo, da mu bodo, ako le zvedo da ss udeležuje volilne sgitscije, zsžgsli stopala na nogah.
19.	Dne 7. eprila ss js pripe-ljšl v Črnikai pri Trstu svtomo-bil fašistov. Udrli so v hišo Josipa Andrijašičs in pretepli njegovo ženo in sbs. Zshtevsll so, nsj jima izročita slovanske glasovnice. Nato eo sneeli pred hišo vse listino ter jih zažgali. Odneeli eo tudi toč j o vsoto denarja. Poveljnik orožnikov is Černggakala je potem, ko ao fašisti odšli, dejal, da so etorili prav.
/ 20. leti fsšisti ao as odpeljali nsto ▼ Oep, kjer so premet sli župniku vse stanovanje. Ko oo odhajali, eo sašeli streljati ia ssmokre-sov ter težko rsnUi župnika.
21.	Dne 7. msjs so faktati is Kopra preisksli vso hišo t Maro-tigah in Truškah ter odneeli vee glasovnice jugoelovanske narodne etranko.
22.	Dne 7. maja je prejel žup-nik- Zigulič v Draguču pri Busetu od predsedniks fsšistov ultimat, da ss mora tekom treh dni odstraniti od tsm, ker drugače bo odšel mrtev.
23.	leta usods je doletela dne 9. maja župnika Dukiča is Sovi-njsks pri Buzetu.
24.	Isti dsn je bilo ssukszsno tudi župniku v Buzetu, ds ss mors odstrsniti od tam za toliko čass, da bodo volitve končane.
25.	Dne 9. maja to fsšisti pre iskali hiše vtem kmetom v Plsv-jah pri Miljah. Odnetli to vae slo vsntke glasovnice.
26.	Dne 8. maja ao pazineki fašisti z grožnjami iztirali 72-let-negs župnika Jutts Filipiča. Zapustiti je moral Julijtko Krajino v treh dneh.
V očigled teh natilstev in še nešteto drugih terorističnih faši-itovikih nastopov, je politično društvo "Edinost" v Trttu, kot vrhovna elovanska organizacija, odposlalo dne 9. msjs 1921. ministrskemu predsedniku Oiolittiju sledečo brzojavko:
"Zshtevsmo direktno pri vat, da najstrožje pottopate proti na-tiljem in protislovenskim izgredom v Istri, ki eo ob sodelovanju krajevnih oblastev in varnostnih organov zavzeli naravnost ksts-strofslne oblike!" ' Fsšistovske organizacije bičajo vao pokrajino in zebranjujejo slovanskemu prebivalstvu izvrševanje volilne pravice. Osebe, posebno učitelji in duhovniki, so preganjani in izgnani. Hiše in ste-novanja o pohištvom vred mnogim pošgsns in uničens, nezasli žena mučenja. Osebe in celi kraji ogroženi e požigom in ubojetvom.
Ogorčeni do vrhunca proteeti-ramo proti nasiljem in zahtevamo takojžnje ukrepe od strani vlade."
Istodobno je prejeimenovano društvo interveniralo pri deželni vladi v Ttjstu. zahtevajoč, da takoj ukrene rae potrebno, da na-tilja nehajo. Nič ni pomagalo vte sknpaj, ker je dokat, kako malo to se sbrigsli krajevni vsmostni orgsni in oblsstvs ta ukaze, ki so jik prejemali od svojih nsprej postavljenih. Ni isključeno ps — in to je dsnss takorekoč dokazano— da to ravno ta višja oblaitva Minila napram nam vao naklonjenost in trud, da bi storila spoštovati sskon, dajala ps nsvodila fa-šistovskim organizacijam, aaj preprečijo Slovanom isvrševsnje volilne pravice. Ksko bi tudi isgli-dalo sa Italijo, ki je razglaaila, da oo ta 8iovaai le v manjžini, kf U
naenkrat bila večina poalanctr Slovenec v in Hrvatov f
Nasilja, ki eo ae po tom brio. javu začela višiti, presegajo U vse meje. Zahvaliti se im§ Itailja s vsemi svojimi fsšisti le miroljubnemu našemu značaju in diacipliniranoeti in civilizaciji n«. šega naroda, ki živi v mejah Ita. lije, da oe ni tedaj uprl in rabil lita aredstva v evojo obrambo, kakršna so rabili napadalci na. pram njemu. Prepričan aem, da bo zanimal alehernega alovantki čutečega človeka ta odlomek iz naše poti boletti in bom prihod, njiš še nadalje poročal o grozo, dejetvih. Kdor hoče pretoditi pravilno naš položaj, naie življc. nje in naše delovanje, mora v*, deti aa ta del naie žalottne zgodovine. Dan prvih volitev pomeni za nat isto, kar 13. julija 1920., ko ao plameni objeli naše največ, je kulturno erediŠče Narodni doa T Trstu. — Poročevalec.
SLIKE IZ NASELBIN.
Lfbrsr?, Pa. — Lepo vigred zopet opažamo. Težko emo jo pričakovali in mnogi ki eo hrepeneli po nji, ao ee preselili t večnost, kjer ee sdaj kratkočasijo s Mohamedom, sli kdo ve e kom. Tsko je pri nss r Librarjrju. Nekateri se kratkočasijo s godbo, drugi smo te od. ločili, da sopet priredimo našemu narodu predstavo, igro, ki bo telo zanimala našs udeležence. Igrs se imenuje "Repošter ali goreki duh t Krkonoških gorah'*. Igroksz jt zelo zsnimiv in tuksjšnji fsntje in možjr eo ee zevzeH, ds bodo čim-boljše mogočo izvršili svoje vloge, ki so jih sprejeli In tsko te rti trudijp in učijo, da pokažejo tukajšnjim prebivalcem, da tudi r, Libraryju lahko nekaj storimo. «i Pot mo je canesls v neoddeljeno slovensko nsselbino Moon Run na velikonočni pondeljek. Ko tem prišel tja, eem med potjo izvedel« da priredi tamkajšnje dramatično} društvo lepo predstavo. Tej te seveda nikakor nisem mogsl izognit? in moral sem počsksti, ds se js predstava pričela. Reči moram, da so igralci r Moon Runu izvrstno pogodili in vse priznanje jim m§« ram sato izreči. Zlasti ee moraatf zahvaliti g, R. Gorjupu za njegovo požrtvovalnost in trud, da tako lepo deluje ta napredek našege naroda.
„ Naj grom sopet nazaj k predstavi, ki jo priredi dramet društvo r Librsryju, Pa. Vprisoritev n bo vršila dne 21, aprila in ssčetek igre jo točno ob eedmih zvečer. Po igri bo prosta ssbsva do polnoči Vabimo vee tukajšnje blizu in daleč naoeljene Slovence, da se u-' deležijo. Ob priliki jim bomo tudi mi na razpolago. Pridite, de boste videli zonimivo igro. Vttopnint je tledeča: moški 75c, ženske 30c in otroci od 6 do 14 lets po 15c.
Igralci eo:
Repo*ter.............Jim Deklers/
iatia
,o...JoSs Gssetj.
..........ssm^^^H
Zamud« . . ..........ftank Ptrnithek.
Sela . • a..^./».^raDk Joha. Smola	j Vidie.
..John Bolti. obj Kothir.
Slorsk Krempe^
Pstsr . .	:#ss Jsklick.
Dolga aoft ....... • Bodi Hribar.
Med odpri-«* |fre bo igrsls na klavir gdč. Krftffce Intihar, de-klamira pa Berta Intihar.
Se enkrat torej kličem vte ljubi-telje iger, da ee udeležite in da si podamo roke v 81ovenskem domu
v Librery dne 21. aprila zvečer.
