SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXV (59) • ©TEV. (N°) 6
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 2 de marzo - 2. marca 2006
MOLK
JOŽE HORN
Papež imenoval nadpkofa Rodeta za kardinala
Na obisku minister za polstvo RS
Kakor potrebujemo počitnic in oddiha, da si naberemo novih moči in nadaljujemo z novim optimizmom, enako potrebujemo nekoliko odmora tudi v govorjenju, da se preveč ne utrudimo in da ne zablodimo s prave poti. To prenehanje v napem besedičenju lahko imenujemo molk, ki ima zelo veliko različnih koristi.
Govoriti je potrebno samo takrat, ko je to koristno: ko z dobro besedo bližnjemu koristimo; ko nekoga pravično branimo; ko o sebi malo govorimo, o bližnjem pa povemo vse njegove kreposti; ko nas pogovor zbližuje in združuje, nikdar pa razdvaja; kadar je to dobro za vse, da beseda velja ...
V vsem ostalem pa je na mestu molk. Ta govori sam o sebi. Na veliki petek Jezus Herodu ni ničesar odgovoril. Dostikrat je molk močnejpi kot beseda. Ni prazen slovenski pregovor, ki pravi, da človek, če molči, devetim odgovori.
Duhovnik ima molk zapovedan o vsem, kar izve pri spovedi. To imenujemo spov-edno molčečnost, ki je v nekaterih primerih zahtevala celo žrtev življenja.
Med možem in ženo je v zakonu prav, da včasih eden od obeh odneha in da o stvari, ki ni tako važna, molči. Kaj je važno, naj presodijo sami po zdravi pameti.
Tako kot je pravilo, da se o mrtvem samo dobro govori, naj isto velja tudi za živeče. Čeprav je lažje nasprotno, pa to ni pravilno. Treba je imeti dober namen in poiskati tiste vrline, ki jih prav gotovo vsakdo ima. Nikomur ni vpeč, če se o njem slabo govori. Če ne vemo dobrega, tudi slabega ni potrebno pripovedovati.
To veliko vpliva na življenje v skupnosti. Dolgo se poznamo po dobrih in slabih stvareh. Ker smo ljudje, in to naj nas opravičuje, mislimo da o drugih vemo vse, kar je res in kar ni.
Koliko napih ljudi se je že oddaljilo od skupnosti, ker so bili zelo občutljivi na razne govorice. In jih je težko pridobiti nazaj, če je to sploh mogoče. Kako nadomestiti praznino, ki je nastala po napi krivdi?
Da ne bomo zagrepili nepotrebnih napak, je gotovo molk na mestu.
Tega, kar ne želimo, da bi nam storili, je prav, da se tudi v razmerju do drugih vzdrži-mo.
To je velik pomen molka.
Papež Benedikt XVI. je na sredini splopni avdienci v Vatikanu sporočil imena novih 15 kardinalov, med katerimi je tudi slovenski nadpkof Franc Rode, sicer prefekt kongregacije ustanov posvečenega življenja in družb apostolskega življenja v Vatikanu. Kot so ocenili v slovenskih pkofijah, je papež s tem potrdil zaupanje slovenskemu narodu, tovrstnim ocenam in čestitkam pa so se pridružili tudi v državnem vrhu.
Nadpkof Rode je izrazil veselje ob imenovanju, o katerem ga je sveti oče uradno obvestil v torek. ,,Vesel sem, ker je bilo to nekako v logiki prejpnjih imenovanj svetega očeta, pa tudi vesel za ljubljansko nadpkofijo, katere nadpkof sem bil sedem let. Vesel sem za slovensko Cerkev, pa tudi za vse Slovence po svetu," je dejal v svojem prvem odzivu.
Papež je poleg imenovanja novih kardinalov za 24. marec sklical konzistorij, na katerem bodo kardinali tudi uradno potrjeni. S tem je Benedikt XVI. prvič imenoval kardinale in sklical prvi kon-zistorij, odkar je papež.
Nadpkof Rode bo postal tretji kardinal slovenskega rodu v zgodovini Cerkve na Slovenskem. Pred njim sta bila za kardinala imenovana pe dva Slovenca. Prvi je bil ljubljanski knezopkof - goripki nadpkof Jakob Missia, ki je bil imenovan v kon-zistoriju 18. junija 1899, drugi pa toront-ski nadpkof Alojzij Ambrožič, imenovan 21. februarja 1998.
Kardinali, "pkrlatni princi", so po papežu najvipji predstavniki rimskokatolipke cerkve in so po izročilu papeževi svetovalci pri vodenju Cerkve. Kardinali, ki na dan smrti papeža pe niso dopolnili 80 let, imajo tudi pravico voliti novega papeža. Po trenutno veljavnih pravilih je ahko kardinalov elektorjev največ 120, razen če papež ne odloči drugače.
Imenovanje msgr. Rodeta za kardinala so v ljubljanski nadpkofiji sprejeli z velikim veseljem. Ljubljanski nadpkof in slovenski metropolit Alojz Uran mu je ob imenovanju izrekel iskrene čestitke, enako tudi v imenu celotne Cerkve na Slovenskem. Ob tem je izrazil upanje, da bo novi kardinal pe naprej povezan s svojo domovino in slovenskim narodom. Novemu kardinalu so čestitali tudi ostali slovenski pkofje.
Nadpkofu Rodetu sta čestitala tudi predsednik vlade Janez Janpa in zunanji minister Dimitrij Rupel. Premier Janpa je poudaril, da visoka čast in odgovornost, ki ju prevzema Rode, pomenita globoko zaupanje rimskokatolipke cerkve in zasluženo priznanje za njegovo dosedanje delo, hkrati pa je imenovanje slovenskega kardinala tudi v čast in ponos Sloveniji.
Nadpkofu Francu Rodetu so ob imenovanju za kardinala čestitali tudi predsednik republike Janez Drnovpek, predsednik državnega zbora France Cuk-jati ter predsednik državnega sveta Janez Supnik.
Merahat islamske skupnosti v Sloveniji je nadpkofu Francu Rodetu čestital ob imenovanju za kardinala. Kot je v danapnjem sporočilu za javnost zapisal predsednik mephata Ibrahim Malanovič, islamska skupnost deli veselje s slovensko Cerkvijo, za katero ima Rodetovo imenovanje na mesto kardinala velik pomen.
Bodoči slovenski kardinal Franc Rode je za TV Slovenija izjavil, da je pričakoval imenovanje za kardinala, ker je ,,mesto prefekta v vatikanskih dikasterijih vezano s kardinalskim naslovom in je bilo samo
vprapanje časa, kdaj bo konzistorij in kdaj bo pripo to imenovanje". S kardinalskim naslovom so povezane tudi nove odgovornosti, vendar pa se veliko ne bo spremenilo, je dodal Rode.
,,Novoimenovani kardinali postanejo tudi člani raznih dikasterijev oziroma vatikanskih uradov, doslej sem imel dve ali tri službe v različnih kongregacijah, sedaj pa se bodo tem službam dodale pe nekatere druge," je pojasnil Franc Rode. Kljub temu pa ne pričakuje, da se mu bo življenje zdaj spremenilo. ,,Lahko rečem, da bo moje življenje in delo potekalo več ali manj po navadah in obveznostih, ki sem jih imel doslej, samo da bo moje delo pe bolj raznoliko in da bo v mojem življenju pe bolj natrpan čas z raznimi obveznostmi," je pe dodal.
Na vprapanje, ali je pe daleč čas, ko bo kardinala dobila tudi Ljubljana, je nadpkof Rode dejal, da na to težko odgovori. ,,Tukaj gre predvsem za ptevilo. Glejte, Slovenci, dvomilijonski narod bi težko upravičeno zahteval kardinalsko čast v Ljubljani ali kakem drugem slovenskem mestu, ker je pač toliko drugih držav, ki imajo več katoličanov, recimo mnoge države v Latinski Ameriki, ki imajo sedem, osem milijonov katoličanov, pa nimajo kardinala. Tako da se Slovenci v tem primeru ne bi smeli pritoževati, da se nam dela krivica," je pe menil bodoči slovenski kardinal.
Za nekaj dni se bo mudil med Slovenci v Argentini minister za polstvo in pport Republike Slovenije, dr. Milan Zver. Sestal se bo s predstavniki skupnosti, obiskal bo nekaj napih krajevnih domov, bil prisoten na otvoritvi srednjepolskega tečaja v soboto, 11. marca, in osnovnopolskih tečajev v nedeljo 12. marca v Slovenski hip v Buenos Airesu. Imel bo srečanje in pogovor z napmi učitelji in
profesorji.
V vsej zgodovini nove slovenske države je prvič, da nas obipče minister za polstvo. Tudi nimamo zabeleženo, da bi kdo v tej funkciji obiskal slovenske skupnosti po svetu. Zato se čutimo resnično počapčene.
Ko mu izrekamo dobrodošlico izražamo upanje, da bo dialog iskren in konstruktiven in sadovi obiska bogati za Slovenijo doma in po svetu.
Minister dr. Milan Zver med volarji v Sloveniji
Dr. Franc Rode in njegova življenjska pot
Slovenski nadpkof Franc Rode, prefekt kongregacije ustanov posvečenega življenja in družb apostolskega življenja v Vatikanu, se je rodil 23. septembra 1934 v Ljubljani; doma je z Rodice pri Domžalah. Študiral je v glavnem v tujini. Šolo je najprej obiskoval v Jarpah in nato v Domžalah, maja 1945 pa je z družino zapustil Slovenijo in odpel v Avstrijo, tako da je polanje nadaljeval najprej v begunskem taboripču v Judenbur-gu, nato na gimnaziji v Lienzu in v Spittalu ob Dravi. Nato se je njegova družina izselila v Argentino, kjer je v Buenos Airesu nadaljeval polanje, leta 1952 pa je stopil v Misijonsko družbo (lazaristi).
