ovice
Izhajaju 1. ia 16. VBbcega meBeca. Cena jioi je celo i«to 1 gld., za pol leta ĎO kr. — Naročnino in dopise ipTcjema J. Kra)flC v Nov9Rt mektu.
Kdor želi kako oznanilo v „Doleitjiike Kovice' natisniti dati, plača za drostopno petit-vrsto 8 kr. z« enkrat, dvakrat 12 kr,, trikrat 15 kr.
Gospodarske stvarL
Prizanašajte kmetu Î
Kmeta cenijo sicer vsi Darodje, a posebQo ga imajo v čislih Slovenci, mislimo D&mreČ Slo-T«iici boljših stanov. Sioveuci smo itak kmetski narod, ogromna Teâina našega rod^ peča se le s kmetovanjem ; mato je Slovencev, ki bi delali po rudnikih, po ťabrikah, in le malo se jih peča s trgovino. Trdni kmetje in kmetovalci so pa tudi vsega spoštovanja vredno ljudstvo, najboljša za-slomba VBaki državi. Od dobrega kmeta ima namreč drŽava največ dobička. On redno plaiSnje davke, pošlje svojega sina v vojake, izkazuje pokorščino posvetni in duhovski gosposki in prideluje dobre sadeže, po katerih rad seže gospod, meščan, trgo-Tec in obrtnik. Ali nastopili so taki časi, da se bode kmet težko obdržal, da bode težko izhajal, Boarveč zabredel v globoke dolgove tfr prišel naposled ob dom, žítíqo in polje. Vsaj je znano, ds dobro napreduje le tista kmetija, katera ni zadolžena, in katero obdelujejo pridni domačini,
pridni domaři otroci s stariši vred. Kjer le eden teh pogojev manjka, je težko, da se kmetija ohranjuje. Ako so na kmetiji dolgovi, požró obresti in davki vse, kar je čistega dobička pri njej. Kjer pa se kmetija s tujimi delavci obdeluje tudi ni pravega capredka, kajti ti le toliko zaslužijo, kolikor se jim mora za delo plačati.
A še vsč nenavadnih in vendar dokaj pogostnih nadleg tare kmeta. Davki naraščajo od leta do leta, a množijo se še drugi stroški. Koliko je kmetu izdati za zavarovanje, za obleko, obutev. Pridejo stroški za šolo in cerkve. Sio mu gre v vojake, hči po svetu, oba iščeta Še vedno poiDOČ od doma. če je treba kmetu še dedsčlne plačevati, Če ga Še zadene kakošna nesreča, potem mu je pa skoro obopsti.
Zato moramo pravi kmetski prijatelji ca to gledati, da ee bode našemu kmetn prizanašalo, ^er koli bi bilo moči.
Prva reč je, da se našemu kmetu davki več ne povekšujejo, ne cesarski, ne deželni, pa tudi okrajni in občinski davki ne, kajti vsako, če še tako majhno povišanje davkov našega kmeta hudo
ÍÚWlUl
Slavnost razvitja zastave dol „Sokola'
dcá 8., 9. tu 10. jnnija.
Dolgo pričakovana, z dckaj trudom in skrbjo pri prav Ijevana slavnost se je dovršila, hvala Bogu, našemu „Sokolu", našemu mestu in tudi vsej Dolenjski na ča&t \ dokaiiali smo, da smo verni sinovi naše domovine. Da se je pa slavnost v resnici tako velikansko dovršila, sicč ponosen biti vsak Dolenjec, ž njimi vsi Slovenci ; tudi naši ljudje so pokazali, da vedó kaj je bratska Jjabezeu, kaj je slovanska gOEtoljubcost. Pa ne samo v našem mestu, temuč po vseh krajih, kjer so potovali naši gosti, bodisi Gorenj&ki ali Hrvateki nam bratje, cd vseh strani ao nam pripovedorali, da so bili aavdušeno in goetoljubno sprejeti. Hrvatski (kar-l«VBki) „Sokol' bil je v Metliki sprejet navdušeno, dasi je pozno v ncč tja doĚel; isto tako Ee je našim ljubljanskim gostom gcdilo, iz Ljubljane do nalega mesta, po vseh krajih, kar živo
dokazuje, da se i naše ljudstvo proboja. A sed^ nam je preiti k sporedu slavnosti samej.
Saboto 8. jan. bilo je uše mesto v praznični opravi io videli smo večiaoma narodne in cesarske zastave. Najbolj ee je odlikoval glavni trg. Gosti iz raznih krajev Dolenjske, ter nekaj tudi iz druzih krajev, na pr. iz Ljubljane naši kolesarji, celjski gostje so došli, da bodo uže pri prvi točki spo< reda tu.
Zveiier točno ob 9. uri pa se je pričel pomikati sprevod na čelu mu naša meščanska godba, zanjo požarna hramba z bakljami, naš „Sokol*, „dclenjsko pevsko društvo" in diaštvo kat. rokodelskih pomočnikov z lampijoni, po mestu h ku-mici. Ped oknom blage gospe komice, soproge znanega rodoljuba dr. K. Slanca, razdelih' so se v čveterokot, kjer je godba svirala izvrstno tri komade, „dolenjsko pevsko društvo" pa izborno pelo tri pesmi. Potem je bil pohod po mesta, med gronioviiiini „živio" in „sJava* klici, kar je veljalo Btveda v prvtj vrsti blagi kumici.
^aden«. Dokler se denarne razmere ne poboljgajo, naj se prizanaša občinam z velikiini bremeni, naj že zadeva to ali ono stvar. Ûe ae pa že mora za občni blagor kaj storiti, če se že mora ta ali ona starba izrrâiti, gleda naj se na to, da denar, ki Be ga za njo potroâi, doma ostane, da se dá domačinom zasložek, da pride občinski denar zopet občanom v korist. S tem, da se davki ae bodo zviěeyali, bode že nekoliko kmeto prizane-seno, Veliko,lahko pripomorejo kmetu v olajžavo: dnhovni, razni uradniki, notarji, odvetniki in učitelji, ki s kmetom občujejo. Ako ga podučujejo, ako imajo ž njim potrpljenje, ako mu prizanašajo, kjer koli postava pripušča; pomagano mu bode kolikor toliko. Če mu nekaj pota prihranijo, TstreŽeno bode s tem vsaj pridnemu poljedelcu, 3d ne zamudi rad domaČega dela. Če se mu piâe T domačem jeadka, namesto v nemškem, vstreženo mu bode s tem veliko bolje ^ kajti domaČe povabilo, odlok v slovenskem je^kn bodo vendar lože nmeval od tuje pisanje.