Pocdrav vem zavednim' rojakom širom Amerike. — Florian Plshek.
Ekskajzsrjevs žena jo pobegnila.
Berlin. — Iz Doorna v Holso-di^i potrjujejo poročile, ds tU te Viljem Hohenzollern in njegova nova žena Hermina ločUa, ker ns moreta voč vositi skupsj. Pet mesecev sta živels skupsj in tsmo dvs mssecs je bil mir med njimt. Poročevslci pravijo, ds vzrok spora leži v neuspehu Viljemovs "pomlsjenosti". Prejšnji nemški cessr se je dal "pomlsditi" pred poroko in šc potem je redno vživsl neke 4'pomUjevslne". kroglice, ki so gs ps nsredils Uko nervoznegs in slabsgs, da je danee dvajset let ttarejši Mož je etrešno thujšal, lasje eo mu čisto beli in ker trese oe od slaboeti Zdravniki so ma takoj drugi aseeee njegovega no-vego sakona prepovedali spolne od noša je s šeno. Viljem je neU> posUl silno siten in vssk dsn st je prepiral s Hermino in njene tn otroke je pričel sovražiti in P"' ttopal skrajno sirovo} strežnici, ki mu tt režo pri miti, je nekoč ssgntl solno |y>*odico v obraz. TH mesees jo llerminf nosilo križ, a koečne os js naveličala in prva dni aprila je odšla na svoj grad v Mesiji 500 milj proč od VUjessa. "Hvslt Bogu, ds js odšU," je vsklikad ekskajaer pred stašaboikL
poSOgUUK, H, APRILA,

PROSVETA
(Federeted Prees.)
fitrajk bode nadaljevali. Kmjev.
federacija unij Šfeleznttkili me hanikov r Sacrementu, CalM j« od »laso vala sadnji teden, da bo na
luijevala stavko v delavnicah Pacific železnice, ki traja ie od 1.
julija 1922. V stavki je 557 delav
lt|tavkft krajalsr v Sau Frauofe ru Cel., ki j« idej v sedmem, t«, dnu, m nadaljnje ateodatotno. Ustniki delavnic bi radi uvedli odprto delavnico, a ne nvorejo dobili stavkokazov. Stayktrji so imeli nekaj spopadov kikebi, toda vse tožbe, ki sfi doslej nastale is teh spopadov, ae hfte o vržene.
Lesni kar«* V JCeliforniji pod. del s vee r tejne vrste kuklukskls-soveev. Delevtf v Weedu, Cel., ki niso člani t W., pristopajo h Ku Klu\ Klana ia ee pretepajo s zamore^ katero eo dovedle lesne družbe kot skebc med sadnjo stav-kov Druga stavka grosi izbruhniti L —j* Delavske rasmere v šu-varskih kempeh eo neznozne.
V Perthu, zapadna Avstralije, je bilo izprtih tieož železostavbin-skih delavcev in inženirjev, ker nočejo delati dalj ^o 44 ur v te dnu.
Industrijske unije v Novi Zel a« diji, ki tvore Delsvsko slijgnco, to glssovale o predlogu geueralne stavke proti znižanju mezde. Ve
lika večina članov ee je izrekla /a stavko. Izvrževalni odbor odloČi, kdaj prične štrajkJ
na socijalno plat, nUi ne na jev
no korist, niti ne na človečki de
ment.
"Velik del javnosti ee izpraša jet 4Ali ae mar ta reč ni pripetila že prevečkrat t Ali naj ne ima naj vitje sodišče nobenega eeci-jalnega izgledat AU so sodišče mo m velekapitalisteT" '
Msasschusetts, Califomijs, Wa *h ing ton, Oregon, Utah, Colora-do, Arizona, Kansas, Arkaneas, 8ev. Dakota, Minnesota ia Wis consin, vae te države imajo mesd-ne postave, ki ao v hodi nevarnosti vsled tega sodnega odloka. Podobne meadne poetavno predloge, ki so sedaj v legislaturi države New York, Ohio, Missouri in New Jereej, utegnejo biti poražene ra-di razsodbe zvecnega najvišjega sodišča.
6e bolj cinični kritiki najvišjega sodišča poetavljajo njegovo razsodbo glede aaeadne poeta ve v svežo e policijekim pogonom na namišljene 4 rdeč kar je' v Weah ing tonu, ki ee je izVršil isti den, ko je sodni dvor isreštel uro jorazsodbo, ter pravijo, da je reakcijo narno poetopenje svesaege najvišjega sodišča storilo več sa as-zadovoljnoet ia radikaHzem v Združenih državah kakor deeet tisoč govornikov.
Vsepovsod prevladuje sedaj mnenje, da je dalo raaveljavljenje mezdne poetave za koltunbijeki distrikt jako važen povod kon grešnemu gibenju, ki stremi zs tem, da bodi najmanj šest gleeov potrebnih v najvišjem oodišču, kadar bo šle sa rasveljavljenje te eli one kongreene poetave.
____1€. aprile. —
Bičanje in pretepanje jetnikov v aotorišCih, kamor jih je dajala dr šava na delo, je bilo v petek src diŠčo pozornosti v floridaki \»> otevodaji. Uslažbenee državnega senatorja je zapleten v preiskave.
skupeu preiakovalen odaek ae )>o lotil prvega dela evoje preia kave glede saarti dakotskega fan ta Martina TaberU, dočim ae bo senat pečal a resolucijo, ki jo je sprejela poslanska zbornica vše raj in ki stremi aa razširjenjem delokroga odeekove preiskave.
V senatu je pričakovati vroče ge boja glede sbornične resoluci je. Če jo sprejme eenet, potem pride senator T. J. Knabb, ki lastnik jetniške kempe v okraju Baker, pod ogenj. Kakor jo ališa ti, so se prijatelji senatorja Knab-bs včeraj abireli okoli njega. Nad sornik Knabbove jetniške kempe John Roddenberrjr je pod obtožbo krutega poetopenje a jetniki.
Šerif J. R. Jonee is okraja Leon, o katerem pravijo, da je dobil po 120.00 sa vsako glavo, aU aa vsakega jetnike, ki ga je privedel jetniško kempo tvrdke Putnam Lumber Go. v deri, Fla., kjer je bil Tebert pretepen do emrtl, bo predmet današnje preiskave.
Odsek bo tadi preiekal urad o-krajnegs sodnika J. B. Willisa, o katerem pravijo, da je imel eodno obravnavo vselej, kaderkoli je Šerif Jonee privedel kakega jetnl ka
Razne
ZADSVA JBKATBRINB KALI \ NINOVB POLITIČNEGA r ZNAČAJA.
N«w Vork, V. T. (Fed Press.) — Ker ne more državni department Združenih Jržav narekovati Rusiji, kako naj njena vlada postopa e svojimi političnimi jetniki, se hočejo ljudje, ki slučsjno vodijo državni department, znesli nad lačnimi ruskimi otroci. To je tskorekoč jedro izjave, ki .jo je podsl eksekutivni tajnik Nsn-senovega ameriškega aveta za od-pomoč ruskim otrokom, kapitan Pazton Hibben. Ta m rstbil teh b<sed. Ali pomen imajo natanko tak. Izražene eo bile, ko je prišla med svst vest, da sabranjuje državni department "dežele svobodnih in doma junakov" gospsj Kelininovi, ženi predsednika ruske republike, stopiti na ameriška tis, da pomaga aeetradanim ruskim otrokom, in eTcer ji ze-branjuje vhod zato, ker jc dala ruika vlada usmrtiti enega eerk Tenjaka.