Študijska pot ga je nato prek Rima pripeljala v Pariz, kjer je bil leta 1960 posvečen v duhovnika. Tri leta kasneje je v francoski prestolnici doktoriral iz bogoslovja — v tem času je bil duhovni pomočnik v domu upokojencev v bližini Pariza — in se leta 1965 vrnil v Slovenijo, kjer je
bilo njegovo prvo službeno mesto pri Sv. Jožefu v Celju.
Leta 1967 je pripel v Ljubljano, kjer je postal ravnatelj bogo-slovcev lazaristov — pozneje tudi predstojnik (vizitator) laza-ristov — hkrati pa je začel predavati na Teolopki fakulteti: najprej francopčino, nato pa tudi praktično apologetiko, misiolo-gijo, teologijo nekrpčanskih verstev, uvod v moderni ateizem in osnovno bogoslovje. V tem obdobju se je posvečal publicistični dejavnosti: veliko je objavljal v tedniku Družina, v Bogoslovnem vestniku, glasilu Teolopke fakultete, reviji Znamenje, pri kateri je bil tudi prvi urednik, in pri Mohorjevi družbi.
Po pestnajstih letih bivanja v domovini je leta 1981 odpel v Vatikan, kjer je prevzel službo v takratnem papepkem tajniptvu za dialog z neverujočimi, do imenovanja za ljubljanskega nadpkofa in metropolita 5. marca 1997, ko je nasledil Alojzija Šuptarja, pa je bil od ustanovitve marca 1993 tajnik papepkega sveta za kulturo.
V tem času je veliko predaval in objavljal predvsem v Franciji, pa tudi v Sloveniji. V slovenpčini so v tem obdobju med drugim izpa njegova dela Mesec dni na rdečem otoku, Uvod v moderni ateizem, Ožar-jeno bivanje, Živa verstva, skupaj z dr. Antonom Stresom je izdal Kriterij krpčanstva v pluralistični družbi, posebej odmevni pa sta bili njegovi knjigi Spomin, zvest načrt Cerkve na Slovenskem in Za čast dežele.
Takratni papež Janez Pavel II. je 5. marca 1997 Franca Rodeta imenoval za ljubljanskega nadpkofa in metropolita. Kmalu potem, ko je 7. aprila 1997 v upravo prevzel pkofijo, je bil izbran tudi za predsednika Slovenske pkofovske konference. V času opravljanja pkofovske službe v Ljubljani je veliko pozornosti posvetil urejanju odnosov med Cerkvijo in državo. Med drugim je bil v okviru teh prizadevanj 14. decembra 2001 podpisan sporazum med Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprapanjih.
^ ' Nad. na 2. str.
BERI_
zaključek kolonije na naši domačiji......
mladci in mladenke so taborili .................
visoko priznanje bernardi fink..............4
slovencem slabo na zimski olimpiadi ..5
3
3
Haider obsojen zaradi razžalitve
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Vipe deželno sodirača v Gradcu je potrdilo sodbo deželnega sodipča v Celovcu, da koropki deželni glavar Joerg Haider ne sme več trditi, da je odvetnik Rudi Vouk ,,norec", ki se obrača na ustavno sodipče, da bi izsilil odločbe.
Hkrati so Haiderju prepovedane vsebinsko enake trditve v zvezi z vprapanjem krajevnih tabel. Zaradi najnovejph Haiderjevih napadov na Vouka v avstrijskem časniku Kleine Zeitung pa je odvetninka pisarna Grilc-partner že napovedala pravne ukrepe.
Haider je lani na novinarski konferenci menil, da je potrebno vprapanje dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem KoroPkem urediti z ustavnim določilom, da se ne bi mogel kakpen ,,norec" spet obrniti na ustavno sodinče. Ker je bilo očitno, da je Haider s tem meril na odvetnika Vouka, ki je s pritožbo na ustavnem sodinču dosegel odločbo o dvojezični topografiji, se je prizadeti odločil za tožbo.
Novembra lani je deželno sodinče v Celovcu Haiderja obsodilo, vendar se je koropki deželni glavar tedaj pritožil. Sodbo je sedaj torej potrdilo vipe deželno sodipče v Gradcu na avstrijskem Štajerskem. Haider mora Vouku obenem povrniti stropke za pravni postopek na obeh sodnih ravneh v vipni več ko 3000 evrov.
Predsedstvo Narodnega sveta koropkih Slovencev (NSKS) je v izjavi za javnost pozdravilo sodbo grapkega sodipča. Kot so zapisali, pravosodje s tem „preprečuje nepretrgane Haider-jeve žalitve v pkodo osebe, ki skupa po pravni poti uveljaviti v državni pogodbi zagotovljene manjpnske pravice". Prav na pravico uporabe institucij pravne države je sicer v sodbi opozorilo tudi vipe deželno sodipče v Gradcu.
ZNOVA NAPADA USTAVNE SODNIKE
Deželni glavar na Koropkem Joerg Haider pa je v razpravi s poslanko Zelenih v avstrijskem državnem parlamentu Evo Glawischnig za avstrijski tednik News vnovič napadel avstrijsko ustavno sodipče zaradi odločb o
dvojezičnih krajevnih napisih. Kot je dejal, jih bodo ustavni sodniki ,,dobili po prstih, če bodo poskusili igro z ustavo".
Glawischnigova je Haiderjeve izjave zavrnila kot ,,nezaslipane". Haider je v razpravi za News napadel ne le avstrijskega ustavnega sodipča v celoti, temveč tudi ustavnega sodnika Gerharda Holzingerja, ki mu očita osebne razloge. ,,V tem sodipču sedi gospod Holzinger, čigar slovensko-nacionalna politika nam daje povod, da razpravljamo o potrebi po reformi najvipega sodipča," je menil koropki deželni glavar.
Državnozborska poslanka avstrijskih Zelenih Glawischnigova je v razpravi za News ostro odgovorila na Haiderjeve izjave. ,,Če sledimo Hai-derjevi logiki, bomo nekoč končali pri pravici pesti. Gospod doktor Haider, z vapmi izjavami sodite v srednji vek, ne pa v 21. stoletje," je menila.
Tiskovni predstavnik avstrijskega ustavnega sodipča Christian Neuwirth pa je Haiderjevo ravnanje označil kot nerazumljivo.
,,Kakrpnekoli napade bo deželni glavar začel, ostali bodo brez učinka. Za ustavno sodipče je ustava edino merilo za odločitve. Pri tem se tudi v prihodnje ne bo nič spremenilo," je poudaril v pogovoru za avstrijsko tiskovno agencijo APA.
TONE MIZERIT
Iz pla zgodba kranjskega industrialca Franja Sirca
Pri Novi reviji je pod naslovom ,,Kaznovana podjetnost" izpa zgodba poznanega kranjskega vele-trgovca in industrialca Franja Sirca. Knjiga izpod pe-rjesa zgodovinarja Jožeta Žontarja je po besedah urednika Jonatana Vinklerja poklonitev družini Ljuba Sirca. Kot je v zaključku zapisal avtor, ima knjiga namen obuditi spomin na Franja Sirca, ki je odločilno prispeval k razvoju tekstilne industrije v Kranju, pa tudi prpe. Obenem razodeva njegove velike sposobnosti, za katere pa je usoda hotela, da jih ni mogel uveljaviti do konca.
Franjo Sirc (1891-1950) je poklicno pot začel v trgovini in kmalu postal najvidnejp predstavnik trgovcev kranjskega političnega okraja. S ptevilnimi tujimi družbami je sodeloval pri ustanavljanju podjetij, ki so podpirala domači
kapital. Ustanovil je lastno tovarno in se preizkusil tudi v turizmu, vendar je ob nempki okupaciji izgubil celotno premoženje.
Po vojni je Franjo Sirc na ministrstvu za industrijo in rudarstvo deloval kot referent za tekstilno in bombažno industrijo, dokler ga niso leta 1947 skupaj s sinom Ljubom kot posrednega sodelavca tim. protipar-tijske organizacije v Nago-detovem procesu obsodili na deset let zapora, kar je vplivalo na njegovo prezgodnjo smrt.
Vrhovno sodipče RS je po 44 letih dovolilo obnovo kazenskega postopka proti Črtomirju Nagodetu in ptir-inajstim soobtoženim, tudi proti Franju Sircu. Do nove obravnave ni pripo, ker je javni tožilec obtožbo umaknil in je sodipče zadevni kazenski postopek ustavilo ter maja 1991 obsodilno sodbo razveljavilo.
Dr. Franc Rode^
Nad. s 1. str.
Ta čas je zaznamoval tudi sklic in potek prve vseslovenske sinode (plenarnega zbora 1997-2000). Sklepni dokument Plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem je bil slovesno razglapen na Brezjah 18. maja 2002. Iz tega obdobja velja omeniti tudi knjigo Stati in obstati, ki je pri založbi Družina izpa leta 2001.
Papež Janez Pavel II. je Rodeta 11. februarja 2004 imenoval za prefekta kongregacije ustanov posvečenega življenja in družb apostolskega življenja, ki velja za enega največjih in najzahtevnejph uradov rimske kurije. Od 26. februarja 2005 je Rode tudi član kongregacije za pkofe, ki je med drugim pristojna za imenovanje novih pkofov in usmerjanje dela pkofovskih konferenc.
Rode je nosilec mnogih visokih odlikovanj. Pred imenovanjem za ljubljanskega nadpkofa ga je francoski predsednik Jacques Chirac imenoval za viteza državnega reda za zasluge, leta 2005 pa za častnika častne legije. Ameripka univerza St. John's pa mu je poleti 2005 podelila naziv častnega doktorja.
Sestal se je svet NSi
V Lescah je potekala redna seja sveta stranke na kateri so dr. Alenko Šverc izvolili za namestnico in zavzeli stalipče do pobude predsednika vlade glede partnerstva za razvoj.