Na denaŠnje uradnike ia druge javne osebe se je sedaj lože obračati s takimi prošnjami, ka-koršna je pričujoča, kakor v prejšnjih Časih. Sedanje v javnih Bložl)ah stoječe oaebe smemo brez malega razločka prištevati med domoljube avstrijske in slovenske, dočim so uradniki v prejšnjih dobah le tedaj dobri bili z našim kmetom, ako so bili sploh dobrega srca, a bili so ednako dobri tudi z nemškim kmetom, in bilo jim je radi tega vse eno, ako služijo na Slovenskem ali Nemškem. Ker pa današnji rod javnih služabnikov — prešinja poleg gorkega avstrijskega domoljubja tudi posebna ljubezen do Slovenstva, do našega jezika in do našega kmeta, do korenine, katera vedno
nove mladike poganja; zato se s trdno zavestjo obračamo do njih s proènjo: Prizanašajte našemu kmetu!
Načine, kako naj se to prizanaŠanje izvršuje, kako kmeta z besedo in djanjem obvarovati pred vedno večim materijelnim hiranjem, ne gre naštevati tu; veaj so pri vsakem staoa diuge okoiiáčine, skoro v vsakem kraju druge razmere. Domoljubni odvetnik bode že vedel, s kakošnim svètom kmetu krajcar prihrani; slovenskemu notarju je ravno tako znano, kaj mu je storiti, da pride on do postavnega zaslužka, ne da bi kmeta preveč bolelo? Sodniki zlasti so v stanu, kmetom mnogo stroěkov prihraniti, ravno tako drugi uradniki, politiški, davkarski itd. Častita duhovščina in učiteljgtvo ravno tako v svojem delokrogu mnogo pripomoreta, če le hočeta, da ae bode našemu revnemu kmeta vsaj nekoliko začelo prizanašati. Le pomisliti je treba, da eo kmetije že tako strašno zadolžene, da raši kmetski gospodarji skoro dihati več ne morejo. Dolgovi in njih obresti, davki in zavarovalnine, to so strašanske móre, ki ga tlačijo. Vsaj bode pri nas kmalu tako, kakor je bilo v stari atenski državi, v kateri so morali vsled ostre postave vsi dolžniki kot sužnji svojim upnikom služiti. Modrijanu in postavodajalcu Solonu so se vendar ti revni ljudje smilili, da je saženjRtvo zavoljo dolgov odpravil in da je ukazal, da je moral slehem upnik četrtino dolga dolžniku odpustiti ; država sama je pa svojim dolžnikom celó vse njihove dolgove spregledala. Ali ne bi bilo kaj tacega tudi dan danes potrebno? Ali ae bodemo mar na drug način dolgov rešili! Težko. — Vendar rešimo, kar se rešiti dá! 8 skupnim človekoljubnim postopanjem se Še dá kaj doseči.
Po obhodu je bil koncert na vrtu g. Bm-nerja. Bil je ta koncert izvrstno obiskan in sicer kakor po domači, tako tudi po gospôdi iz bližnjih krajev. Pozdravili smo tudi med tem došle kolesarje ljubljanske in goste iz Celja.
V nedeljo 10. jun. pa so nas pričeli na vse Sfgodaj opominjati topiči na dveh straneh, da se prične pravi dan slavnosti. Zgodaj so bile nže ulice živahne, ker je ljudi probudila iz «panja naša godba svirajoča budnico. Pričakovali smo na dveh straneh doŠle goste in sicer pri slavoloku v Kandiji in slavoloku na ljubljanski cesti, kateri so se pričeli pomikati v mesto. Skupno zbirališče je bila telovadnica; oficijelni pozdrav dogodil se je pa pri slavoloku na ljubljanski cesti. Tam je vae došle prvo nagovorila v imenu gospej in gospodičin, gospica Seidel-ova, najpreje „Sokola" pokapskega, potem „Sokola" ljubljanskega in pevsko dn^tvo „Slavec", ter nakitUa njih zastave z venci in lepimi trobojnimi trakovi. Za njo je pozdravil naš mestni zastop, na Čelo mu
župan dr. A. Poznik vse dcšle goste in društva, potem starosta našega „Sokola" Rozina Fr.; na kar so jim odgovaijali obe starosti „Sokola" gg. dr. Vamberger ia Iv. Hribar ter podpredsednik „Slavca" g, J. Dražil in se zahvalili za lepi sprejem in za krasne vence s trakovi.
Nato se je pričel pomikati slavnostni sprevod v tej vrsti : godba, požarne hrambe : čraomeljska B zastavo, trebanjska, žužemberška in mirnopeška, za njo pevsko društvo „Slavec" s zastavo, kt rokod. društvo novomeško s zastavo, ljubljansh narodni kolesarji, karlovski in ljubljanski ,Sokol B zastavami in naposled naš „Sokol", ter obilo ljudstva. Med potjo vsipale so naše krasotice Šopke, cvettice in vence med ponosne in neustrašene „Sokole", kateri so jih z bornimi ^živele" odzdravljali. Tako smo dospeli na glavni trg, kateri je bil najimenitnejši prostor vseh slavnosti, o katerem vsem pa nam ni mogoče danes poročati, radi premajhnega prostora našega lista.
(Dalje prihodniiï.)
UamiiiKjo HO vecdar enkrat airumaka km^ta. P&metnema človeku Be Se živina smili, kaj bi se mu njegov bližnji ne ! Morebiti bi se moglo osnovati društvo, ki bi s; atavilo za nalogo, ali kisetom djanako pomagati, alt pa svetovati in prositi vse merodajne osebe, urade, zastopništva vlade, da se kmetom na razne načme pomaga. NaSli se boda menda možje, domoljubi, ki se bodo naložili to Človekoljubno nalogo ; vsaj bo se naàli po velikih mestih usmiljeni ljudje, katerim so živali tako pri aren, dft so oBnovali društvo v njih obrambo. S koliko veřjo navdušecostjo naj bi se združili domoljubi Y zvezo, kateri naj bi bilo geslo: Prizanašajte kmetu!
Trtna uš pri obCnem zboru kmetijske dražbe t IJuMjaiii.