"Obsoditi na tisoče ruskik o-trok na smrt vsled lakote v protest usmrtitvi človeka, ki eledi o-nema, ki je dejali Ljubi svoje sovražnike, blagoslavljaj tkite, ki te kolnejo, stori ddbro tistim, k te sovražijo, in moli aS tiste, ki te izrsbljajo in preganjajo, je i menitna ideja. Naša vlada ei mo rs čestitati, ki misli na to." Tako se približno glasi izjava kapitana Hibbena.
"V poslanstvu Jekaterine Ka-lininove ni nič političnega, ali za-branitev njenega prihoda v to de-Mo je čisto političnega značaja. Trditev, češ, da ne sme priti v Združene dršave, ker je dala ru-vlsda usmrtiti političnega srešniks Bučkoviča, je aemo ja lov izgovor.
V OBRAMBO ŽBNSKE MEZD NB POSTA VB I
ZBOROVANJA NARODNE U-OB AMERIŠKIH VOULK.
Dos Moines, Is., 13. aprila. — 1 Ekonomični staled ženeke na do mu je bil iserpen predmet pred nerodno ligo ameriških volilk, ki eedaj zboruje v tem mestu. Teh nična procedura ss je morala u-mskniti vroči debati o sprejetju priporočila od strani odseka sa enotne postava glede ameriške žene.
Odsekova platforma ee je tika a dveh točk, in eicer prvič tega, da imej zakonska polovica pravico pričati v katerikoli' razpravi, tj ti je druga polovica toiene stranka. Ta točka je bila eoglaeno sprejeta. Druga ss je tHcsla tega-c vprašanja t
Oba zakonca imejte enako pre vico do zemljiščne posesti druge ga. Nadalje imej',vsak sakeneo aitninako pravico 4o polovice vsega premoženje, ki ga pridobi ta oba, ali pa samo eden po poro-ki, in vsak sakonee mora zepjieti ti tisto polovico posesti ali pre moženja, komurkoli hoče.
Delegatinje is Wiseonsins so bil$ proti tej točki, ttdeč, da eo žene izgubile v vsakem slučsju, v katerem so bile prizadete njih astninske pravice kpočetke.
M rs. Charlee L. Tiffany iz Nsw Torka je podpirala amendment, po katerem naj bi bila točka natanko preučena in prerešetane, preden gre pred državno posta-vodajo. Ta amendment je bil poražen na podlazi rasloge, češ, da je bil omenjeni ekonomski stalež žena na domu edina odredba, v kateri ni bilo niti trohice napred
■ Hud vihar je iszvsle neks ds
legstinja is dcbve Mieeouri, ko
je dejala, da bi naj bil zakon srna-trsn bolj za duševni odnošaj ka-kor pa za trgovsko sodružništvo. Po več kakor enurnem prerekanju in prepiranju jc bil pornUn tudi ta amendment. In odsekove priporočitev je bile .presta v polnem obsegu.
Cankar«
Washingtou, D. O. (Federated Press.) — Narodna ženska etro-k"vna unijska liga je danee razposlala širom Združenih držav po-me zs žensko konvencijo, na ka-t<ri j« trebe rešiti kriso, ki jo je P"v*ročil odlok zveznega vrhov n^a sodišča, e katerim je rgsve 'jsvil mezdno poetavo aa kolom-i distrikt Veš kakor poldrugi nuljon n*k utegne sedaj prizadeti mezdno znižanje, kakor misli poeta-^sjna tajnica omenjene lige Ml» Ktbel ti mi t h. "Nekaj mora-y etoriU," je dejala Miee Smith, 'de humsniairaaso ali aodišča ali P« našo uatevo."
"IMavke te dežele oo videle, d* je vrhovno sodišče savrglo dve Ihtavi (rlede otroškega dela," je Pristavila, "in eedaj ae je agodilo *'•» t mesdno poetavo aa kolum-«j«ki diatrikt, čeprav eo oe bori-u '»»jo dvajset let, de je prišle * '»konik štirinajstih držev.
' N'«<laljno žensko poetavo gle-f' »st^rinatve čaka ista pot. Pro-Rušiti jo mora iato sodišče, ši-f,r "dnji odlok se ne osire niti
KRTVOROJRN OTROR oživ LJBN S ADRBNALINOM.
New Vork.TT. - Vod^J bolnišnice Brotrnsvdle k Bsst New Vork Hospitel vjBrooWynu ooročs de je bilo zadnji poado-{jekmrtvorojeno dete oživljene z plinom. Zdravniki ao vbriag-^otroku več kaplji« adren.Hns y srce in mu umetno kovali diha-nie Psr minut pozneje je m«ti do-
^U ^egTotroka, ko je bila ^
lo pref obveščene, ds jc ot.ok mrtev.
I^Strs u L. Suvka jc ^ St Stek o polnoč« Nis-ter
dajalcev in delavcev, k, ao oe » dinUiTds se vpr.šsnje^ m^^« delavnika P^P«-«'
rešitev. Razsodb vas^
v roke v sedmih dneh.
drkle prb8tano plesalo m ur.
oieveland, O, — Dekle Melona Major, stsra 21 let, je doeegla vi šek v pleeu bres prestanka, sakaj, plseala je brea prestanka 52 ur in
16 minut. 8 tem je prekoaila Al mo Cuaamingaovo, ki je plesala New Yorku 50 ur in 2 miputi. Mayersova je pričela plesati ob devetih in 35 minut v torek dopoldne in prenehala ob eni in 5 minut v četrtek popoldne aadn; teden. Pleeala je s petimi pleeale ter naredila deeet iamenjav. Raz trgala je šeet perov nogavic ia štiri pare čevljev j eedemkrat ee je odpočila, in sioer vaelej po tri minute; upehala je tri godbe ln štiri igralce na klavir. PrepleealS je približaš petdeset Ssllj. „ '] Ko jc dokončala ta svoj ples, jo je preiekal edrevnik ter do-gnal, da eo ji hudo zatekle roke in noge. Ali v treh ali štirih urah so ji prešle vse tiste otekline, kekor je zatrdil zdravnik. Na teži je plesalka Isgabila 6 funtov. Ob začetku svojsga pleea je tcktala 113 taatov, po plesu pa 10«.
DRUOI SIN BOŽJI" MRTEV?
- Ali je 'kralj' Benjamin Purnell ali 'drugi sin bošji' mrtev! Ali menijo državni uradniki, da se je Hiša Davidova pečala e prodajanjem mrtvih trupel t
Državne oblasti ao izprsšale kolonijskega zastopniks H. T. Dswhlrsta glede vprešanja, kaj ao ljudje v Davidovi hiši počeli a mrtvimi člani Bcnjeminovcga kulta. Teko je raavldno is tozadevnih zapiskov, ki so prišli pravkar v jav-nost. In mnogi so radovedni, ali je res, da je Mrugi sin bošji' u-mrl še v mesecu januarju, in da ao pred kolonisti skrivali to smrt.
Benjamin je ušil člane svojegs kulte vere v te, da je on dub, vsled čessr ni sanj nobene emrtl. Mnogi pa kljub tema menijo, de je 'drugi sin božji' mrtev.
Dswhirst je dejal, da niso pro-dajali trupel mrtvih članov Beu-jaminovege kulta.
(V kratkem pričnemo prinašati sanimivo sgodbp o tem, kaj vse je počenjel ta 'drugi sin božji' v svojem isreelakem karemu, podobnem nebeškemu 'peradižu', po-aebno z mladimi dekleti. — Op ured.)