Člani Sveta Nove Slovenije so dokončno potrdili mandate članom Sveta stranke, izvolili dr. Alenko Šverc za namestnico predsednika sveta stranke, sprejeli poslovnik, Sergeja Možino imenovali za sekretarja, potrdili čistopis Statuta, določili vipno članarine za leto 2006, določili smernice za sprejem Pravil o kandidiranju in izvolitvi podpredsednika stranke članov NSi izven meja Slovenije. Predsednik sveta Jože Horvat je pojasnil, ,,da se sedaj začne uresničevanje pravil. Nape organizacijske strukture izven Slovenije bomo pozvali, naj predlagajo kandidate za podpredsednika, nato bomo imenovali volilno komisijo in izvedli volitve".
Predsednik dr. Andrej Bajuk pa je člane seznanil s potekom priprav na lokalne volitve 2006 in poročal o aktualno političnih razmerah.
Na novinarski konferenci sta predsednik stranke dr. Andrej Bajuk in predsednik sveta Jože Horvat predstavila sprejete sklepe, predsednik Bajuk pa je poročal o aktualno-političnem dogajanju. Predstavil je stalipče o pozivu predsednika vlade Janeza Janne glede partnerstva za razvoj. O pobudi je Bajuk dejal: ,,Podpiramo to iniciativo, da se poskupa ponovno ustvariti pogoje za čim prpo politično podporo za spremembe, ki jih Slovenija mora izvesti," in dodal, da ,,NSi opozarja, da je Strategija za razvoj del koalicijske pogodbe za katero smo se zavezali, da jo bomo izpolnili. Po drugi strani pa koalicijska pogodba presega to, za kar se zavzema partnerstvo za razvoj."
Ustanovili bodo 12 novih občin
Vlada je sprejela predlog novele zakona o ustanovitvi novih občin, za katere so se državljani odločili na posvetovalnem referendumu 29. januarja po različnih slovenskih krajih. Novela predvideva ustanovitev 12 novih občin ter spremembo območja dveh občin.
Prebivalci na januarskem referendumu so se zavzeli za ustanovitev občin Cirkulane (izločitev iz občine Goripnica), Apače (Gornja Radgona), Kostan-
jevica na Krki (Krpko), Sveta Trojica v Slovenskih goricah (Lenart), Sredipče ob Dravi (Ormož), Sveti Tomaž (Ormož), Makole (Slovenska Bistrica), Poljčane (Slovenska Bistrica), Mokro-nog-Trebelno (Trebnje), Renče-Vogrsko (Nova Gorica), Straža (Novo mesto) in Šmarjepke Toplice (Novo mesto).
Volivci so poleg tega podprli izločitev naselja Ostrovica iz občine Divača ter njegovo priključitev k občini Hrpelje-Kozina.
Počitnipka doba na političnem področju nikakor ni bila mirna. Delovno leto, ki se pričenja, pa se obeta zelo razgibano. Že na začetku samem je toliko tvari-ne, da je nemogoče vse spraviti na skromen prostor, ki nam je odmerjen.
Kakpna republika? Že iz srednje pole vemo, da je bistvo republike in demokratičnega sistema neodvisnost različnih oblasti: zakonodajne, izvrplne in sodne. Iz prakse pa vemo, da je politika „umetnost možnega" in da v Argentini vsaka vlada (izvrplna oblast) skupa vplivati na ostale v meji istega „možnega". Radikalni predsednik Alfonsin je ptevilo članov Vrhovnega sodipča (ki je v Argentini obenem tudi ustavno), povečal od tri na pet, Menem pa kar od pet na devet z istim namenom: imenovati „prijazne" sodnike in si zagotoviti podporo sodne oblasti. Pri Alfonsinu to ni bilo zelo vidno, pri Men-emu pa je bilo odločilno. Do take mere je bila ta „avtomatična večina" pokorna predsedniku, da so jih po nastopu sedanje vlade drugega za drugim obtožili, postavili pred senat in odstranili.
Nov način. Števila članov ni mogoče več večati, ker se je izkazalo, da ni koristno za normalno delovanje tega sodnega telesa. Govori se celo, da je namen vlade zmanjpati ga z devet na sedem. A na nek način skupa tudi sedanja vlada imeti nadzorstvo nad sodno oblastjo. V tem je razlaga zakona, ki ga je pretekli teden potrdila poslanska zbornica (senat ga je volil že lansko leto) in predsednik potrdil v rekordnem času 48 ur. Precej smo že pisali o spremembah v ustroju Sveta magistrature, ki imenuje in odstavlja sodnike. Sestava tega Sveta po novem zakonu (katerega besedilo je pripravila predsednikova žena, senatorka gospa Kristina) omogoča vladni veto tako na imenovanje kot na odstavitev sodnikov. To je bilo tudi osrčje vseh argumentov opozicije, ki se je zaman borila, da bi v poslanski zbornici preprečila potrditev vladnega osnutka. Poraz opozicije vzbuja skrbi.
Kaj pove vladna zmaga.
Prvotni namen vlade je bil, da zakon potrdi že lansko leto. A spoznali so, da v poslanski zbornici nimajo dovolj lastnih glasov. Ker se zakon dotika ustavnih določil, potrebuje za potrditev absolutno večino, to je nadpolovično ptevilo glasov vseh poslancev, ne samo prisotnih, torej 129 glasov. Počitnipko dobo je vlada izrabila, da je zagotovila to ptevilko. Zmaga je morala biti prepričljiva in vlada je popolnoma uspela. Dosegla je 149 pozitivnih glasov. Zbrala jih je iz vrst vseh
političnih skupin. Ni manjkalo, duhaldistov, ne Ma-crijevih poslancev, celo pest radikalov je volilo pozitivno, čeprav so ravno radikali najbolj nasprotovali temu zakonu. Seveda sedaj opozicija trdi, da je zakon protiustaven in vlaga razne prizive. Radikali grozijo, da bodo izključili iz stranke poslance, ki so volili za zakon. Neki Macrijev poslanec vlaga tožbe zaradi korupcije, čep da je vlada nekatere poslance podkupila, itd., itd. Prepozno! Kot že tolikokrat je predsedniK udarec pripravil in ga izvedel, medtem ko je opozicija spala poletno spanje.
Zapleti z Urugvajem. Polemika in napetost se nadaljujeta in v takem stanju je dialog nemogoč. Z argentinske strani razni glasovi predlagajo, naj Urugvaj za tri mesece ustavi gradnjo papirnic, da bi se stvari pomirile in vzpostavil resen dialog; na oni strani predlog odklanjajo. V Buenos Airesu sta tako senat kot poslanska zbornica podprli vladni namen, da se predstavi pred mednarodnim sodipčem v Haagu, Montevideo pa je že vložil propnjo za poseg pri Organizaciji ameripkih držav (OEA). Medtem sta podjetji (ppanska ENCE in finska Botnia) znova zatrdili, da je tehnologija tovarn neoporečna in da okuženja ne bo. Primer ppanske Ponte-vedre je bila pomota, ki da se tukaj ne bo ponovila. Se res ne bo ponovila?, se sprapujejo v Entre Rios in ne verjamejo, ter nadaljujejo z blokado mejnih prehodov. Mimogrede: prijazen bralec je pisca opozoril, da se je že dvakrat zmotil v imenu reke: pisali smo Parana, ki teče po zahodni strani province, papirnice pa gradijo na vzhodni reki Urugvaj, ki loči doslej bratski državi.
Zanimivo napredovanje. Večkrat smo na teh straneh omenili problem pi-keterov in dejstvo, da je imela (ima?) vlada z nekaterimi teh skupin tesne stike. Eden izmed njihovih vodij, Luis D'El^a, znan ker je s svojo skupino pred časom zasedel policijsko postajo v mestni četrti La Boca, je sedaj postal visok vladni funkcionar. Predsednik ga je imenoval za državnega podtajnika za socialna zemljipča, v sklopu ministrstva za javna dela, ki ga vodi precej osporavani Julio De Vido. Njegova funkcija bo, da v sklopu socialnih gradbenih projektov razpolaga s ptevilnimi državnimi zemljipči in jih porazdeli med revnimi sloji. Namen je dober. Mnogi se le sprapujejo, če bo upravljanje teh zemljipč podobno upravljanju socialnih podpor, ki so jih prav piketerski vodje uporabljali v svoje politične namene in v nekaterih primerih tudi v osebno korist.
SLOVENCI V ARGENTINI
OTROŠKA KOLONIJA NA NAŠI DOMAČIJI
S prijatelji v naravi
Prosti čas počitnic se bliža h koncu, tudi napa kolonija se je zaključila v četrtek 26. januarja 2006. Zelo živahno je potekal zadnji čas počitnipkih dni, ko smo se zbirali k skupnem razvedrilu.
Skozi ves čas poteka kolonije se je udeležilo teh počitnjpkih dni kar 100 otrok.
„Športno olimpiado" smo imeli zaradi slabega vremena v Napem domu. (Najleppa hvala odboru za dovoljenje!) Na taborjenju veliko nas je bilo, noč in dan skupaj rasli, zabavno ob kresu je bilo ...
19. in 20. januarja smo imeli taborjenje za otroke od 3 do 14 let; kar 60 nas je bilo. Takoj ob prihodu smo se zbrali pred kapelico Marije Pomagaj in ji izročili pesem in molitev s propnjo za uspeh prijateljskega taborjenja. Nato smo postavili potore, vsaka skupina si je izbrala ime ter sestavila primerno zastavo. Za večerjo so najstarejp — Netopirji — zamesili pice in jih pekli na žaru. Srednja starostna skupina — Metuljčki — je spekla kruh za malico in pripravila svetilke za nočno razsvetljavo. Najmlajp — Čebelice in Murenčki — pa so za posladek pripravili okusne torte. Prekrasen sončni dan smo dopolnili s kopanjem v bazenu in s skupnimi velikimi igrami. Poseben trenutek so bile nočne igre, kres najmlajpih z udeležbo starpev in pe kres najstarejpih med katerim smo skupaj prepevali in z veseljem gledali prizore, ki jih je pripravila vsaka skupina. Tudi voditelji so se nam predstavili kot odlični igralci: Je že ura?