Obilo obiskovan občni zbor kmetijske družbe posvetoval se je tudi o trtni uâi in sicer tako-le : Gledé posknâoih vinogradov porořa tajnik Pire in stcer o predlogu KoatanjeviSke podružnice, katera nasvetuje: „Obini zbor naj skiene, da dobi glavni odbor kmetijske družbe nalogo, izposlovati na merodajnih mestih najmanj 200 gld. za Ko-»tanjeviško podružnico, s katerim denaijem bi ona oat&uovila v Veliki Dolini poskusne vinograde v izf^led, kako naeajati in obdelovati nove vinograde, zasajene z ameriškimi trtami." Poročevalec tajuik Pire pravi, da mora žalostnim srcem na-glašati, da trtna nš od dne do dne zmirom bolj unižnje vinograde na Dolenjskem. Že zdaj, ko je primerno malo vinogradov uničenih, je beda velikanska mej vinogradniki, kaj bode še le. Če mrèea uniči popolnoma dolenjske vinograde.
Jedina rešitev je sedaj le nasajanje ameriških trt, a to je sedanjim vinogradnikom kaj čisto novega. Stari se novega načina pač ne bodo naučili, a mladim vinogradnikom troba je )e pouka in to dejanskei-:«, potem se bodo jedinega rešilnega smotra poprijeli. Kaj pomaga pouk a besedo, če ai tudi dejansk, zatorej je pozdravljati nasvet Kosianje-viâke podružnice kot jako umesten, kajti ako se njen prtdlog izvrži, bodo videli vinogradniki, kako treba delovati, saditi, cepiti itd. in to bodo videli vspeh, bodo tndi po ttm delovali. Zatorej gorko iporoča predlog, da se nameravam načrt izvrši, jbor pohvalno jeduoglasao odobri ta predlog.
Tajnik Pire poroča, da Krška podružnica nasvetnje: 1. 2a trtiio uš preiskovalna komisija, ki je popolnoma odveč, naj odpfa-,i. Ta ko-Kiieija je ceio škodljiva, ker so njeni delavci uS celó tja zanaěali, koder Je prej ni bilo. Vsled odprave te komisije prihranjeni deaar naj rabi z» nakup ameriških trt. Poročevalec prtdlaga, da naj gledé preiskovalne komisije skuša podati Krška podružnica z dokazi utemeljeno pismeno ra^'aanilo
o svojih trditvah, glavnemu odboru se pa naroča, to ra^asnilo ua merodavuem mestu predložiti. (Predlog ae vsprejme.) — 2. Ukorecičtne in cepljene trte naj dobivajo revni posestniki zafstonj iz držitvne trtn ce, premožnejši pa po primemo nizki Župnik g. Đolinar temu predlogu d()f>tavi^ da bi se imele trte še ie na Ditleujskem cepiti, kajti od 1000 trt jih uspeva komaj 120.
Tajnik Pire pravi, da se cepljenja ameriŠkik trt pač ne bodo več navadili stari kmetovalci, zata so najbolj pripravni kakor na Francoskem ženske in mladi vinogradniki, ki čedno delajo. Uspeh pa^ kakor ga je naglaáal g. Dolinar, nikakor ni alab^ kajti slavni viuorejec Babo je rekel, če od lOOO trt uspeva le jedna, pili bodemo vendar le vino. (Potem se predlog vsprejme.)
KostanjeviŠka podružnica predlaga: 1. Eeza-nice ameriških trt iz državnih trtnic naj daje c. kr. deželna vlada brezplačno manj premožnim in marljivim posestnikom, ukoreninjene trte pa vsaj zsr polovico cenejše, kakor sedaj. 2. Ob jednem se naprosi C. kr. vlada, da ukaže oskrbništvu državne trtnice v Kostanjevici pripraviti po možnosti veliko cepljenih trt za prodaj.
Tajnik Pire predlaga o teh nadetih, da se glavnemn odborn naroča, izposlovati brezplačno oddajo ameriških trt iz državnih trtnic manj premožnim, drugim pa kolikor mogoče ceno. Ravno tako jo na merodavnem mestu prositi, da se oskrbništvu državnih trtnic naroči preskrbeti cepljenih ameriških trt za prodajo. (Predlog se vsprejme.)
Vipavska podružnica naavetuje, saj Be deloje na to, da se popolnoma odpišejo davki od vinogradov, kateri so bili uuičeni po filokseri ali kateri drugi uimi,
Gosp. dekan Erjavec nasretuje, naj bi se nasvetu dodalo: da se tudi okuženi vinogradi v to vrsto spravijo, kajti od teh ni dohodkov.
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu?
Za volitve v kranjski deželni zbor ae že
delajo priprave; vršijo se zdaj po kmetih prvotne volitve, t. j. izbirali se bodo volilni možje, kateri volijo poslance. Upamo, da bodo povsod izvolili v ta namen res značajne može, ki bodo volili le po svojem krščanskem prepričanji verne Slovence. Dobro bi bilo, da ne hi bilo veliko prepirov gledé oseb. izvolijo naj se verni narodnjaki, ki so res pripravljeni premišljevati o načinih, kako bi ae ljudstvu pomagalo. Sicer pa le poč&kajmo, da nam skuĚeni rodoljubi naavetajejo, katere može volimo. Mi Dolenjci bomo imeli paČ lahko naiogo.
„Matica Slovenska" je imela pred binkošti občni zbor, ki se je Častno izvršil za to prvo slo-venjsko z[iii.ï:atveno društvo.
Na 6oriâkeitl Be mimo vrÈé posretoranjei o volitvi poslancev v dežťíni 2bop, ki utegae enako lice imeti, kakor prejžnji. Polovica bode t njem SloveDcev, polovica Italijaiiov ; gospodujoči jezik je pa žaíibog veliko preveč italijanski, kakor se po kranjskih pisarcab tudi najbolj nemščina šopiri.
V Budapeští Be bedo Boèie de!egactje, t. j. T to izvoljeni avstrijski in ogerski državni poslanci se bodo posvetovali o skupnih zadevah obeh državnih polovic, o vojski, o Bosni, o skupnih dolgovih itd.
Na Tirolskem, Češkem in v Galiciji je živahno gibanje gîedé bližajočih se volitev v deželni zbor. Ňa Tirolskem se vtegne konservativna (katoliška) strank« zeló okrepčati.
Na Češ'sem bode hui boj pri volitvah med Nemci, vernimi in pa brezvernimi Čehi. — Ravno-tam so bilf! hude nevihte s točo, ki je po štirih glavarstvih toliko potolkla, da i« baje štiri milijone âkode. Po nekaterih rudnikih so bili delavci delo ustavili, ali sedaj zaželi večinoma uže delati,
Goïori se, da pojdejo presvitU casar v Be-rolin obiskat nemškega ctsarja.