Periz, 14 epr. — Odkritje bo gatih oljnih vrelcev v Albaniji |blizu Jadranskega morja je V" vzročilo ljuto tekmo med evrop skimi petrolejakimi intereei za u grabi jen je teh vrelcev. Olevna {tekmeca sta angleška Anglo Persien Co. in nisosemaka Royal Duteh Co. Angleška in kolandaka I vlada pritiekete na Albanijo, da sprejme njune svcdcaoe kot fl nančoe evetovelce. Tekmeci eo predložili zadevo ligi narodov, katera najbrž odloči, da mora albaneka vlada poveriti evoje fi t nji kontroli,

Beg je uštvaril svet aa vae lju li, poeabil ni aa nobeno kreaturo. Na nebu sije svetlo solnce, škrjan žvrgoie po zraku, a pod nebom raaproatiraje mlake ia žabe oe-de afofcefti. Vea lepote atvaretva jo tudi moja. Pravica iasaai, kakor drugi, da ae nastavljam bU godejnim solčnim žarkom, da šte-em po noči mile sveadfee, ki tre-mčejo sramežljivo na ainjem obo kn, de poslušam alavoa sledke gla eove, ki plakajo ia vriakajo ia pc i liričnih pcenikov. Pravico am, da dukam duh vijolic, da odzdravijem bujnim rošam, kadar grem ssimo vrta, da gledam veee-o in sanjajočo dušo po proatre nem polju, kadar aiblje poletni ve ter ovetle pšenlčno valovjs. Vee lepota atvaretva ja tudi ase je, zrak ia voda, petjf škrjanoev in cvetje vijolic, Šumenje goadov in žuborenje studenoev. Bog je ne skoifšno dobrotljlv, pozabil ni aa nobeno kreaturo in tud iae name grešnika. Tadi moja je vae sem lja in na razpolago eo mi vsi oeetni ogli in val jarki ia vsa gnojišča, da ležim pod milim eiajim obokom ter pogiaoss, prav kakor vse druge kreature bolje, psi, mačke ia vrebei. 8 tem raaloškom, da ao mi namenjena evete neboea, kjer bom prepevel med korubi in fi alavo boljo na vekov veke.
Ali naeelila ae je pregfeina prešernom v moj» eree. Nič več al-sem bil zadovoljen a oeatniml ogli, jarki in mlakami, pregrešil eem ae svojih mislih ngd milostjo in dobrotljivoetjo boljo, ki je bila dala tako radodarno vsem kreaturam srak, vodo, šumenje goadov in žuborenje studencev. Kadar ae naaeli greh v eree Človeka, raaje polagoma vee bitje, šlovek ee odvrača polagoma zmirom bolj od Boga, dokler ee naposled popolno ms ne odvrne od njega. Preklel sem v mojem ereu večnorezumnl in neskončno dobrotni red stvkr-stvs, ki nudi kreaturam arak in vodo, šumenje goadov in žuborenje studencev. Preklel eem togo večnoraaumnega in aoekončno-dobrotnega reda pokorno sluieb-nike, posvetne ia nepoevetne, kakor jih poznamo ia pisem in ustnega sporočila ln ki iautjo čudna ia posvečena imena ter sem ss zapi sel hudiču, da bl toliko lalje, stregel poželjivosti in pohotaoeti svojega sres. Prijeten vonj po vijolicah in ciklamik je nap9lnil mojo eiromažno kolibo, smrdečo prej po kvargljik ia po elebem tobaku in prikazal se je hudi«. Lep je bil in vee prijasen, gladko obrit in goopoeko počeean in tenko pal-čico je imel v roki. Takoj se je moje aree nagnilo k njemu. Videl da je usmiljen in neeebičen, edini pravi prijatelj človekov. Le on daje dnši pogum in voljo, daje rokam moč in miaiim poroti. Zato se zatckfjo k njemu vri slabi In trudni, ubogi in zaničevani, zato se vadiga k njemu o polnoči toliko ranjenih, hrepenečih duš. In on se uemili vsskogar. Priteče k šlo-veku, ki je v sili in pozabi, da ga je leti Človek zaničeval, natoleevel ia šelil, ko je imel še veege dovolj. On je dome v smrsdljivih kolibah, v predmestnih ulleeh, po hlevih, kjer umorajo berači In popotniki. Tod troee tolažbo In uteho njegove dobroti Ji ve roke, tod briše nje gov robec solze iz okrvavaiih oši in z ueehlih obrazov. V ponosne palače, ne bleščeče dvorce, v bogate kloštre ne zaide nikoli.
"Daj mi dom," eem mu dejal. "Naveličel eem e popotne pe moje noge so trudn«. In strah me je eeetnih oglov, jerkov ia mlak, da bi tem poginil kakor pea, ma Čka ali vrsber."' Nasmehnil 90 je Ijubcsnivo. "Pozne) sem te in zdelo m je čudno, de ei griecl toliko čaaa ovsenjsk krščanske zadovoljnosti Ti si U tistega testa, ki mislim na praviti is njega aove človeštvo, v katerem ne bo poevečene skromnosti in preklete nezmernoetil Ne zmernost, prijetelj, je morete pač blagosloviti skromnost — odkod M drugsče jemala f Bila je 1 tako skromns, da ao je preklela ter ee teko ogradite s visokim posvečenim plotom. je, da sc je usmilimo, da jo rešimo proklet-etva ,. ."
Blagi hudiči — Dal mi je dom čudovito belo izbiee, te ni m val ničeaer Roane ee kile oŠ! obe-me, ko eve ee poslovila, a v iaMei je oatel prijetni vonj po vijolicah in ciktemih.
e
SkftRska Nirotlai
Podporni Jediiti
tf. Jsmlia 1SOT
1S04
GLAVNI STANi SMT-SS SO. LAWNOALE AVE^ CM1CAOO. ILLINOIS.
A lavrševalsii eAsrt UPPRAVNI ODSEK I

ete w. Har K
BOUtlAKI OOSSKi
VZHODNO OKJROSJEt
ZAPADNO oaaougi -----------
, Mufftf, USals
Nadbormi odbor t '« ''
^^^^ | ^
VRHOVNI EDRAVNIKi Oe.F. J.KmmSBSS «S.Ctsšr Av«Omelshi,* I Kseemsašsass a sL adbaseim M šsls|s v
Zde j šele aem čutil ves ostud in vse aboštve evojege prej-šnjege življenja. OkaeUoam«! udobnosti, vsgrisnU eem Ml v ja

iaU	m.
VSI EADEVE V ZVEZI I BLAGAJNIŠKIMII POiU aaStev« ilsjaHItvs S. N. P. J., SSST-SS So. UsNsdaka Avo« CBeega. IU.
belko spesnsnja. Zdaj šele eem m stresel, le aem ee spomnil na uma-in pralne ulloi, ki eem ao potikal eeetradan po njih, na evojo nečedno in surove, d«bele, do alta nažrte ljudi, ki eo gospodovali nad mane, ker ao vedeli, d» moram poklekniti pred nje in istegniU roke )o grižljaju kruha, le hočem šive-ti. 0» kako sem adaj pljnnil, če i ee epomnil nanje, in v pijanka je bil eelen žolč. Kako ao su učili, ds Jih v svojem ereu sa-nišujsm in aovrašim, kot alobno, nepotrebno golasen, ki bi me orna-deševala, če bl ae dotaknila mojega čevlji, oh, kako ao me mučiU, cer.go vedeli da ae mučim sam in da al griaem uatniee do krvi ln de si bijem v obras, vso noč, ksr sem bil pokleknil in istegnil roko po grišljoju kruha, nam^to da bl legel aa gnojišče ter poginil . . .