Taborjenje mladcev in mladenk
Med dvema plemenoma tekmovali smo živo, poglavarji in ,,caciques" indijančkov skor' sto ...
Zadnji teden kolonije smo se vsi porazdelili v dve veliki skupini. Vsaka je imela posebno barvo in tako smo sestavili dve veliki plemeni — Rumeni in Oranžni. Vsaka skupina je imela tudi svoja poglavarja, to sta bila najstarejpa fant in dekle, ki sta skupino vodila. Skozi ves teden smo odigravali razne igre, pportne tekme in skupini, ki je zmagala pripisali točke.
V četrtek 26. januarja smo na zaključek povabili tudi starpe. Najprej smo imeli ,,veselico v vodi". V barvasto okrapenem bazenu smo jim najprej pokazali vsak svoje napredke v plavanju. Starp so z močnim ploskanjem odobrili nape znanje.
Nato se je vsako pleme, oblečeno v rumeno ali oranžno barvo, predstavilo in pozdravilo navzoče s posebnim indijanskim obredom. Z igro „Iskanje zaklada" je rumeno pleme pridobilo dovolj točk ter osvojilo glavni pokal, katerega bodo obdržali do prihodnjega leta. Zaključili smo dan s skupno večerjo; z razdelitvijo diplom, ki ocenjuje končni nivo pri plavanju; z obdarovanjem ter z zaključno pesmijo, ki pravi: Prijatelji v naravi geslo nape je bilo ljubezen do bližnjega ustvarjali smo.
Zdaj ko smo pred zaključkom in se poslavljamo Prijatelji smo!
M.Z.U.
V ponedeljek, 26. novembra smo se zbrali mladci in mladenke iz različnih domov, da bi na skupnem taborjenju preživeli lep čas.Vožnja je bila kar dolga, a končno smo pripi do ,,Naturaleza Viva" v Moreno. Pričeli smo se sprehajati po lepem kraju, voditelji pa so nam razkazali prostor. Potlej smo se kopali in imeli prost čas.
Razdeljeni smo bili po delovnih skupinah tako, da nekateri so morali pripraviti malico, drugi pospraviti prostor, itn.
Proti večeru smo p i v bambusov blodnjak (la-berinto); bilo je zelo zanimivo. Malo smo se zgubili, a končno smo napi izhod.
Potem je pripel večer in noč, čas za spanje. A nekateri so bili določeni za stražo — in bili prikrajpani pri spanju.
Naslednji dan smo imeli govor o koristni in poučni snovi: ,,Kako lahko pomagamo ranjencu". Bilo je zelo zanimivo, veliko smo se naučili. A to ni bilo vse. Morali smo pomagati napim voditeljem, ki so bili „ranjeni" in smo se pri tem učili prvo pomoč.
Potlej smo se igrali vesele igre, imeli prost čas in se kopali v bazenu. Za večerjo smo dekleta pripravile pizzo, fantje pa zakurili ogenj.
Obiskal nas je tudi sveti Miklavž in sicer v paljivem pomenu, saj so dekleta bile peklenčki fantje pa angelčki. Svetnik je obdaroval
Slovenija dober zgled
,,Upam, da bo Slovenija dober zgled velikih ambicij za Evropo." Tako je predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso pred svojim bližnjim prvim obiskom v državi povzel svoja pričakovanja glede slovenskega predsedovanja Evropski uniji v prvi polovici leta 2008, pa tudi nasploh: ,,Tranzicija v Sloveniji je vzorna, država bo prva nova članica, ki bo predsedovala EU, zelo verjetno pa bo kot prva med novinkami vstopila v evroobmočje."
vse navzoče, pe otroke voditeljev, ki so nas tokrat spremljali (Martina, Boris in Erika).
Pripravili smo tudi kres. Med kresom smo veliko peli (tekmovali smo v petju: po skupinah smo morali začeti pesem, ki se je morala začeti s črko, s katero je prejpnja skupina končala) in govorili (kaj nam pomenijo mladci in mladenke in kaj bi lahko pe naredili, da bi izboljpali to organizacijo). Poslovili smo se od mladcev ki letos odhajajo k mladini in jim želeli veliko uspeha v tej organizaciji.
Tudi ta noč je bila za nekatere kratka, saj so bolj klepetali in se igrali kakor pa spali ...
Naslednje jutro smo bili zelo veseli, ker smo se zavedali, da smo preživeli lepo taborjenje, pa tudi žalostni, ker smo morali domov.
Pred kosilom smo imeli mapo pri kateri je mapeval gospod Pavle Novak in nas navdupeval k duhovnemu, pportnemu in skupnemu življenju. Pomagal nam je tudi pri peki pipčancev, tako da smo le končno okoli tretje ure kosili!!!
Nape taborjenje je končalo toda nauka tega taborjenja nismo pozabili.
Zahvaljujemo se voditeljem, ker so nam pomagali in dali dober zgled. Zahvaljujemo se vam!!
Sonja Miklič
Pripomba voditeljice
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pomagali, da je to taborjenje dobro izpadlo: Juretu Urbančiču za vodstvo in skrb, Stanku Jelenu, Emi Urbančič, Moniki Filipič, Maruči Čeč, Eriki Šenk, Franciju Schiffrerju, Tomažu Kenda, družini Štrubelj, družini Malovrh, družini Conde. Vsem naj Bog stotero poplača!
BRALI SMO
Razmipljanja o „Bajuklandu^
BOJAN GROBOVŠEK
San Martinu, ki ima v marsikateri evropski in svetovni prestolnici spomenik in trg, sloves demokrata in liberalca, ki je zaradi svojih idej umrl v pregnanstvu, v Sloveniji ni pomagal. Nekateri v Sloveniji so za celotnim podjetjem slutili in videli ,,belo" zaroto in menda kar simbolično vrnitev generala Rupnika v San Martinovem obličju. Drugi, vendar z obratnim ideolopkim predznakom, so morda ob vsem celo ppekulirali na kaj takega. Vnel se je slovenski prepir, San Martina so Argen-tinci nekoliko užaljeno odpeljali nazaj.
Ah, ta Argentina^! Ah, ta slovenska politična emigracija v Argentini^! Desetletja dolgo je s užila režimu v Sloveniji, ki je v glavah Slovencev zavestno znova in znova hiberniral dogajanja v drugi svetovni vojni, kot integracijski dejavnik v pomenu skupnega imenovalca za „zunanjega sovražnika". Delne informacije o tem, da se je v prvih dneh po vojni na slovenskih tleh zgodil strahovit množičen zločin, so se v Sloveniji v desetletjih po vojni sicer vendarle vse bolj pojavljale. Zato je bilo toliko
(2)
bolj potrebno predstavljati slovensko politično emigracijo kot nadaljevanje medvojnega absolutnega zla. Skratka, čeprav potiho: ,,Še jpremalo smo jih!".
Ta ,,Še premalo smo jih" pa je bilo zaznati tudi v spisih ,,bele" slovenske politične emigracije, ki je prav tako hibernirala dogajanja v drugi svetovni vojni in v letih po njej, le da seveda z obratnim predznakom. V samokritičnosti je bila na ravni režima v Sloveniji. O domobranski prisegi Hitlerju, Svetem Urhu, Črni roki in podobnem se ni pisalo, kvečjemu se je o tem govorilo v zaprtih krogih. Vse skupaj je bilo zrcalna podoba režimskega diskurza tam v Sloveniji.
Slovenska politična emigracija, sestavljena iz nekaj tisoč posameznih usod, je pripa v Argentino v enem od argentinskih obdobij svetopisemskih debelih krav. V Evropi je pe vladalo pomanjkanje, Argentina pa je pe živela od izkupička prodajanja hrane in surovin na vse strani v času druge svetovne vojne. Emigranti so se razkropili predvsem po velikem Buenos Airesu, nekaj
sto in med njimi družina Bajuk jih je odpo tudi daleč pod Ande v Mendozo in v patagonski Bariloče, maloptevilni pa pe v druge kraje. Začetki so bili težki. Da bi bilo pe težje so ponekod poskrbeli potomci slovenskih primorskih izseljencev, organiziranih v levičarske in projugoslovanske organizacije, ki so pripleke ponekod vendar ne povsod in vedno pričakali s kamenjem in z vzkliki ,,narodni izdajalci". Vendar pa je bilo tistih nekajkrat dovolj, da je pri pripekih utrdilo občutek mučeniptva.
Začetki so bili težki, zelo težki, in verjetno pe najbolj težki za izobražence med njimi, ki so tako kot vsi ostali pripi preko morja brez vsega, pa tudi brez praktičnih znanj in spretnosti, ki jih je tedaj v gospodarsko cvetoči državi Argentini primanjkovalo. ,, Pa je nekako po in pe kar hitro se nas je večina znapa" v brezhibni in za napa upesa tu in tam arhaično zveneči slovenpčini razlagajo tisti, ki so to doživeli in preživeli. In dodajajo, da so jim pri tem pomagale vera v Boga in v domovino Slovenijo, ki je bila zemljepisno daleč, daleč, v srcih in glavah pa ves čas tako blizu.
So slovenski politični emigranti dojemali svoj odhod in bivanje v Argentini kot nekaj kratkoročnega in začasnega, čemur naj bi po skorajpnjem padcu komunizma v Evropi sledila zmagoslavna vrnitev na belem konju v domovino?
Med cilji vodij slovenske politične emigracije v Argentini je gotovo bilo, da nekega dne popelje svoje ljudstvo nazaj v Kanaan na sončni strani Alp. Tem bolj se je skorajpnja vrnitev oddaljevala, tem bolj so utrjevali občutek izvoljenosti svojega ljudstva, slovenski domovi, pole in ostale ustanove slovenske politične emigracije, ti socialni in kulturni otočki v ogromni in prostrani Argentini, pa so bili po lastnih predstavah prava, boljpa in dobra Slovenija. Dobri in žlahtni minikozmos že itak ne ravno velikega večjega slovenskega koz-mosa na sončni strani Alp, ki nikoli ni bil preveč velik.