Kaj je novega po Širokem svetu?
Na Srbskem qo aopet zmeánjave. Strank» ruje zoper stranko, ena napada drugo. Prejšnji belogradski patriarh Mi bal povrnil se je z Ruskega; in vlada ga je zopet nastavila. Bil se je namreč prej spri s kraljem Milanom, ker ni hotel v ločitev njegovega zakona privoliti. Zato je bil odstavljen; bežal je na Rníko, Trije srbski Škofje 80 odstopili, ker vlada ni hila z njimi zadovoljna.
Italijani, ki se v Atriki bojujejo, imeli so poslednji nekaj vspelia, Zaseli eo mesto Keren. A Bog vedi, kaj jim se prinese vToČa Alnka? Govori ae vendar, da mislijo polastiti se tudi meata Asmara. — Neverni papeževi sovražniki so v Rinau Bamema postavili spomenik nekomu Žordanu Brunu, ki je bil velik sovražnik katoliSkej cerkvi. Slavnost je bila golo zasmehovanje papeStva in katoliške cerkve.
Milica, hči črnogorskega knez» Ni-kice, vzame za moža Petra Nikolajevič», velikega kneza ruakega. Ko so praznovali v Petrogradu to zarcko, izrekel je car Aleksander m. uapitnico, ki je vzbudila mnogo hrupa v Evropi. Ruski car imenoval je namreč kneza Črnogorskega svojega edinega resničnega eaveznika. Vse vybije, kaj to pomeni, in vsak dela k temu svoje opazke.
Knes Nik i ca se je vrnil čez Dunaj, kjer 80 ga cesar prav ljubeznjivo sprejeli. Od todi pa se je odpeljal na avstrijskej, cesarskej ladiji „Greif v Črno goro.
Nemčija in Francija mirujete; letos se ne zdi vojska verjetna n te strsai. Nemci popravljajo avoje bojno brodovje; Franzozi pa tiskajo nov list v Eiiiïovem stolpn na parižki razstavi^ 113 metrov nad zemljo
V	Belgiji je hud bi)j pri volitvah med ba-toUiani in breiveruimi liberalci. Zadnji katolike nesramno obreknjejo ; vendar upamo, da ostane veČina katolikom.
V	Švici v meatu Lucđrnu bod« zboroval od 4. do 11. avgu-ita mednarodni protisužniški shod ter se posvetoval o srtdatvih, kako bi se naj-vspiSnnu Zitt'rala Ifupiijđ s sužnji v vročej Afriki.
Perzijski vladar-šah je pristl v nedeijo po-poludne iz Petrograda v Berolin, kjer ga je cesar Viljem iako častno sprejel
Piše se nam:
Iz Stopič [ZakaaujenoJ — Nesrečne 05ep-nice (kožni) prkazal« ao se tudi v našej fari; pa ne samo prikazale, temveč už<i nekaj žrtev zahtevale. Kako 80 se zanesle, to si lahko vsak pre-vidaťjši, katen okoiiříčine poïna, sam misli. Vendar so še nekateri ljudje toliko uijspametni, ki ne verujejo, d^i je ta bolezen nalezljiva iu se zanese, ter da človeka prehitro spravi v hladni grob, ako se je ne varuje.
Spolnoj rek, katerega si uže večkrat Brisal: „Pomagaj si sam ia Bog ti pomore!" Res. da BO oscpKjce po večib vaseh uže zatrosene, — zato je i šolski poduk prenf^hal do nedoločenega časa, a vendar ne mrjo ljudje tako zelo, kakor v krskem okraju. Zi «sepnicaml je umrlo v tej fdri 17 oseb; da ui bolezen ha^še razsajala, za to se imamo pač v prvo Bogu zahraiiti. Ljudj^^ naj pa ravnajo tako, kakor už(i' nekateri patcetn?jši delnjo, kateri ne dajejo bolniku vina in drugih opojnih in žganih pij&č, ker to bi bil strup za nj^ga, temveč le hrnševo vodo in limonado. Tudi ga varujf'jo, da mu ni prevroče in da se n? prehladi, posebno ne, kadar ima dobiti osepnice in kadar se mu suĚé in luščijo. Ne vrjemi pa titstemu, ki zatrjuje, da boš ozdravel, ako boš le vino pil — To se mi ravno tako zdi, kakor če bi mi priiatelj rekel : glej, stavi tudi ti v loterijo, da boš bogat ko sam jaz, poglej koliko denarja sem jaz v loteriji zadel (dobil). — Toraj vidiš, kakor v loteriji ni vsakemu areča mila, tudi pri oaepnicah ni mila vsakemu izmed onih, ki vino pijo med boleznijo. To je Še dobro, da nekateri vendar ubogajo in se zdrže v boleznih takih pijač.
Neka navada, boljše — razvada je, katera se težko iztrebi; t-j le, da hodijo drugi ljudje h kozavim bolnikom, tudi k mrliču in njega pokopu. Mar misliš, da te Bog ne bo ravno takó uaîiâal, Če mohš doma ali v cerkvi za dušo ranjcega ! Ali
b03 i ti T prepad skočil, Se Ttdiš svojega bUžajega to storiti? Ta greê pa tako predrzuo k mrtveca, třr lahko nalezeá bolezea in jo Se dragim doaeseš, da je potem še več nepotrebnega deU in žalosti
med ljudmi.
Da ue postane ta bolezen kožna, da ne bodo ljudje tako mrli, kakor v nekaterih farah na Dolenjskem, je sveta doižaoat vsacega, da pa« na se, in na avojft. Da se pa bolezen prej ko mogoče vstavi, naj se vsak drži zgoraj navedenih resnic.
V četrtek večer t. j. 16. maja je bil tu jako velik naliv. Od juga preko Gorjancev ao se valili èrni in temno-Sivi oblaki. Bliskalo se io gromelo je, da uže ne ksnalo tako, Ko se mrak napravi vlije se ploha od začetka zmešana z ledenim znijem. Po rebreh ter pol-vtiih legah je napravila nekaj ikode, ker je mnogo zemlje v doline odnesla, Bog nas varuj k^ike uinis!