Tako globoko eem ee oddahnil od eroča, da mi je aastala sapa. Hikoli več, nikoli več, — o blagi, blagi hudiči
In vas drugačne eo bile sdej moje pčL Videl eem stvari, ki jih prej nisem opasil, ker eo mi bile preblizu, ker aem živel v njih In so se mi sdele neravne in potrebne kakor srek, ki ga ne vidim in livim v njem ... Tisoč ljudi jo šivalo kakor jas ia devetatoindevet> iadevetdsoet jih je bilo sadovolj-nih. Peč si je kdo čaaib aalelel, da bt bil kos kruha mate volji, ali kako je bila te Želja ponižna, bres* t Paš ao eanjali nekateri o drugem Življenju, o prijaznih isbi-eah, o belem kruhu, — toda eanjali ao in kader ep ae predramili ter ii v trdi ovsenjsk, eo ee easejali evojlm senjem, so bili pre-prišani, da je tako prgv in da ne more biti drugače. Paš so nekateri kričali in govorili velike upor> ne beeede, eli sdelo se jim je ne tihem samim, da je to Is komedija, da ee velike uporne beeede ne vraeničojo nikoli te aleo se ravnali po tek velikih upornih bceedeh, temveč vrnili eo eg v emradljiva kolibe in tlačanlU dalje I Pel eo nekateri kredll in ropoli, toda ade-jim je, da Je to grfh ia ne njih naravna pravici t — Na dnu J so bili vsi zadovoljni, Kako se mi jc sdelo adaj vee te Čudno, neumno, nizkotno t Vsi so apeli kekor sem spsl sem, dokler nisem predramil Ko sem jih gledal tet premišlja vel njih seerečo, ee Js vstmdils znova prešeraoet v mojem sreu. Pretočna mi je bila isbiea is pre-samotne. Dolgčas mi ja Mlo. Ete.
| bile teko tihe in slišel nisem gleeo nsgo svojege ,,,,
(Daljs prihodnji!.)
ubilo štiri.
Vsrfeve, Poljsks, 14. spr. — Vojaški eroplen, ki je plut nad Krekovem, jc včerej pedel ne hiše, prodrl skozi streho in treščil v jedilnico, kjer js eksplodirsl tank fa gssolin in rssatrelbs je ubila bolnika v hiši. pilota tn dia opazovelae. ki Me bila ae letalu, fctiri drug. osebe V hiši so bil« reajene.
KNJIGE
KNJliBVVB MATIOB • M. ». I.
Književna maUoa Slovea ake narodne pedporae jod« note je izdala te ima v aa-logi aiedeče knjige,
atea. Dodatek raznih koriet-nih informacij. Fina trda vezba. Cena JJ.00 s poltniao
VTSd.
JUamie Slggiai. Spisal
Upton Sinclair, poaloveail I-vaa Molok. Povrni la »vije-nja ameriškega proletarija-ta za šaaa vslike vojne. Tr-ds vsabs. Oene $1.00 a pošt-slao vred.
Bajadalol. Spisal Ivan Mo. lsk. Pofeet is doslsj skrite* ga kosa življenja slevenekik deleveev v Ameriki. Trda vezbe. Oene ll.Tfl a poštnino
Eakon Mogenaslji Spisal
Ilonrsrd J. Mnore, poslovenil J. M. Eelo podalna knjl-ga, ki tolmači maoge neknr-ao aakone In pokaaoje, kako ae aplolnl ras roj ponavlja pri posamssnlka fisično in duševno. S slikami. Trda vssba. Cena $1.80 a poltniao vred.
Eadaji dve knjigi ^aro-Ioni akupaj, dobite aa tri dolarje. Vae štiri knjigo ss leet dolerjev. Vredne sol
Neročbe, 1 keterimi je po* slstl dener, sprejeme
KMIttMTMA MATICA 9697-9$ U^UmMk Avo.
PRODA BB — iz opeke essida-
ne hiša — furnaee gorkota. Pod* strešje, zaprt porŠ. Ona $6000 -iskoj Is $9006. Oglaalte ee prti llenrjr Sehrik š Co 9799 W, Chi-r-ago Ave., (Adv.) April 16
PRODA BB DBLIKATBBVA
in groeerjr prodejelna Iu sicer radi selitve Is m cele. Upa prilika M dve oeebt, Prode ee po aelo niski ceni, eko fekoj kupite. Ogle-a|te ea na nealovi JU2 N Celi fomie Ave.; Chiesgo, III. (Adv.)
JA KUHANJE PIVA DOMA
lavaa^^1rŽejftaSnBhope tn
aciM. OoMU J« teši sMvke sadav, suklaal« la rasnih teacev, lld.
Ml vam ŠMtevtaM aareMe ga pe* M, tošaa v vsa kraje.
Gsaeertjeai. StedUšarJem ta v pre-Sajelaa šelesHiae Sama primeren pa-ms( sri ve/) 1)1 ftsreCftm. ptNU iafanaaeljs mi
FRANK OGLAR,
0401
Aveava, Cteeelaaš, O.
V JUGOSLAVIJO v S fe«b pi«. J«j« vaak Imk ▼•liki pomiki.
AOUITANIA........4BM1 to«
MAURETAHIA......30.704 to*
BERENGARIA.......52,022 u.
Prijazne kabin« aa tretjega razreda potnik« • 2, 4. S posteljami. Krasna obedns. kadilna in počival-na soba. Pokrito promenado nad-krovj«. Izvrstna krito promenado nadkrovj«. Nobenih skrbi. Coaardoyt Monn Ord^l m LplailJM t JuroalaviJi hltr% vara« ta mmSUIto. Za pafcal M« tok la	^^^
op^iajuprtblilu M vtf0^^^
PROSVETA
1 W<
i	irsr.'

Josip Jaršič.
Sin kmetskega cesarja.
(Dalje.)
Znano je bilo med ljudstvom, da jc za njihovega prihodnjega go. spoda namenjen baron Viljem Turen, sin slovečega premagalce Ko-somanovegs oddelka kmetske voj-ske. Ljudje radi sina sodijo po očetu. Oče ps je bil med ljudstvom prsv na slabem glasu. Oo vorica je ie poviievala okrutno** In neusmiljenost, s katero se je iz kezovsl pri kaznovanju ujetih kmetov iz zadnje vojske. Tudi se je govorilo, ds ne dela posebno dobrotljivo in prizsnesljivo s pod-ložniki svojih graščin.
Mislili so, da mora sin biti takten, kakršen je oče. V domačih pomenkih so torej podložniki firajbarskega turna večkrat ugi-bali in tožili si. kaka škoda je, da dobra grajska gospodična dobo moža, ki ji ne more biti čiato nič enak. Kavno zaraditega niso imeli tiste zsupljivosti in ljubezni do nje, lutero je leps devica, tolaži-teljies bolnikov in nadloŽnikov in pomočnice v vsski bedi, zaslužila po vsej prsvici.
Priprsve zs veliko slovesno svs-tovičino se zsčno delati na gradu, povabila se razpošljejo bližnjim in daljnim sorodnikom in sosedom. Tudi podložnikom je ukazano, kaj bodo imeli storiti, da se povita slovesnost veselegs dne.
Prior iz bližnjega kostsnjeviške-gs kloitra, gospod plemenitega stanu, prijatelj grsžčakov, jo obljubil. da pride ssm sklenit sveto svežo.
9.
Dva služabnika.