Tako kot vse na tem svetu je tudi slovensko skupnost v Argentini, pe posebej pa tisti njen del, ki so ga oblikovali politični emigranti, mogoče zaznati in poskupati opredeliti iz več zornih kotov. Za policijske službe nekdanjega jugoslovanskega režima je pač imela predznak sovražnosti in je bila iz tega zornega kota predmet policijskega opazovanja. Novodobna in post osamosvojitvena slovenska pamet je v zvezi s slovensko skupnostjo v Argentini iznapa benevo-lentno pomensko zvezo o ,,slovenskem čudežu v Argentini". Čudež naj bi bil in dejansko je v tem, da so pripadniki skupnosti v tretji generaciji zadržali slovenski jezik in kulturo na nadvse zavidljivi ravni.
(Dalje prihodnjič)
SLOVENCI PO SVETU
Pismo iz Floride
Tukaj na Floridi imamo sedaj koledarsko zimo, ki jo pa skoraj nič ne čutimo. Vsak dan brez izjeme naredim kratek sprehod po nansm dvoripču pri toplem soncu. Tudi če pride kdaj val zime od severa, je to kvečjemu za tri dni. Tukaj v Jupiter smo v območju Karibskega morja ki ni nikdar prav mrzlo. V mestu Sturat, ki je sarno 30 kilometrov proti severu, so pa že v območju Atlanskega morja, in je vedno voda za dve ali tri stopinje bolj hladna.
Florida je ena od zveznih drzav ki sestavljajo Severno Ameriko ali ZDA. V Floridi je prostora za pest Slovenij in ima sedaj 15 millijonov prebivalcev. Zadnji Huracan Wilma je pokril en del Floride v velikosti treh Slovenij. Popkodovanih je bilo 27.000 hip in stanovanj. 2.600 takih, ki so bile delno poskodovane, je država proglasila nevarne za bivanje, in pravijo da jih bodo podrli do tal in zgradili nove. Čeprav bodo skromne, bodo pa tako zgrajene, da bodo lahko klubovale vsem hurakanom. Bilo je polomljenih in izruvanih 11.321 elektrečnih drogov. 17.000 elek-tričarjev je bilo zaposlenih nekaj tednov, da so postavili vse v prejpnji red. Poleg tega, je pa bilo polomljnih tudi 3.451 telefonskih drogov. To so prebližni podatki iz časopisov. Velik problem je bil kam z vsemi temi ljudmi, ki so ostali brez strehe. Mnogi so se zatekli začasno k znancem in prijateljem.
Pred drugo svetovno vojno je bila Florida bolj redko naseljena. Verjetno je bil ta spodnji del Floride pred tisočletji morsko dno. Kjerkoli se kopljejo jame za temelje velikih stavb, je povsod samo mivka. Ker ni rodne zemlje tudi ni visokih dreves. Povsod je samo grmičje in palme. V tem grmičju se je vadilo stoti-soče mladih fantov preden so bili poslani v Europo v borbo proti Hitlerju. Ti fantje, takrat mladci, so danes že upokojeni in mnogi ekonomsko dobro podloženi. V spominu jim je pa ostalo prijetno Florid-
NASVETI ZA STARSE
Kako otroka motivirati za učenje
Starp svoj uspeh pri vzgajanju otroka pogosto povezujejo z ocenami, ki jih dobi v poli. Vendar ključno vprapanje ostaja, kako otroka spodbuditi k učenju, ne da bi ga pri tem preveč obremenili?
Težko je vzpostaviti ravnovesje, ko ocenjujemo otrokovo sposobnost učenja in njegov polski uspeh. Če nas
drugi	starTii
vprarajo, kako gre napemu sinu ali hčeri v poli, jih pogosto odpravimo s splopno frazo: ,,Dobro". Če napemu otroku v poli ne gre, pa se nam včasih zazdi, da nismo dobri starp. Tako polski uspeh postane večni razlog napetosti - tako iz strani učencev kot tudi starpev. Ker pole in učitelje pogosto ocenjujejo po uspepnosti testov, pa začnejo tudi ravnatelji in učitelji dodatno pritiskati na učence.
PRELOMNICA MED 14 IN 15 LETOM
Veliko strokovnjakov meni, da pride do prelomnice nekje med 14 in 15 letom. Če se takrat vap otrok pe pridno uči in je motiviran, obstaja velika verjetnost, da bo tako ostalo vsaj pe do mature. Pri drugih pa se v tem obdobju pojavijo težave in s tem tudi skrbi starpev. Mnogi za probleme v tem obdobju krivijo hormonske spremembe, v resnici pa so vzroki veliko bolj kompleksni.
UGOTOVITI ZAKAJ GRE OTROKU SLAB©E?
Nekateri najstniki imajo težave le pri določenih predmetih, drugi pa se pole povsem naveličajo. Najprej morate zato ugotoviti, kaj natančno je narobe, pele nato se lahko odločite za pravilno obliko pomoči. Če gre za slabp uspeh pri enem ali dveh predmetih, obstaja verjetnost, da se otrok ne razume z učiteljem, da ima težave pri razumevanju snovi ali pa se mu zdi, da je ta predmet nezanimiv in se mu zato ne posveča.
V kolikor vap najstnik ne kaže nobenega zanimanja za polo, je lahko za to krivih veliko možnih vzrokov. Najpreprostejp je ta, da se otrok preveč posveča prijateljem in simpatijam in je zato pozabil, kako pomembna je pola. V tem primeru ga je treba opozoriti, da je v poli pridobljeno znanje najboljpa popotnica za prihodnost, brez katere si lahko zapre veliko vrat.
sko podnebje in si želijo preživeti zrela leta v teh toplih krajih. Od ene strani prihajajo ptevilni emigranti iz revnih sosednjih dežel, od druge strani pa upokojenci in tako raste naseljenost. Kakor sem že omenil, ima sedaj Florida 15 millonov prebivalcev, predvideva se pa, da jih bo leta 2030 že 25 millonov, pa pe vedno ne bo nikomur tesno. Vsi ti novodopi potrebujejo stanovanje, zaradi česar so tudi cene hip izredno zrastle. Hipe, ki so bile pe pred nekaj let letih vredne 20.000 do 30.000 dolarjev, se sedaj prodajajo po dvesto do petsto tisoč, odvisno od kraja kjer so postavljene.
Slip se vse več resnih predlogov, da bi vso električno napeljavo spravili pod zemljo. To bi bilo dela za več let, in bi stalo ogromne vsote. Bil bi pa z tem repen velik problem podiranja drogov ob vsakem večjem hurakanu. Predlaga se tudi, da bi podrli vse cenene hipe in hipce ki so bile zgrajene v času ko pe ni bilo nobenih gradbenih predpisov. Ugotovilo se je da so mnoge čeprav skromne hipce, ki pa so bile zgrajene v zadnjih letih in po strogih predpisih, srečno preživele preizkupnjo treh velikih huraka-nov.
Bil sem tri tedne brez Svobodne Slovenije. Branja mi ni manjkalo, saj sem naročen tudi na Ameripko Domovino, Ave Mario, Napo luč in Misijonska obzorja. Poleg tega imam dnevnik Palm Beach Post, ki pride ob nedeljah težak vsaj dva kilograma. Večkrat mi pride v roke tudi Janpeva Demokracija. Sem pa resnično pogrepal vap članek ,,živl-jenje v Argentini", ki tako jasno osvetli zaplete in razplete v argentinski politiki in ekonomiji.
Lep Pozdrav!
Niko Tomc
Svobodna Slovenija na Floridi. „Danes nisem mogla drugače kot slikati očita, ko je s tako velikem zanimanjem bral Svobodno Slovenijo. Sedaj jo kar redno dobiva in to ga zelo razveseli. Nap povtar pride proti večeru, tako da jaz pripravljam večerjo on pa sebi in meni bere novice. Tako jaz vem kaj se godi po svetu on pa zelo uživa da ga poslupam." Veronika Tomc Devine
Bernardi Fink visoko avstrijsko odlikovanje
Mezzosopranistka Bernarda Fink je na Dunaju prejela avstrijski častni križ za znanost in umetnost. Pevki, ki se je rodila slovenskim starpem v Buenos Airesu, je visoko odlikovanje izročil avstrijski zvezni kancler Wolfgang Schues-sel.
Bernarda Fink je solope-tje ptudirala na slovitem Vipem inptitutu za umetnost Teatro Colon, pot na svetovne odre pa ji je leta 1985 odprla prva nagrada na tekmovanju Novi lirični glasovi. Pod taktirko vodilnih dirigentov, kot so sir John Eliot Gardiner, Valerij Gergijev, sir Colin Davis, Hans Graf, Nikolaus Harnoncourt, Ma-riss Jansons, sir Neville Mar-riner in Riccardo Muti, je nastopala z Dunajsko, Čepko, Berlinsko in Londonsko filharmonijo, orkestrom Akademije St. Martin in Fields, Dresdensko državno kapelo, salzburpkim Mozar-teumom in drugimi. Njen repertoar obsega dela od starih mojstrov do sodobnih skladateljev.
Finkova je leta 2002 prejela nagrado Prepernovega
HODIL PO ZEMLJI SEM NASI^
Splopni podatki o Sloveniji
sklada za solistični delež v Božičnem oratoriju Johanna Sebastiana Bacha v Ljubljani in koncerte Isaaca Poscha v Brežicah. Kot so tedaj zapisali v utemeljitvi nagrade, je bil njen nastop v Božičnem oratoriju „izjemen, poln globine in emotivnega naboja, z vrhuncem v topli sugestivnosti 'uspavanke'". V utemeljitvi je izpostavljena pe pevkina prepričljivost pri poustvaritvi recitativov in arij. Opusu Isaaca Poscha se je pevka približala s preverjeno izkupnjo in njegove duhovne koncerte oživila ,,z angelsko čistostjo timbra in virtuoznega sijaja", ko so psalmska besedila zaživela z domipjenimi afekti retoričnih prispodob zgodnjeba-ročnega glasbenega okrasja, so pe zapisali v utemeljitvi nagrade. Nap rojakinji k novemu odlikovanju iskreno čestitamo!