Od Šmapjete. — Tndi jest želim, da bi preljublicne ,D'j1, Nov." mojema dopisu prodtor-ček dovolile. Moj namea, da pišem v oaše Novice, je pa následní: Naročen sem na ueki pri-Iepi list, ki se imenuje «der Sendbote des gôttlichen Her-zens Jesu. V tem listu je vrednik lepo opominjal in prosil vae naročnike svojega lista, katerih je že blizo 25.000 naj si vsak prizadeva, da se ta čez vse hvale vreden list razširja, da naj vsak naročnik vsaj jeduťga naročnika pridobi, in to naj stori Boga na čast in vkljub satanu, ki žei; list in pobožnost do Jezusovega presvetega Srca iz sv. katoliške cerkve spraviti.
List ae vedno razžirjnje in veselo napreduje, vkljub vsemu nasprotvanjn. Prosim te, dragi bralec „Dol. N.", ako zastopiâ in nemško brati, naroči si omenjeni list, ako ga Se nimaš. Velja z poŠto 1 gl. 12 kr. Dobijo se vsaki mesec jedne rudeče bukvica s podobo Jezusovega Srca in napišem: „Pridite k meni vai, ki se trudite, in ste obteženi, jaz vas hočem pokrepčati. Napis na naročilo se pa naredi tako le: An die Redaction des »Senđbothen" zu Innsbmci:.
Morebiti se ena primiriti, da se bo katen čast bralfic bi araven izvrstnega lista Jezusovega Srca tudi naročil, če še ni naročen, na prelepi in vse hvale vredni mesečni list, ki se imenuje „Monat-RoseTi\ Velja tudi ravno tako na leto 1 gold, 12 kr. V tem listu boS bral veliko, veliko lepega «d naâe najboljše Matere nebeske Posvečen je omenjeni list preSistemu Srcu Marijinemu, meseca jnlija pa se začae nov letnik. Naroči ae tudi na ta list; za te krajcarje, ki jih boŠ daroval v čast Jezusovemu in Marijinemu Srca, ti na vekomaj ne ho žal. Napis za naročbo je ta: A« die Redaction der „Mocat-Rosen zu Innsbruck.
Vem pa, da bodo rekli č. naročniki „Dol. Nov. «, kaj nam hoiSejo hasniti lepi nemški listi,
ki ne znamo nemško brati in ne zsatopimo nemške govorice? Zato pa tudi vam svetujem, ako rte za dobro io za čast božjo vneti, naročite si poleg „Dolenjskih Novic'' „Cvetje iz vrtov sv, Frančiška", prelep slovenski in ta-ščan^ki katoliški řas-lîîk za ude 3, reda sv. Frančiška; pa tudi tebi bo v velik dobiček, ako ravno nisi ud omenjenega rtida; velja pa samo 70 kr. po pošti. Tudi te krajcarje mogoče lahko pozabiš. Napis na naroibo se naredi: Vredaištvn „Cvetja' v Gorici. (Gorz im Kûstenlandei.
Iz Stanga 5 t. m. — v nadeljo med 10. iDtaSo je bilo tu strašno vreme. Oblak se je utrgal ill voda drla po potih kakor v potokih ter veliko ákode naredii». Travnike je zasula s šuto, brvi odnesla io vsa pota pokončala. Prav vgođ-nega vremena imamo le malo ker nam vedno dežuje. Lansko leto smo imeli ailao veliko sadja. Posebno veliko je bilo tepk, iz kateňh so ljudje veliko mošta naredili, kateri je prav dober. Letos bo pa sadja le malo. Črešnje kar ginjajo na drevji, češpije Bfi pa močno rožičijo. Črvi in bramorji nam pa po košenicah mrvo močno spodjedajo. Žita so pa lepa. Otroci imajo skorej vsi dobrce. Za kozami s;i tu pa le 4 umrli. Pri nae mislimo voliti za poslance gg. L. Svetéca, dr. Papeža in Žitnika. Meuda bodo tudi drugje to storili. D* bi ie bUa sloga pň vclitvi!
í)o«iaíe vesti.
(Premembe pri uradnikih.) Zemljiški kojigovod,]» g. L. Bavdfik premeščen je iz Črnomlja v Kržko, g, geometer Frank pa gre iz Krškega v Radov)jico. Na njegovo mesto pride g, Buhta od ondot.
(Premt-mbe pri učiteljih.) G. J Raz-potnik, učitelj v Velikem Gabru, je postal učitelj v iiotiču. Gospodična A. Adamič je priSla iz Žirov za učiteljico v Šmartno pri Litiji. Gospoda J. T r e v e n, nadučitelj na Blokah, in Lovro Arko, vpokojeni naduČitelj v Sodražicah, sta umrla. Bila sta vrla in pridna slovenska uĚitelja.
{Lepo darilo.) Zaana velika dobrotnica gospa Josipina Hočevar podariia je meščanski šoli v Krškem reljef-karto (ima gore in doline, kakor so v resnici, samo v pomanjšani meri), ki predstavlja gorenjske gore: Triglav, Mangart, Bohinjsko jezero, oba izvirka Save, Soče itd. Na takem zemljevidu se je kaj lahko učiti zemljepisja, (Umrl) je minolo nedeljo tukaj, po doigi bolezni g. Rajko Nachtigall, c. k. gimnaaijsici profesor. Pokojni je bil jako priljubljen profesor grščine in latmščine ter vedno goreč narodnjak. Pokopali 30 ga zadnji torek na Šmibei?kem pokopališču, gg. kolegi, gimnazijska mladež in obilo Število druzih žalujočih zlasti iz omikanih stanoï
ma je ekazalo zadnjo č«st y dolgem sprt^cda. — Ć. g. Ivan Belec, fiirni oskrbnik pn Sv. Duhu nad Krškim je umrl binkoštno nedeljo opoitidne. BU je pokojni vnet dohoTen in pridan pisatelj sloTenein.
(Odborová akupSéina) „Matice S!o-TeoBke' bo v sredo dné 19. junija t. 1. ob 5V+. nri popoludne \ drnštveni hiši na Kongresnem trgn St. 7.
(Noto brizgainico) dobila je Radeška požarna bramba iz Saiaassove tovarne. Pri t^j priliki je bila slovesnost v EadeČah ; kakoéiie barve, nemške ali slovenske, ne vemo.
(»Vijolice".) Pesni za mladost. Zložila Lnjiza Peajakova ter poklonila iekrenemn po-kmitdj« mladine gosp. dr. Jtroeju Zapancu. Knjiga obsega 160 stiani iu stane «iegantno \e-řnna 2 zlato obrezo for. i.60, broširana for. 1,10. Dobiva se v J. R. Milic-evi tiskarni v Ljubljani in v vBaki bukvarni. „Vijolice" so prav primemo darilo mladim.