Dolžni smo bralcem svojim dogodek iz nekaj časa poprej povzeti, kar se nsm zdi imenitno ss daljni rszvitek nsže povesti. —
V tistem čssu, ko so povsod krs-1 je veli nezsupnost, nevernost in nemir, so se morali grsžčsld pre-skrbovsti s zvestimi služsbniki, ns kstere eo smeli ssupsti ob vsaki priliki. Ker tvojim podložnikom hlso zsupsli sebe in aroje vernosti, nsjemsti so si popotno VojlČs-
ke is Nemžkege, takoimenovane
"Lsndskneckte," tiste ljudi, o katerih je znano, da ao služili vsakemu, kdor jih je dobro plačeval ia niso posebno tenko vestno vpraševali, ali jih rabi za dobr«, ali slabe nsmene. —
Ravno tako, kskor te nemško vojske, so jessali v službo poeebno dolenjski pjemenitaši jako radi U-skoke ali. kakor jih ljudje šo dandanašnji imenujejo Vlahe. TI so vdjsli kakor zaneeljivi, vsem ple-menitaškim željam z radovoljnost-jo služeči ljudje in hrabri bojniki.
Na grajbarskem turnu je gospodar potreboval več hlapcev. Rad je torej v evojo službo vzel dve Tskoka, ki sta se prišls ponujat.
Eden izmed obeh je bil praeoj postaren, grdega, odurnega obraza in ne prijaznega vedenja. Imenoval se je Peter in je trdil, da je ie služil prj nekem manjšem, malo znanem graščeku blizu Ljub-Ijsne. Drugi, Jsnko, je dejsl, ds ni bil še nikjer v službi in jo bil mlsd fant, čednega obličja, pa nekako lokavega, potuhnjenega vedenja. —
Heleni oba nista bila povolji in je rekle očetu, naj ju kakor ne-znsncev nc jemlje v hišo. Pa starec se v tem ni dal pregovoriti, rekši, do ljudi že po obrasu pozna, kateri eo pošteni, keteri niso. Ven-dar js deklice vkljub tej očetovi modroeti neko nenavadno slsbo nsgnenje imsls do teh dveh novin cev. Zdelo se ji je — mends po čudni, marsikateremu človeku in sosebno ženskemu spolu uro jeni slutnji — do ta dva Človeka nists prinesle blagoslovs božjega v hi šo.
Navada in čae nekako oslabita veeko čuvetvo.
Tako je ečaeome tudi Helena je la mieliti, da U dva krivično sodi Zakaj delala eta pridneje kakor drugi, elušala sta vssk ukas in sploh ni bilo očitno videti nobene nspsšnosti.
Čudno jo pa bilo, da eta ta dva hlapca imela denar ss pijsčo in drqge rsztroške, in sicer mnogo več, kskor sta mogla zaslužiti.
Tudi to bi ee bilo lebko komu čudno adelo, ds ss isprvs nists pečsls s drugo družino, tihe po-menke imels med seboj, oo praznikih večkrat ksm isginjsls, sicer pa vse v gradu ogledsls, vsakegs dels se lotilo.
dele nekaj tednov pred namenjenim avatovqkim dnevom ee ja->ta drugim hlapcem, toda samo ovoje vrsto, namreč Vlahom, bli-žati in sosebno s dvems zvesto ss pomenkovsti.
Kaj eo se ti poštenjaki menili, ni nikdsr nihče zvedel. Ssmo mls di pastir, deček trinsjstih let, je čul nekdsj ponoči nekoliko besedi, katere so ga postavile v veliko nevarnost, daai tudi jih ni itzumel.
Zsspsl je bil nsm reč v hlevu, kjer so se shajali tudi oni štirje Vlahi vsak večer. Nobeden izmed njih go ni bil zapazil. Ko se fan tiš prebudi, je dejal ravno stari, grdi Peter enemu hlapcu t "Več boš zaslužil pri nJem. kakor pri katerembodi gospodu. On ima, kolikor hoče. Dal ti bo kolikor
In Janko!
"Kaj pa bo, ako m svet" vpraša drugi Uskok.
"Ksko ee bo zvedelo f Molči, po jc dobro. Mi nimamo drugega opravke, kakor v roke mu pripra vimo tega plemenitaŠa, kadar pride. Plačal nam bo dobro. Kaj bo potlej počej š njim, to nam nič' mar. Kadar to opravimo, zapusti mo hitro grad." "Nsprej plsčsf" "To je, dol Kaj meniš, da jaz tako brezpameten Jas nikomur ne zaupam. Tudi temu Kofomanu ne, čeravno fa' poznam. Njemu je vseeno, sli ima kaj, ali nima."
"Veljal" pravi oni in Udari v Petrovo roko.
Zdsjci zsgledsjo pastirja v ela-mi. Petrovo obličje še bolj so-temni in morebiti v prensglici sname Vlah skrit nož isss pasu. Eden gs zsčne pogovarjati, rekoč, da ni fant slišal ničeear ln da ne ^o pravil
Zažugs torej prestrašenemu
dečku vse muke in kasni, ako črk ne besedico o tem, kar jo slišal, potem ga bacne s nogo in spodi is hleva. /
Ramoobeebi ee ve, da je bilo paetirje strah le mieliti o tem
10.
^ \
* Poroka.
* .Zašel jeni dan pride. Lepega poletnega jutra je bilo, nebo jasno solnce je veselo vshsjslo, kakor bi so s veselimi ljudmi vred veselilo tega dne.
Svatje so prihsjsli od veeh etra-
Na krvavih poljanah
IVAN MATICIC.
(Dalje.) 1KOZITOOLE.
Iz veeh gorskih kotlin in grap so vrele trume v nižsvo: preko Trente Čez Mojstrovko v Kranjsko goro, v Podkoren, v Retečc, druge preko Ko-ritnioe in Spodnjega Loga čes Rabelj in Trbiž v Delo peč. Vračali so se einovi planin v nižino, radostni, pevsjoči, vsi ssraščeni, umszsni, ušivi.
Strmeli eo divji molje, ko so prišli do ljudi, ko so ssgledsli žensko in otroke; topilo ee jim je erce od redosti, ko eo ee priksssls brhks deklets.
Ves teden eo eepale stotnije. Ko jc bil sbran ves polk, smo ee natrpali v železniške vozove. Vleki so puhnili silno paro iz sebe in odpeljali štiri tisoč slovenskih "krompirjevesv" preko Trbižs, Beljsks, noter v Tlrole ns Lienz in dslje do Bru-neeka. Tu smo izstopili. Pričel se je vesel pohod po divni tirolski deželi. Bil je to nsjlepši pohod, ksr jih je dotlej doživel polk. Vrisksnje in petje je spremljalo veselo potovsnje. Zsčudeno so strmeli domsčinl izpred svojih lično isrezljsnih in pissnih lesenih hiš.
"Odkod prihsjsjo ti veseli ljudjef"
"Iz gorskih ledenic. Ns jug gremo, v toplo pomlsd."
In po beli restl so korsčile čete zdravih, krepkih fsntov, amejsle se, zbijale fcale; za njimi ao rezgetale mule, tovorni konji, drdrali trenski vozovi. ksrete. Zs temi ps je rszsajsls in lajala na vse pretege — pasja baterija. —
Nekje so peli zvonovi.
"Ah, tvonovil Ksko dolgo vas ie nismo čuli!" —
PriSli smo v Khrenburg in tsm prenočili. In sopet nsprej proti jugu, v Brixen, Wsldbruek. Povsod amo počivsli. Prišli stno v Hoten, kjer smo oetsli tri dni, nerodno itorkljsli po mestu, zsprsv-ljsll densr, sijsll v izloftbe, bili v nspotje prijaznemu mclčsnstvu, ki nss je radovedno izprsžcvs-lo in zsčudeno zmsjevslo t glsvoj
"Odkod ste, ljudje boljif Nsprsvljeni ste kot nsši tirolski strelci, imste rsvno tsks kurjs pe-ress. s govorite* jezik, ki ga ne rsrumemo."