RE©ITEV JE VEČ!
Reptev je seveda več, predvsem pa so odvisne od vapega razmerja z otrokom. Če se dobro razumete, se veliko pogovarjajte in se mu posvečajte - tako vam bo sčasoma težave zaupal sam. V nasprotnem primeru morda niste najboljpa oseba za repevanje tega problema - za pomoč poprosite nekoga, ki mu vap otrok zaupa, kot na primer učiteljico, strica, bratranca ali soseda. Nikar se ne vdajte ponosu ali slabi vesti! Hitreje kot bo težava razrepena, prej se bo vap otrok spet začel posvečati učenju, vi pa boste imeli eno skrb manj.	(po catholic.net)
FRANCI MARKEŽ
Od 25. junija 1991 samostojna in neodvisna Republika Slovenija - SLO - Si - meji na severu z Avstrijo, na severovzhodu na Madžarsko, na vzhodu in jugu na Hrvapko, na zahodu z Italijo.
Ima 20.251 km2 povrpne — malo manj kot provinca Tucuman. Nekako sredi njenega ozemlja se križata vzporednik 46 in poldnevnik 15.
Sedaj ima nekaj čez 2 milijona prebivalcev, od teh je 86 % Slovencev. Suhe meje so dolge približno 1.200 km. Od teh jih je skoraj polovica s Hrvapko in ima nekaj čez 110 mejnih prehodov. Najbolj prometni prehodi so pri Sežani in Novi Gorici v Italijo, na Ljubelju, pri Jesenicah in Šentilju v Avstrijo, pri Lendavi na Madžarsko in pri Brežicah na Hrvapko. Slovenska obala na Jadranskem morju je dolga 46,6 km.
Najdaljpa tranzitna smer — od severovzhoda (s.v.) proti jugozahodu (j.z.) je od Lendave do Sežane: 334 km, diagonala od severozahoda (s .z.), Jesenice proti jugovzhodu (j.v.) — obrežje na hrvapki meji, pa meri 205 km.
Od slovenske meje so oddaljeni: Zagreb, blizu 30 km, Dunaj 230 km, Budimpepta 240 km, München 360 km, Milan 415 km, Praga 595 km, Rim 680 km, Paris 1300 km.
Čeprav je Slovenija povrpnsko majhna, se nahaja v njej več pokrajin, z zgodovinskimi, geografskimi in ljudskimi značilnostmi, ki pa nimajo točnih meja in se tudi ne ujemajo z upravno razdelitvijo Slovenije. Te pokrajine so : Gorenjska — Kranj, Štajerska — Maribor — Celje, Prekmurje — Murska Sobota, Slovenska Koropka — Dravograd — Ravne, Notranjska — Postojna, Dolenjska
—	Novo Mesto in Primorska — Nova Gorica.
Na slovenskem ozemlju se stikajo robovi Alp, sredozemski svet, panonska nižina in dinarsko-krapki svet.
Na tem raznolikem svetu je 28 vrhov vipih od 2500 m
—	kateri je najvipi: 2864 m (brez Aljaževega stolpa) mislim, da ni treba povedati —, in približno 6500 krapkih jam, od katerih jih je okoli 20 prirejenih za turistične obiske. Najbolj znani sta seveda Postojnska jama in Škocjanske jame, te zadnje edina slovenska naravna znamenitost, ki jo je UNESCO dala na seznam svetovnih dedipčin.
Ob robu panonske nižine je večje ptevilo izvirov termalnih in mineralnih voda. Urejenih je 16 zdravilipč, največje termalno kopalipče so Terme Čatež. V Radencah in Rogapki Slatini pa polnijo mineralno vodo, tudi za izvoz.
Po Sloveniji je raztresenih približno 180 naselij z več kot 2.000 prebivalci. ok. 80 od teh so majhna ali srednje velika mesta. 12 jih ima več kot 7.000 prebivalcev. Naselja so razdeljena v 192 občin, vključeno 11 mestnih. V mestih, vaseh in po gorah je skoraj 3000 cerkva in kapel.
Reke, ki izvirajo v Sloveniji ali tečejo po njenem ozemlju se po večini izlivajo v Donavo in po njej v Črno Morje, razen reke Soče in sopko povodje, ki se izliva v Jadran.
Največje reke, ki se pretakajo po slovenskem ozemlju so: Sava, Drava, Kolpa, Savinja, Mura, Soča, Krka, Sotla, Dravinja, Lendava. Seveda pa ne smemo mimo znamenite Ljubljanice.
Nekatere reke ali potoki tvorijo slapove: najvipi je slap Cedca na Jezerskem — 130 m. Drugi so Boka, Brinta, Rinka, Gregorčičev slap. Manjp, a znane turistične točke so tudi slap Savica in Peričnik.
Jezera: Naravna, ledenipka jezera, Bohinjsko in Blejsko (Bled), med najbolj obiskanimi turističnimi kraji na Slovenskem. Slikovita so jezerca v Dolini Triglavskih jezer.
Posebna zanimivost je presihajoče Cerknipko jezero, ki je tudi največje, seveda kadar je polno vode.
Zaradi gospodarskih potreb - hidrocentrale, zbiralipča in urejanje vodnega režima - je nastalo kar lepo ptevilo umetnih jezer, med katerimi je Ptujsko večje od Bohinjskega.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
GRETJE IZ INDONEZIJE
Termoelektrarni Toplarni Ljubljana (TE-TOL) bo naslednja tri leta indonezijski premog dobavljalo Gorenje, je odločil nadzorni svet. Gorenje je podalo najugodnejpo ponudbo za premog iz indonezijskega rudnika Kideco.
PREVEČ MRTVIH
Na slovenskih cestah letno izgubi življenje več ljudi od povprečja v Evropski zvezi, pipe v poročilu Evropske komisije. V povezavi je tako na cestah leta 2004 umrlo 95 ljudi na milijon prebivalcev, medtem ko so v Sloveniji po podatkih iz poročila isto leto ceste terjale 274 življenj ali 137 na milijon prebivalcev. Število smrtnih žrtev sicer upada, a prepočasi, ugotavlja komisija. Ta ugotovitev sicer ne velja le za Slovenijo, temveč za celotno petindvajsete-rico. EZ si je za cilj postavila, da bo ptevilo mrtvih na cestah do leta 2010 znižala na s 50.000, kolikor jih je v 25 državah umrlo v prometnih nesrečah leta 2001, na 25.000.
V BOJ ZA MEDVEDE
Druptvo za osvoboditev živali in njihove pravice nasprotuje načrtovanemu odstrelu skupno 100 rjavih medvedov v letu 2006, ki ga določa sprememba pravilnika o odvzemu osebkov vrste rjavega medveda iz narave. "V druptvu menimo, da ta lov na medvede ni potreben, je protizakonit, protiustaven, neetičen in naravi prinapa veliko pkodo, pa ne samo naravi, temveč vsem nam, kajti vsi smo del narave," je na novinarski konferenci povedal odvetnik in varuh pravic živali Vlado Began. Na ministrstvu za okolje in prostor so v odzivu poudarili, da vodijo ustrezno politiko aktivnega varstva ogroženih živalskih vrst in da je vsak poseg v populacijo velikih zveri strogo premipjen in argumentiran.
STO LET BOHINJSKE ŽELEZNICE
Bohinjska železnica, ki povezuje Jesenice in Novo Gorico, letos praznuje 100 let. Ob tej priložnosti sedem občin ob progi pripravlja ptevilne prireditve, te pa bodo promovirali skupaj, so se na petkovem sestanku v Novi Gorici dogovorili župani občin ob Bohinjski železnici in generalni direktor Holdinga Slovenske železnice Jože Jur-kovič. Vrhunec praznovanj ob visokem jubileju Bohinjske železnice bo 15. julija ob 18. uri, ko bo na novogoripki železnipki postaji, kamor se bo iz Jesenic z muzejskim vlakom pripeljala slovenska vlada, osrednja slovesnost. Muzejski vlak se bo na poti ustavil na posameznih postajah ob progi, kjer bodo občine pripravile manjpe slovesnosti. Predstavniki Slovenski železnic so na sestanku predstavili tri različice urnika postankov, a na nobeni ni bil predviden postanek na postaji v Kanalu, kot je že bilo dogovorjeno, zato je župan Kanala Miran Ipavec sestanek protestno zapustil.
PO SVETU
EVROPA PO FRANCOSKO
Francoski predsednik Jacques Chirac je pripravil predloge projektov, ki bi se jim v luči zavrnitve evropske ustavne pogodbe po njegovem mnenju morala posvetiti Evropska unija. Seznam, ki ga bo Chirac predstavil na marčnem in junijskem vrhu povezave v Bruslju, vključuje vzpostavitev evropske mejne policije in civilne zapčite ter podvojitev sredstev za izmenjavo ptudentov. Na področju davkov pa si Chirac želi manj vpletanja unije.
RUSIJA PREPRIČUJE IRAN
Rusija je pozvala Iran, naj znova prostovoljno zamrzne jedrske dejavnosti, kar je po njenih besedah predpogoj za dogovor o predlogu za bogatenje urana na ruskem ozemlju. Po besedah ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavro-va je predlog o vzpostavitvi skupnega projekta plemeniten-ja urana na ozem ju Rusije del splopnih prizadevanj, kako odpraviti skrbi zaradi iranskega jedrskega vprananja. Iran pa je medtem sporočil, da ni razlogov, da bi odstopil od svojih jedrskih dejavnosti. Mednarodna agencija za jedrsko energijo pa bo 6. marca objavila zaupno poročilo o iranskih jedrskih dejavnostih, na podlagi katerega bo Varnostni svet Združenih narodov razpravljal o morebitni uvedbi ukrepov proti Iranu.