(Obrtiiijskega pomočnega društvu,) v Ljubljani raćunski sklep za 1. 1888 imamo v Toki, ter iz njega razvidimo, da društvo kaj lepo naprediye. Prometa je imelo društTO 1. 1888 — 465 819 gld. 83 kr.
(Sreča v nesreči.) V četrtek 13. juD. pripeljal ae je po opravilih, g. Uraučič, aod-aijski aluga z svojo soprogo iz Zatièiue v mesto. Na kapiteljskem klancn pa mu jCj ne vésio aH po pozabljivosti ali po nesreči pri coklji, voz ti tako silo udri proti mestu, d» je ctistiii kamen na celem odbil, voz pa popolnoma zdrobil ; voznik in omenjena pa nista hvala Bogu dosti poškodovana.
Bazne vesti.
* (V severnej Ameriki) so je zgodila velikanska nesreča. N«ko atnetno jezero je pretrgalo nasip, ter preplavilo in pokončalo veliko pokrajino. „New York Herold" opisuje grozno Desn fio, ki je zadela meeto Johnatown, tako: Podrobnosti, kolikor so doslej znane, nam kažejo, da je mesto s 25.000 prebivalci izginilo. Osem milj dolg in tri milje 8 rok nasip gorskega jezGr» poeii je popoiudae ob 4. tiri in vsa voda razlila ee je po bribu nizdolu. Jeze^^o bilo je lai^tnina vei bogatih ijudi v Pittslmrgn, ki so imeli ribiško iti lovsko društvo. Jezero je 200 do 300 ëevîjev nad rnealcm in na nekaterih krajih do 100 èovijev globoko in icielo ogromno oiHožiui) vode. Ko 8e je nasip predrl, nastala e velikanska reka, 40 Ćevljev globoka, ki je na svo em teku uniëîla mesto 8<>uth Fork s 500 biSami in 2000 prebivalci, mesto Mineral Point z 800 prebivalci, Conemang k 2500 in Woûdvale z 2000 prebivalci. Ko je reka pridrvila v dolino in so Ijcdje dobili vest o kataiitrofi, zlezlo jih le mnogo na drevje. A divja reka ntvala je drevje n odnašala je z Ijndmi vred. Johnstown je zeló ob-judeno mesto. Hipoma je voda pobrala hiSo in tovarne s prebivalci in odiesla v groznem vrtinci. V pol ure ste samo âe dve hiši moleli iz vode. Mnogo hiš, ca
strehah polno ljudij, drvile se bliskoma po valovji naprej. — Po površnih cenitvah potonilo je 25.000 Ijadi.
*	(Upepeljeno mesto.) Mesto Podhajce v Galiciji zadela je dne 26. maja t. I. «trašua usoda, katere meščani po svoji KgodovinsiLoslarni pretoklo«ti nikakor niso zaslnžili. Ogenj, ki jo nastal v pritliŽni hišici nadzornika ognjegaacev, Fe lbe rja, siril se je 8 Čudovito naglostjo in čez jeden četrt ure bilo je 100 his že v plamenu. Ko je pa minula jedua nra, spremenilo se je nesrečno mesto v prab in pepel. Pogorelo je do tal 600 hiš z goepndarsííjrai (soslopji vred, zgorelo tndi 24 oaob. nad sto pa je smrtno ranjenih. Na tisoie meščanov prišlo je na beraško palico. Škod» ceni se na poldragi milijon goldinarjev. Beda je velikanska in pogled v bodočnost grozepoln.
*	(Cerkev in šola na vlaku.) Opravitolj-stvo zakavkaSke železnice namerava vatrojiti dva posebna voza. V enem teh vozov bode cerkev, v drugem pa iola. V poslednjem bodrj tudi oddelki za stanovanje in druge učitelja potrebne shrambe. Voaa se bodeta vse leto voï'ia od mesta do mesta ter so vstavila tam, kjer bode potrebno, alasti v krajih, v katerih otroei želez, sluiSabnikov blizo postaj nimajo potrebnih šol.
*	(Koliko bi stala vožnja do solnca?) To čudno vprašanje refill je profesor Yonng v Ameriki in uRtanko izračunil, da bi želranična uprava zahtevala za vozni listek drozega razreda do solnčne postaje vsoto 930.000 dolarjev ali milijonov mark. A dotični potnik bi se moral voziti a vlakom, ki v jedni ari prebiti 65 kilometrov, celib 256 let predno bi dospel do solne».
Listnica uredništva.
F. k. T K. Ženitns ponndba. Taoih inweratov nikakor ne locirmno sprejemati in aicar iz vainili vzrokov^ katerih po-glsTitni je vandar ta, d» zn r.euina oi dosti, atco dekle potuft samo po fotografijil
Žitna cena v Novem Mestu ti. junija 1889.
Domače plenice mernik 2 gld 05 kr., Debelade (koroTie) 1 gld. 50 kr., Soršice 1 gld. 60 kr.. Rži 1 gld. 50 kr,, Jačmena i gld. 40 kr., Ajdo 1 gld, 20 kj., Ovaa 85 kr.. Krompirja 95 kr.
Loterijske srečke.
Tist 1. jnnija 29 77 39 49 51 firadec 8. ,_42 13 1 65 19
Spored slavnosti
ob 0(Jknva,ii.ji VODNIKOVEGA spomenika T Ljubjani
dné 28., 29. in 30. junija 1889.
Dné 2S. Juntla; Sprejem goatov. Ob a. uri cvofier koncert na iithiniinem vrin, pri krttCTCjn Wdflta sodolorula Blej-«ka Kdravifekn godba (oddolok (fodbe dvoroojfa gledaliSía) in poviikc: društvo „SUvoo".
Dné 29. Junija: Ob l. ari aintrJij ht. rtiaSa v carkyi na Božniku, Ëiitorn bado darOTaî è. yoňpod c. kr. gimniisijski prtfeEor Tiime Zupan; pri maSi liode pel ĚifcaluiSni pevski ítlíor. Ob 10, ud ugfeiloyanjB deíelnaga mu*ej« ,Ru-dolfinum". Obed po rajnih gositiJKah Po oboda Bprehod pod Turti a!i na Grad. Ob poln fi. uri fdhod h, čitalnice n» pckopalisie pri bt. Kriítofo, kjer poioSé ,Slovenski» ilatiřa", „Pisateljsko dmStvo« in druga narodna dni-BtTft ifeuoe nn Ycdnikov grtib, in kjer bode pelo dïuStvo „aiaroť". Ob 8, uri glednliSka predstava v íitalniéni
dTDTaiiL Igrala se bode „Meseinicit', op«reta pod Todintrom g. prof. OerbióA i sodelovacijsm Blttjeke godbe, in ,Stoji k RTojlm', TBieloigra t jednem dojaigi, spisat za to sUrtiost dr. J. Toànjak. Po glodaliiki predetari koncort na ňital-niKnam vrtu, pri ksterein bodeta Bodelovala Blojeka idra-TÍĚka godba in Sitalniíni "petïti zbor.