"V sneinikih smo mrli, sdsj gremo po svetu, ki je velik in lep."
"Tods po tfko divnih deielsh niste le hodili, kot je nais Glejte, asmi veličastni vrhovi."
"Prehodili smo jih več, nego jih imste vi."
"Ksj? Ne ssnimate se za lepoto nažih gorat Bele vrane ste, ljudje bolji! Saj se vendar ves svet divt naši deželi "
"Mi smo le siti plsnin, le vnsprej se nam upirs korsk v vsAe gore. Pokaiite nsm trlo, dajte vina, \lnal"
--t-
"0 le počakajte, kako bo čes mesec dni, ko . oseleni goro in ko sabrsti naša trta!"
"Vina nam dajte, če imate dobrega, poštenega!"
"Pojdite in pošenite požrežnega Laha z naših plaainl Rešite našo deželo!"
"Kaj nae briga Lah, kaj eo nam mar veži hribi. Imamo evoje zemlje dovolj reševati — Vina nam dajte, pokažite nsm dekleta!"
6ll emo naprej po veseli deželi. In prišli smo v Braneol in v Aucr. Pravili eo, ds je ofensivs izdana ln da bo treba čaketi tako dolgo, ds isdelsjo nove nsčrtc.
"Prvi in tretji bataljon v Auer, drugi t Braneol I Polk oatane tu več tednov. Ljudje nsj se is-' počljejo, a naj sc doetojno vedejo. Paeja baterija tudi v Auer!"
Tako ee je glaeilo povelje. Kdo bi si ne želel kolikor mogoče počesnih in dolgotrajnih priprav zs novo ofenzivo!
Zedoncls je našs pesem na sredi obeh trgov teko eilno, de so prihiteli domečini in zečudeno strmeli,
"Odkod prihejote, fantje! Nismo še čuli ta-kegs petje, nismo še videli tsko veselih obrazov." "Od morjs smo."	<
"Tako. Je tudi ksj morjs pod nsšim ceesr- • jem t"
"Kej pe vi veste, Tirolci, ko ste pa s hribi ss-plsnksni!"
"Ksko govorite, fsntje, ds vss ne razumemo?" *
"Slovensko.'* "Kje pa je ta deželaf" "Tam daleč sa laškimi griči." "Čudno, da ima naš ceaar pod eeboj tudi slo-venako deželo. Zdaj vidimo, da je naša država roe velikanska in močna."	,
"Skrpucalo devetih narodov." "Kako pravite!"
"Pravimo, da je tirolaka dežela najlepša." "To nsm je priznsl pred vami že vsak. Kaj nss briga svet. kaj nss brigajo drugi narodi in druge dežele! Ccz nale Tirole je ni pod vsem božjim solneem."
Kj, lepo je bilo med prijaznimi in pohlevnimi Tirolci! Severno v Brancolu govore mnogi še ls-Iko, južno v Auru le nemško, čudno.
Ocedlli so se fsntje,preobleki! v nove mondu-re in se razlezli po hišah k brhkim dekletom, v gostil niee, v kleti. Kj, teklo je pristno vinee, teklo tsko dolgo, ds so se lepi osušili . . . Ps prišel je densr iz domovine, ns kupe gs je bilo,
"Zs boljo voljo, kaj misli nsš polkf Ljudje bodo zs pili in zspravili grunte I"
Tsko je vskliksl oficir na vojni pošti, ko jo izročel kupe densrnih pisem za polk.
Korporal Novotnv je vosll pošto is Ksusesrk-ts, s mlsd Oslieijanček fttefan. ki ee je obeeil na polk še v prvih mesecih vojne, jo tekel sodi ia pobiral, če j« kej padlo iz ksrete.
(Dalje prihodnjič.)
10.
APRILA
ni imenitni in neimetnitni pleme nitniki o svojizai ženami in hčerami, na lepih konjih in brzih vozovih. Tudi ženin e prejžnjim krdelom aorodnikov svojih jc bil prijezdil še prejšnji večer.
D* \>i se te veseli praznik na dre j barskem turnu praznoval slovesne je, je bila poroka uganjena v bližnji aamotni podružni cerkvici, katero so nekdanji pobožni poeeet-niki Šrajbarskega turna poetavili na svoje trožke. In da bi bil U dan ree praznik, je bilo kmetom ukazano, da ne smejo ničeear delati, ne doma ne na polju. Tlača-nje so tej zapovedi tem laže in toliko rajši bili pokorni, ker eo vedeli, da jih bo čakal v grajskem dvoru danes velikanski sod vina n dolga miza mesa, česar ne dobo veak dan.
Pred omenjeno cerkvico je atala na obeh etraneh poti do cerkvenih vrat množica radovednih ljudi, ki eo ogledovali dolgo vrsto svatov-ekih gospodov in gospa, njih lepe bogate obleke, z zlatom in srebrom okovane meče, uzde in sedla in naposled vrsto jezdečih oboroženih hlapcev, z divjimi, neprijaznimi obrazi in zaničljivimi pogledi Med to množico sta stala v največjem vretju skrita tudi dva moža, ki sta pazljivo gledala, aieer pa vedpo molčala. Eden izmed njiju je celo štel vse oborožene člane evatovake vrste. Ko mu je prišel baron Jošt Turen na vrsto, se mu je ravznelo oko in gotovo ee gledaje za njim, uštel porov.
Poelednji v vrsti so jezdili dometi hlepel Vlah Peter zagleda omenjenega moža ihed zvedavimi kmeti in mu pomiga s očmi Nekaj blizu stoječih to opazi in obrne oči tjakaj.
"Takžen je kakor Koeoman," Šo šepetali kmetje, pa predno jc kdo videl, kako in kaj, že onega moža ni bilo nikjer.
- Množica jame vreti v cerkev, kjer je kostanjeviškega kloitra prior imel maševeti pred poroko, k Za svate eo bile spredaj pri oltarju napravljene klopi, kmet-sko ljudstvo je stalo in sedelo zadaj.
(Dalje prihodnjič.)
članov, ali ne pa poprej, dokler
ue iznebi in očisti liga vseh ne-spejemljivih in zametljivih določb.
Tako imamo dve okrajni struji in eno, ki ae vleče nekako posredi med obema prvima. Politično o-zračje je dodobra naaičeno a to no kislino, in cela sadevs Mednarodne lige ee vrača na a-meriški politični oder. Stranka, ki bo imela čes tri ali štiri leta vladne vajeti v rokak, bo lahko dejala, da ima proligin mandat od etrani celega našega naroda. To se da prav lahko doseči, če bo prihodnja volilna kampanja Uko zmešana, da bo mogel zmagoviti candidat tolmačiti evojo spnago, kakor bo že pač hotel. LaMrc ho rekel, da mu je ljtsdstvo poverilo nalogo privesti. Združeno države Ugi v naročje, lahko pa tudi nasprotno.
Kakor vse kaže, oe predecdnik že v kratkem kar naravnoet isre-mednarodno sodišče. Imeti namerava po deželi celo vrsto govorov temu svojemu nazoru v prilog. In državni tajnik Hughes mu bo pomagal v tem poslu leto-nje poletje. Mnogi jima bodo sledili od mesta do mesta ter podirali, kar bosta onadva sezidala.
J«»
za nekaj
Amerika In liga narodov.