BOSNA IN HERCEGOVINA V HAAGU
Meddržavno sodipče v Haagu je začelo obravnavo tožbe, ki jo je Bosna in Hercegovina vložila proti Zvezni republiki Jugoslaviji oziroma njeni naslednici Srbiji in Črni gori zaradi napada nekdanje jugoslovanske vojske na njeno ozemlje in genocida med vojno v letih 1992 in 1995. Bosna in Hercegovina v tožbi zahteva, naj sodipče rjäzsodi, da je nekdanja Jugoslavija oziroma zdaj Srbija in Črna Gora kriva za napad in genocid na njenem ozemlju med vojno. Haapko sodipče naj določi vipno vojnih odpkodnin, ki bi jih moral plačati Beograd. Glavna obravnava naj bi trajala do 9. maja, sodbo, ki bo dokončna, pa naj bi bilo pričakovati približno čez leto dni.
SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES
Deklipki izlet. Nalahno je prplo v nedeljo zjutraj, ko so vstajala dekleta. ,,Naj grem ali ne", so omahovale nekatere in marsikatera je dejala: ,,Dež bo" in smuknila nazaj v posteljo. Tiste pa, ki se nekoliko razumejo na vreme in vedo, da prp iz megle navadno obeta lep dan, so se korajžno odpravile na izlet.
Kmalu po sedmi map je izpred ramopke cerkve odpeljal omnibus okoli petdeset veselih deklet.
Lepe spomine človek rad podoživlja in na lepe kraje se rad vrača. Tako smo dekleta, pe polne lepih vtisov od lanskega leta, izbrale isti kraj. ,,Granja Dolores" je bil namreč nap cilj. Prijazni lastniki so nam ponovno dovolili vstop tja.
Petje in smeh sta nam krajpala čas vožnje. Ob pol enajstih nas je že pozdravil bel petelin ob vhodu na ,,granjo". Nismo se dale muditi in motiti. Takoj v bazen. Po petih minutah so najbolj navdupene že čofotale po vodi, čeprav se je sonce pe sramežljivo skrivalo za oblaki. Vedno več skokic je bilo v vodi. ,,So neugnane", se je usmililo sonce. Posunilo in pregnalo je oblake s svojo toploto in se prijazno nasmejalo dekletom. ,,Sonce, sonce"! Voda in svež zrak; mladost in zdravje, pesem in smeh — prekipevajoče življenje. V takem razpoloženju je prehitro minil nap čas.
,,Gremo dekleta", nas je pozivala napa skrbna predsednica okoli petih, ,,Še malo, pe malo", in skupinica deklet je pela naprej, igre so se nadaljevale, plavačice so pe nadalje merile vodo. Odkrivale smo nekaj plavalk, ki bi se lahko merile z najboljpmi.
Do pestih smo se le končno pripravile vse za odhod. Zapele smo pe nekaj pesmi dobrim ljudem v zahvalo in slovo. Čez nekaj minut je že brzel omnibus nazaj proti napm domovom. Odpe smo s pesmijo, pojoč smo se vrnile.
OSEBNE NOVICE
+ Jožica Jesenko-Kramar. V Ljubljani je umrla 23. t.m. ga. Jožica Jesenko-Kramar, roj. Kovač. Pokopali so jo na pokopalipču pri Sv. Križu dne 25. t. m. Rajna zapupča v Argentini hčerke Mijo, por. Vasle, Radoji-co, por. Šuptervič in Mileno, por. Kovačič, v domovini pa moža Rudolfa, hčerki Vekoslavo, por. Dolenc, in Jožico, por. Kastelic ter sina Blaža Jesenko. Vsem izrekamo sožalje, rajna pa naj uživa večni mir in pokoj.
Družinska sreča. V družini g. Vida Belca in njegove žene ge. Marije roj. Žagar, se je rodil sin. Pri krstu je dobil ime Anton. Za botra sta bila g. Anton Žagar in ga. Terezija Bukovec. Družino g. Franca Koprivnikarja in njegove žene ge. Albine, roj. Plepko v Lanusu pa je razveselila hčerka. Srečnim družinam nape čestitke.
BERAZATEGUI
Slovenske družine v Berazategui so prejpnjo nedeljo napravile skupni izlet z avtobusom v Park Pereyra blizu La Plate. V prosti naravi so z otroci prebile lep dan .
ADROGUE
Bogoslovci so se vrnili s ptiritendskih počitnic, ki so jih prebili v planinski vasi Carolina v provinci San Luis. Šolsko leto v slovenskem semenipču se bo začelo 7. marca t.l.
Svobodna Slovenija, 1. marca 1956 - pt. 9.
SLOVENCI IN ©PORT
NEMCI IN DOLG
V Nemčiji se je javni dolg v minulem letu povzpel za skoraj ptiri odstotke in dosegel tisoč 450 milijard evrov. Nemčija, kjer med proračunske porabnike ptejejo poleg države pe zvezne dežele, občine in interesna združenja, bo tudi letos znatno presegla maastrichtske kriterije. Po besedah ministra za finance namreč pričakuje pe dodatno povečanje javnega dolga, ki bo znatno presegel določila pakta stabilnosti.
ZIMSKA OLIMPIJADA
Konec Kocijančičeve oblasti?
Zimske olimpijske igre v Turinu so mimo, Slovenija pa je ostala praznih rok. Marsikateri upi so padli in razočarali gledalce, drugi so pokazali, da sodijo med najboljpe, vendar ne čisto pri vrhu. Še pred koncem tekmovanja pa so se pojavile ogorčene izjave marsikaterega pportnega navijača, ki se je obregnil ob nekatere „turistične" pportni-ke, predvsem pa ob vodstvo Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS). Njih pač krivijo, da so poslali na tekmovanje nekatere take pportnike, ki niso dosegli niti olimpijskih norm, druge pa, ki se niso potrudili, da bi dosegli običajne rezultate. Slipati pa je tudi glasove, da je že čas, da predsednik OKS in njegovi varovanci nehajo greti stolčke in pustijo prostor drugim, ki jim je pport res pri srcu (in ne pri žepu). — Pa pojdimo k zadnjim rezultatom.
14.	FEBRUAR
Biatlon, pprint (člani), 10 km
Janez Marič je prikazal odlično tekapko formo, a je na strelipču s tremi zgrepenimi streli zapravil visoko uvrstitev. Rezultati: 38. Janez Marič, 65. Matjaž Poklukar, 70. Janez Ožbolt, 71. Klemen Bauer. (Argentinec Sebastian Beltrame je bil 88.)
Umetnostno drsanje, posamezno (člani):
Gregor Urbas je svoj olimpijski nastop končal že po kratkem programu, v katerem je sicer dobro drsal, a žal ni prepričal sodnikov. Namenili so mu prenizke ocene, da bi lahko posegel med 24 najboljph, ki so tekmovanje končali s prostim programom. Razočaranje je bilo vidno, slabim ocenam po nastopu pa niso mogli verjeti niti nekateri komentatorji tujih televizijskih postaj. Urbas je pristal na 29. med skupno 30. tekmovalci.
15.	FEBRUAR:
Alpsko, smuk (članice):
Potem, ko je na treningih pokazala, da zna smučati hitro je Urpka Rabič v svojem prvem olimpijskem nastopu ostala brez uvrstitve,(je odstopila). Med 30 najboljph pa se je zavihtela Petra Robnik. (Argentinka Miriam Vazquez je bila 39.)
16.	FEBRUAR:
Teki, 10 km klasično (članice):
Petra Majdič je dosegla lep rezultat, ^čeprav je imela možnosti tudi za uvrstitev na podij. Žal ji vreme ni pomagalo, da bi to dosegla (sneženje in mehka proga). Trener je zatožil tudi sponzorja opreme, ki ji Petre ni oskrbel z najprimernejrami smučmi za tako progo. Rezultati: 6. Petra Majdič, 65. Maja Benedičič.
Biatlon, pprint (članice):
Najboljpa je bila Teja Gregorin, ki ni zgrepla nobene tarče. Rezultati: 14. Teja Gregorin, 31. Tadeja Brankovič, 55. Dijana Grudiček, 59. Andreja Mali.
17.	FEBRUAR:
Na teku na 15 km klasično je bil Jože Mehle 60. -Argentinec Mart^n Bianchi je bil 87.
Nad. na 6. str.
OSEBNE NOVICE
Družinska sreča
V Villa del Parque se je rodila Sof^a Hladnik. Očka je Marko, mamica pa Laura Hernandez. Srečnim starpem iskreno čestitamo!
Nov diplomant
20. januarja je medicinski fakulteti državne univerze v Buenos Airesu diplomiral Adrijan Gaser in postal zdravnik. Čestitamo in želimo mnogo uspehov!
Smrt
Na Urbančevini, Slovenska vas, je umrl Franc Urbanč (94). Naj počiva v miru!
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / PropiEtario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / TElEfon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / E-mail: esloveniau@sinectis.com.ar
Za Druptvo ZS: Alojzij Rezelj / Urednik: Tone Mizerit / Sodelovali
so pe: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Franci Markež, Bojan Grobovpek, Sonja Miklič, Marija Zupanc Urbančič, Niko Tomc, Lučka Oblak, Veronika Tomc Devine. Mediji: STA, Radio OgnjipčE, Družina, catholic.net.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 100, pri poniljanju po ponti pa $ 130; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za popljanje z letalsko ponto. Z navadno ponto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
MALI OGLASI
GOSPODARSTVO Finančne storitve. Tel.: 4482-2633 / 15-4526-9535. Od ponedeljka do petka od 8. do 1 6. ure.
TURIZEM TURISMO BLED EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj H. Yrigoyen 2682 L. 5 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splopna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A pič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks: 4798-5153. e-mail: estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. Zapupčinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
28. februarja 2006
1 EVRO 239,6 SIT 1 US dolar 201,3 SIT
CATERING Kvalitetna kuhinja
Tel.:4720-0038 / Cel.: 15 5743-2360 www.carococina.com Chef Carolina Potočnik
Slovenci in pport
Nad. s 5. str.