Oné 30, Junija: Ob polu 10. ari dopoludne rs zborů narodna dcoStra na Sit^mScom vrte, od kuder odldojo na Sv. Jakopa trg. Ob pola 11. uri «lovo^na bt. ma^a t cerWi pri HV. JAkopQ, katera bode daroval prei goapod ptolni proËt dr. Leonard Klofatar. Petje oskrbi §t. Jakopski cerkveni pevaki zbnr pod vodutrom g. L. B^larja. Ob 12. uri ae odkrije Vodnikov spomenik n& Valvaearjerein trgu z nastopnim sporedom: 1 i^Iarnoiitai govor g. o. kr. f^imna^ijikega vavnacolja Fr. Wiaathalorja. S. Streli tia grada nasinanijo, da le je odkril spomonik, pred katerej^a aarodna druâtra po-ložé venue. 3. Kan tata ^Vodniku®, based» Aotoaa Funtka, skladba dr, B. Ipavoa; pal bode «bor .Rlasbono Matioe* in ž njo idrnïetiih vnsnjib in IjablJaoBkih pevcor, pod vod-Btrom g. prof. Oerbióa 4. Pređao'Iaik odbora za Vodnikov -Bpomasik, g. dr. J. Voiiijak ttroii spomunik v last in varstvo nie«ti3i obĚini Ijnbljaimki. C^sarBka pesem. Ob 2. ari banket na ćitaloi&neni vrtn. Ob 5. uri tjadska veselica na Jami pri Žibertu na rojgtvenein domu Vodnikovem. Veselico priredi àiionaka íitalnica.
V LJUBLJANI, dno 15. junija 1839.
Odbor za Vodnikov spomenik, Bodotím dunajskim visokoSolšeml
Kako potrebuje naS narod inteîîgenco, je vaacemu mano, da Bima radostnega Števila inteligence, krivo je njega ubo4tro, kriva je bojazen slovenskih abitarijentov pred veli kom estnim itvljenjum, — deloma tudi slabi pojmi o vseučiliS£ih, posebne ■dunajskih raimérah. Zopet bliža se čas, ko bode preittopilo nekoliko SiovenceY gimnasij^ki prag, bli^a se ko si bode morali določiti prihodnji svoj delokrog. Nekako Éuduo ntriplje sree oilloÈujoÈemu se dijaku, ker v sresti si je, — in ta je osoda večine slovenskih veliko^olcev, da bode imo! le noir.dstno podporo od dotoa. UvaïajoÔ dttlje, da ts misel in boiazen mnogoterega odvede od svojega sklopa: poxivlja odbor akad. društva (Blovonija* na Dunaji vse abitarijcnte, naj se obrnojo do njega, da jih pouSi o dunajskih razmerah. Dragi rojaki, odbor akad. druStva jiSlovenija" pripravljen jo Vam poroeati natančno o vseb mogoCib zadovab in razmerah ia Vam fi tem odpraviti vsako bojazen, kojo morda gojite, kakor marsikdo drug prad Vnmi. Nenstraino in vstrajne naprej in jiri-drnžite se dragim, ki so na vseut^ili^^i pripiatljajo, da bodo koristili driavi in narodu; — naprej, noutrudljiro naprej bodí naSe gOHlot s kojim bodemo lebko okoristili sobe in narod!
Odber opozarja posebno oa ,podporno društvo za slo-Tensko velikoSuloe na Dunaji" in na več drugib d^^brodelnih dmStev, o kojih natančneje na pozir. Toraj bodoči velikošoloi obrnite se do odbora akad. droStva „Slovenija*, koji Vas pozdravi v bodoiem letu ta, obkoljene od germanskega ijvlja^ Kaslov; Akad drufit.vo „Blovenija" ns Duaaji Wlon, VIII Wîokenbnrggasse l'i.
Za odbor;
R Plpuâ	HI). Vodoplvec
t. ù. proÍBcduik.	t. S, taJuii.
Zahvala.
PodpÍHani si ítejo v prijetno in sveto dolino.it zahvatiti se tem pûtom najprve visokorodnej gospoj Blaníevi za naklonjenost in požrtvovalnost o priliki naĚo slavnosti, g, dr, K. Slanou^ kateri je blaga volje pravzel slavnostni govor, g. Žu-pann dr, A. Pozniku in mostnemu zastopa, meščanom za okra-•euje hiS in gostoljubnost naSih gostov, gospom in gospi-oam naioga mesta za krasni trak in nrijaznn sodelovanje, g. Zmagoslaru Rohrmann 2a veliko požrtvovalnost in delovanje, dalje bratskima društvoma pokupskom n in Ij ti bi j anskemu ■Sokolu' za obilno udeloibo, posebno njihovima ntarostima; »dol. pevskemn društvn", „Slave u", narod, kolesarjem ,celjskim gostom, tnk. kat. rokođ. drnštvu, požarnim brambom; novo-H^eSki, irnomaljski, trebanjski, inžomberški in tnirnopoSki za tidelaibo, uredništvom slov. Ii<ttov za pospešeranjo na^D ntrari, ter vsem drugim, kateri so na^e goste sprojoinali !p na^o slav-fOBi povečali, ter bodisi dejansko ali rinanoijelno pripomogli, da so je vsa slavnost tako velikansko pratnuvala in jim ^mo krepki:
Na idari
Slavnostni odbor.
Zahvala.
Za milo soćatje med bolezDijo in ob smrti Dasegft preijabezaivega soproga, oziroma očeta, gosp' )da
Rajmunda Nachtigalla
C, kr. glma, profesorja,
in za obiloo spremstvo k zadnjema počitko^ izrekamo prisrčno zati7al>3 vsem sorodnikom, prijateljem in znanccm, posebno via. 6ast. gimn. uditelfstvu, preĚ, gg, oo. frančiškanom, vrh tega blagorodnim gospem za njihovo biago požrtvo-vanje, darovalcem vencev ia gg. dijakom za gittljtvo petje pred hišo in ob gomili.