Z ozirom na/'to keep out of ne liga narodov eredi prve službene dobe Hardingove nekaj ta kih značilnosti, kakršne je kosala avetovna vojna koncem prve službene dobe Wilsonove.
Republikanska stranka je bila l 1920. cmagovita največ zaatran-tega, ker naa je "kept ue out of the league of nations — obvaro vsls pred ligo nsrodov". kakor je smsgsl Wilson 1. 1916., ker nss je "kept us out of wsr — obvs-rovsl pred vojno". In če je bilo treba Wilsonu samo pet mesecev po njegovi zmagi napovedati vojno Nemčiji, medtem ko nai je larding obvaroval pred ligo narodov več kakor dve leti, ee vendar že kaže mnogo znamenj, da ^oataja težnja po ligi dan za anem močnejše, in močnejše.
Nadalje je mnogo kritikov, ki rde, da vodijo iste eile, ki ao po gnale Wilaona v vojno, sedaj gonjo, ki atremi za tem, da bi pri šel Harding in z njim vsi mi v li gino nsročje. Zs gesli o naši na rodni čaati in bodočem blagosta nju ao mednarodni bankirji, ka terih vložki bi bili mnogi varnej šl, Če bi atric Sam poetal član 11 ginege sveta in njen zakladnik.
Nikjer ne taje dejstva, da b predsednik Harding nadvse rad videl, če bi se Amerika priklopila liginemu varovancu, ki je snsn pod imenom 'mednarodno rsasodi Šče v Hagu'. Njegovi pristsši tr de, ds bi s tem korakom Amerike ne storils nobene nspske. To ps ssto ne, ker bi e tem že ne vstopi ls v ligo. Združene drže ve bi potem le pomsgsle rszsojsti v epo rih, ki bi jih ligs predložile med nerodnemu sodišču v Hagu v pre tres in rsssojo.
Ligini sovražniki ps so mslo drugačnega mnenja. Z vao previd noetjo in pasljivostjo motre res-položenje, ki je nastalo med ligi nimi zagovorniki sedaj, ko ee re-publihanei česdsljsbolj nagibljc jo k svetovnemu razsodišču. Ob tem neumornem opazovanju opo-ssrjsjo ns dejetvo, ds sshtevs jo ligsši sedsj s vso nspornostjo vstop Združenih držsv v ligo s o-bems nogsme.
Nekeko eredi med temi odprtimi prijatelji is nssprotniki sv-ropeke mednarodne lige stoji skupin s s senatorjem Pqpperjom is Pennsylvsnije no čelu. Ta pravi, da moramo mtopiti v kolo liginik
JUUrifc
5 E V E R A" s
E £a rC O
%ffft«fflZiI« qaafr
Prlpcročljivto 10 odporr^
pri zdnaVljeiyb arbečtce
«| rasnih bole^;.
>onti jih ps bo tudi, ki bodo šli zs njima ter saktevaii, nsj stopijo Združene držsve v ligo ksr ns-rsvnost
Veliko preglavic bosta imela predsednik in držsvni tajnik v tom pogledu med senatorji Med temi jc število takih, ki so odločno proti predsednikovemu načrtu glede mednarodnega rsseodiščs, (okaj veliko. In tO bo teže pridobiti za otvar kakor pa ljudi po deželi, zakaj, ljodtfvo je naivnej od eenatorjev. In če bo hotela administracija imeti za mednarodno sodišče v senatu večino, jo bo morala plačati precej drago. Zato ae nam jc nadejati prav zani mivih kupčij med adminktracijo in eenatorji, ki ji sedaj nasprotu ,«jo v tem oziru. Več kakor tu est senstorjev je, ki eo priprav jeni glssovsti zs mednsrodno sodišče, če se jim administracija u kloni v drugih zadevah.
Vnsnji minister Hughec utegne izrsbiti pri tem Mehiko in Rusijo.
'revijo, da bi s priposnsnjem imenovanih dežel pridobile administracija kar celo vrsto prijete jev med senstorji.
KNJIGA ZA CELO ŽIVLJENJE.
Angleiko-slovsnski besednjak W ste rabili cfllo življenj«. Vsako ns. znano angleško besodo boste poiskali v besednjaku; ustvarili si boste velik b«ssdni zaklad. Cen« beeednjaku j« «6.00. Naročite pri
DR. F. J. KERN, 6233 St Clair Ave., ClcvaUnd, Ohio.
Turški Pavliha.
Nekoč je spekel Nasrsdin-Ho džs gosko in jo nesel ksdiju (tur-•ki sodnik). A spotoma začuti la coto in poje eno stegno. Pa od-dese goeko na sodnijo in jo položi s podstavkom vred pred aodnika. Sodnik vpraža, kje je druga noga. Nssradin-hodŽs odgovori:
"Nsše goske imsjo samo po e-no noge."
Baš pred sodiščem se je nsha-jals čreda gosi, ki so stsle vse ns eni nogi, pa nadaljpje Nssradin-hodžai
"Ako nc veruješ, poglej tam-le."
Ns sodnikovo povelje rszžene-i jo gosi s pslioami. Ko pa bežijo gosi na obe nogi, reče Nssrsdin-lodžs kadiju:
"Če bi tebe gonil s takimi psli-cami, bi belal magari po štirih."
EMIL KISS BANKIR
13S S«c*ad Av«., NEW rORK CITY
Vsak kdor ioU dobiti svoje rojake iz starata krsjs trebs, ds mu pollja
Af fidavit of support
Jsz breskrbim vsskoma, ki kupi od meae potni listek, Affi-dsvit v angleškem in slovenskem jesikp
Brezplačno
in preskrbjUn poverilo od juro-alovanskega konzulate. Pristojbina sa poverilo od konzulata stane le $2.60. Jsz pro-dsjsm	> , :> r
Parobrodne listke .
(ilfkarts) ' dobavo roJ«kov iz krsjs in sa potovanje v stari krsj
Po origiisalnih conah pa-robradnili družb.
Prejemam denar na vlog« In plačsm po 4% obresti. Poši-ljsm denar v stsri krsj po polti iS braojavoo.
Piši t« za'pojasnila.
EMIL KISS BANKIR
1SS S.cond A T«.. NEW YORK CITV
eeeeiMe»s»eeeeeieeeeeeeeesese»eoeeioeoifiotf»4»<^ , IMAM NA ZALOGI PRAVE
LUBASOVE HARMONIKE
tH I« lUrlvrstiM. dvakrat, trikrat in fttlrtkrat ««la»MM. arailk«. kran)»k« in ifcn—lllu, kakor tadi kovltk« m kanaoalka.
Imam tudi pravo STAROKRAJSKE KOSE
kova«« aa raka
ta »rtow»o snaiM tovarn« SKNSCNWESK-KSENHOr • Su-iti »4 <• So SS tniov. po ■U4«(ih *«Mln Po.am.tn« ko.« pc ŠIjSO. »««t koa okaaaj aU vo« po $IJŠ. KWpoloo oro4j«. Svojo vr»U. po SI 00. ■rpi aa k lopo M pm »Sc. B žugamo bratilnl kamni. aaJMJio vraU po 40c.
PH Uh r.nak Jo poltnloa So vltota; a aaro«ilooa rrod Jo poaUU taSl 4««ar vnapi«J. Sadi ko« vpraSaJto rojak«, ki ao Jik «o aaroMM o4 aioao.
ALOIS SKULJ, 323 Epailon Plače, Brookljn, N. Y.
►esMeeeeeeoooeeeeeie#eeeete»i>MM»se»eMieieseo»»(
ZAKRAJSEK dk ČESARK. 70 — Ml Am, Nov York, N. Y.