V	alpski kombinaciji
(smuk in slalom) je bila Petra Robnik 21., Urpka Rabič je pa odstopila. -Sestri Macarena in Mar^a Belen Simari Birkner sta se uvrstili na 26. in 29. mesto, medtem ko je Miriam Vazquez odstopila.
18. FEBRUAR:
V	superveleslajomu se
je izkazal Andrej Šporn, ki je za zmagovalcem Norvežanom Aamodtom zaostal le za sekundo in 19 stotink ter osvojil petnajsto mesto, za seboj pa pustil precej bolje rangiranih smučarjev. Andrej Jerman je bil v svojem zadnjem nastopu na igrah 28., Alep Gorza pa je osvojil 33. mesto
V	biatlonu (zasledovalno) Teji Gregorin ni uspelo popraviti uvrstitve v zasledovalni preizkunnji. Z dvema zgrepenima streloma je zdrsnila za mesto in bila 16., na svojem položaju je ostala Tadeja Brankovič, takoj za trideseterico na 31. mestu, s kar petimi zgrepenimi streli, Dijana Grduiček in Andreja Mali pa sta po odločitvi žirije tekmovanja ostali brez uvrstitve. Tekma je bila za 14 tekmovalk končana ob prihodu najboljph v cilj.
Biatlon, zasledovalno: Janez Marič je osvojil 39. mesto.
Skoki, velika skakalnica: Medtem ko so pri kvalifikacijah zasedli 7., 14. in 26 mesto, se skakalci na „ta pravih" skokih niso do-
Začetek pouka slovenskih osnovnopolskih tečajev
bo v soboto 18. marca 2006, in sicer:
ABC po slovensko......................................ob 9:30
Balantičeva pola .........................................ob 8:15
Baragova pola.............................................ob 8:00
Jurčičeva pola.............................................ob 8:15
Prepernova pola..........................................ob 8:30
Rožmanova pola.........................................ob 8:15
Slompkova pola...........................................ob 8:15
Aljaževa nola in ABC v Bariločah, ter Ciril-Metodova pola v Mendozi, po dogovoru.
OBVESTILA
SOBOTA, 4. marca:
Sprejemni izpiti na Slovenskem srednje polskem tečaju RMB, v Slovenski hip ob 9.00.
NEDELJA, 5. marca:
Tradicionalna Tombola na Pristavi.
ČETRTEK, 9. marca:
Redni sestanek Zveze slovenskih mater in žena ob 1 6. uri v Slovenski hip.
Seja upravnega odbora Zedinjene Slovenije, ob 20. uri v Slovenski hip
SOBOTA, 11. marca:
Popravni izpiti (ob 14.30), vpisovanje (ob 17.) in začetna sv. mapa (ob 18.) slovenskega srednjepolskega tečaja RMB v Slovenski hip.
Predavanje dr. Andreja Finka ,,Visokopolski ptudij in osebna formacija" za mladino, ki je že zaključila srednjepolski tečaj, ob 20. uri v Slovenski hip.
NEDELJA, 12. marca:
Otvoritev slovenskih osnovnih pol v Slovenski hip.
NEDELJA, 26. marca:
Občni zbor dru ptva Slovenska vas ob 9.30 v Hladniko-vem domu. Nato ob 12.30 Malgapki asado.
Občni zbor v Napem domu v San Justo, po map. Opoldan kosilo krajevnega odseka Zveze slovenskih mater in žena.
bro uvrstili: Jernej Damjan je bil kot najboljp na 28. mestu, Rok Benkovič takoj za njim, Primož Peterka pele 34., Robert Kranjec pa s povsem ponesrečenim skokom predzadnji, 49.
20.	FEBRUAR:
Veleslalom: Mitja Va-lenčič je presenetil z odličnim dvanajstim mestom. Že na zahtevni prvi progi je dosegel ptirinajsti čas, v drugo pa pridobil dve mesti. Alep Gorza in Bernard Vaj-dič sta odstopila že v prvem teku. — Argentinec Cristian Simari Birkner je bil27. po prvem teku, končnal pa 23. Facundo Aguirre je odstopil.
Superveleslalom: Mnogo so pričakovali od Tine Maze. Na povsem smukapko postavljeni progi se Črnjanka ni znapa in kljub temu, da ni napravila napake, krepko zaostala za najboljpmi. V svojem zadnjem nastopu sta se izkazali Urpka Rabič z 18. mestom in Petra Robnik z 29., Ana Drev pa je končala na 45. mestu. - Argentinka Mar^a Belen Simari Birknerje končala 47., njena sestra Macarena pa ni nastopila.
Skoki, velika skakalnica, ekipno: Skakalci Rok Benkovič, Jernej Damjan, Robert Kranjec, Primož Peterka in Jure Šinkovec so tudi v moptveni tekmi skakali slabo. Finalne serije si niso priskakali in pristali na skromnem desetem mestu.
Akrobatika, skoki: Povsem so se ponesrečile olimpijske igre za akrobata Miho Galeta. Potem ko si je že pred dnevi na treningu popkodoval roko, je pred nastopom v kvalifikacijah znova padel, tokrat pa zaradi bolečin v gležnju ni mogel več skakati. - Argentinec Clyde Getty je bil 28.
21.	FEBRUAR:
Nordijska kombinacija:
Damjan Vtič je bil po prvem krogu 17., končal pa na 34.
Biatlon, 4x7,5 km ptafe-ta: Lepo 10 mesto je zasedla slovenska ekipa v postavi Klemen Bauer, Janez Marič, Janez Ožbolt in Matjaž Poklukar.
22.	FEBRUAR:
Deskanje, paralelni veleslalom: V prvem krogu sta izpadla Izidor Šupterpč in Tomaž Knafelj, Dejan Kopr in Rok Flander pa sta uspepno premagovala nasprotnike, dokler nista srečala najboljph danapnjih de-skarjev bratov Schoch, ki sta se kasneje pomerila tudi v velikem finalu. Kljub temu sta tako Rok kot Dejan izvrstno vozila in si v finalu B privozila pesto in sedmo mesto. Slovenija je bila ob Švici edina država z več kot enim deskarjem med osme-rico najboljph.
Teki, pprint: Petra Majdič se je ponovno odlično odrezala. V pprintu v prosti tehniki je osvojila odlično osmo mesto. Vesna Majdič je izpadla že v kvalifikacijah. Med člani se Nejc Bro-dar (39.) in Jože Mehle (56.) nista prebila v naslednje kroge.
Slalom: Po dveh tekih je
Ana Kobal osvojila 25. mesto. -Argentina: Sestri Macarena in Mar^a Belen Simari Birknersta bili 36. in 37.
23. FEBRUAR Biatlon , 4x6
km ptafeta: Ženska biatlonska četverica Teja Gregorin, Andreja Mali, Dijana Gru-diček in Tadeja Brankovič je pele v zadnjem streljanju dokončno izgubila boj za kolajno. Gregorinova, je kot prva naporni ritem, ki so ga dik-
Tini Maze to pot ni uspelo
tirale Rusinje, vzdržala za sedmo mesto, podobno kot za njo Malijeva, ki je na strelipču le enkrat popravljala in Slovenija je zdrsnila
mesto nižje a bila pe vedno v krogu tistih reprezentanc, ki so se borile za kolajne. Dijana Grudiček je kljub	ptirim popravkom na strelipču Slovenijo popeljala na peto mesto. Kot zadnja pa je morala Tadeja Brankovič na strelipču poskusiti na vse ali nič. S hitrejpm tempom streljanja pa je žal tudi zgrepla in kolajna je Sloveniji upa.
Konec prihodnjič
TRADICIONALNA TOMBOLA NA PRISTAVI
V nedeljo 5. marca 2006 ob 15.30 uri
1. dobitek: televizijski sprejemnik + DVD 2. dobitek: zmrzovalna skrinja 3. dobitek: mikrovalovna pečica
in pe veliko drugih bogatih dobitkov
Tablice v predprodaji.
Vas pričakujemo!
Slovenski srednje polski tečaj ravnatelja Marka Bajuka
sporoča da bodo:
v soboto, 4. marca ob 9.00: sprejemni izpiti za 1. letnik.
Vsebina izpita: narek, branje (knjiga Slovenski svet), recitacija, pogovor v slovenpčini. v soboto 11. marca
ob 14.30: popravni izpiti (k izpitom mora dijak prinesti kompletno mapo z nalogami) ob 17.00: vpisovanje
ob 18.00: začetna sv. mapa. Prisoten bo dr. Milan Zver, minister za polstvo RS.
Pogoj za vpis v prvi letnik: predložitev spričevala o končani slovenski osnovni poli in potrdilo o vpisu v argentinsko polo.
Pogoj za vpis v ostale letnike: spričevalo prejpnjega letnika, potrdilo o vpisu v argentinsko polo in počitnipka naloga (intervju osebi, ki se je rodila v Sloveniji. Naloga naj vsebuje tudi uvod, kjer se na kratko predstavi osebo s katero se dijak pogovarja. Naloga mora obsegati vsaj 4 strani normalne velikosti in lastnoročne pisave, ne na računalnik). Za peti letnik je naloga prispevek za almanah.
Opozarjamo, da se dijak, ki na dan vpisovanja ne bi izpolnil vseh navedenih pogojev, ne bo mogel vpisati v tečaj. Vpisnina $ 20.- na dijaka.
Začetna prireditev slovenskih osnovnih pol
v nedeljo, 12. marca 2006, v Slovenski hip
ob 16,00: sv. mapa na čast sv. Duhu ob 17,30: skupni program v dvorani pkofa Gregorija Rožmana. Prisoten bo minister za polstvo in pport Republike Slovenije, dr. Milan Zver.
S PESMIJO DO SRCA
Nastopajo polski otroci Prostovoljni prispevki
Vsi lepo vabljeni!
' S!aa%ieil,srGdiqjošoIo?

PRIDI 11. MARCA OB 20. URI V MALO DVORANO SLOVANSKE HlŠEf
V okviru ciklusa jestankov za akademike, bo predavanje
Kitaj Ame