Žalujoči ostali.
Vodstvo deželne vinarske šole v Grmu pri Novem Mesin išče
ova Došte
pridna hapca.
Razglasilo.
Posojilnica v črnomlji, r«:gistruv&Q& zadruga z neomq«io zavezo, 8 tem naznacja, da se bodo tiranilne vloge od I. Julija I8&9 naprej po obrestovala.	ess]
lia
Leta 1886, na novo zidana biša, ki ima dva nadstropja, na šolskem trgu it, 82 poleg iame cerkve stoječa, pripravna za prodajainieo ati drago obrt, prav dobro ohranjena je iz proste roke oa prodaj. — Već se izvć natmeDO ali pismeno pri oskrbnika Janez-U Sterle, živino/dravniSkemu pom, v Křikem it. 47.
rnm^ ^W^ w*^ mrn^
Vsistroizakmetistvoivinoreo!
Stiskalnice in tnllnl za olive. Vinske In sadna stiskalnice, Grozdni milni In milni za sadje,
I >
TRe najnovejia a ostave v razni *eIiko«ti,
Mlatilnice, sna-žllnice In vitlja alt vIeËki, robka-Itce za koruzo, se-jiilnlce, plugi Itd.
puálLříiCE ZA SADJE IN ZELENJAVO.
Reziinloe za krma v
veliki iibiri in izvret-ni izpeljavi ponuja po naJoiiiUi toraraiSkih cenah
Ig, Heller, Dunaj, Praterstrasse 78.
Zap i i Qi It I laraijatnllanazahlmnjebrezpInSnA infriHlia. Jt*ro<l!i,)£iloi dobé UBCxiae SmoKnl T^aatnpatbl ae UGcJq In dobro pl&taJo.
I
(
■i t
Katofiâka Bukvama v Ljubljani zaIqváIa je knjižico:
m vse, ki hoíejo Tcčno živeti.
ťcxiuC»» lo^iiica,
katero j« izdal dr. E. M. MuMer, Sicof LinĚki. Poslo-Tdnil Fr. Zhašnlk, župnik. V Ljubl.iaci Iť&g. — Con» fâf nmltko Toaani kiijižid ja 20 kr.	^
Vsebina: Predgovor. — "Virod. Eitlio je nmeti naalo* te knjiiiceř Zdravnik iu boliiik. îi íetia je duhovi!»leltanaa. — Prri dsi. Branila proti dušnim hole^flim: Ogibaj se ok-uienja. Boj se ognja. Cu>ftj hiana Trat». Ogibaj se prepiha, KobeSka leatvica. Zdravjo bolnikov. Studenec življenjo in îdravjrt. — Drugi del. Zdraviia zit dušne bolcíiii: Zdtuvilo aopor duhovno jetiko ali »nsiťo. Zoper prositnoljnii
V najem se odda s I. junijem 1889 v Žužembar» Hkem trgu h. $t. 33 na prijetnem prostoru ležeiia
^ prodajaliiica
z magacinom (skladiščem), stanovanjem dveh sob; sploh z vsem kar k nicj spsda.
Natanenejfl hb paiare pri goapej Ani Baskvar v Žužemberku."	[Si-a]
Mlin naprodaj ali v najemi
Tik Novega mesta na Krki je uaprodaj »U aedávnajeni d«bro ohranjen mlin spetimi tetaji, kateri iiua vedn<> dovolj Todc in tndi doati opravila. Natarciaeje pové opraraistvo „Dol. Novie",	[87—3]
omahoYUBjo. Zoper niraa bojeĆaaati pred Ijodmi. Kako j« Bv. I^acij i'raačiiika itnav. raĚil posïatnega duhá. ZdraTiio za mrzlbo Jakounnoati Kako 30 bv.

máám

Filip Serij mludotiiřft ozdravil omotioti časliluboinno-8ti, Zoper popade beanoBti. Zoptr kostno gn.jilobo — nevoBi^ijivoBti, Mazilo Ea oii. Strup iu pomofek zo-pav strup. Zr take, ki imajo duhovno vedenico. Z« mrtvoudne. Za srcncbíiliie. DoinaS« zdravils ziipor strhli pred sinrtjo. Ur ive realno ali obino zdravilo. — Sklep. EišĚsnska v(.-iîila ï» življooje. Obl.iubo uňáoga božjega Odreâecita ća.icilcem njegovega prcsvetega Srcâ Koreniti iîkai iiiraviiiiih nasledkov duhovno lekarno. Zgledi lojie smrti.	[8l—4)
sladke {étotjacžove} koreaiulce ia razne druge rastliue kupuje po najboljši ceui [75-4]
Jože Strzelba v Ljub 1, i ani
Tudi prf^vzfmi* ^-Ingo \2 prijaznosti gospa Marija Bobrniaiiii v Xovem meslu.

avstrijâko-fraïicosko društvo /a zavarovanje proti elemeiïtariiîm nezgodam in îicsrcéîiiiii slučajem na Dunaji.
l'laćani delniÉki iupitol iíi dmi'o poroštveno pre in o i« «je dmíbe xnnaa Čez
Míco Domenico,
kamnosek v Žlebtču pri Metliki^
izddttje po cajnovejscj iiiaajdbi
^ mlinske kamne, ^
in siefr tako. da le dobre kose vkupaj deva ia tako sfcita, da ee sc dobro ne po^na, je-U iz uelega kamua ali iz kosov. — Da dobro moijcjo d kaai&i garantira ia v treh teduih zamenja. Cena je 2 gld. dunajskega palca (cola).
^ ffiiliioiia plSisErjev av. veli. =
Pisarna vodstva u^h^jii se:
na DUNAJI, J., Wiplmgeratrmse 43,
ZastcpiuStva so:
na Dunaji, v Budapešti, Pragi, Lvovu, Gradci, Insbrucku.
-—--
..^iHníŤaíA" lavaiMje
proti škodi po toči
po najugstinepih pogojih in za irdr.e prèmlje, ne «a bi sit tr«balo pomele do-plflĚevaii. ťremiie ne odmerjujťji) kulikcr magočo csiia in piačii la ptcinije kreditira se, ako ïo îeli. ákode as kylsnîno iikvldíraja in toËi^o izplatujejo.
Zsstcpniki sa oim knije, kjtr ilinĚtvo še ri lastoparo, veprEjema in pojasnila o zavarovanji daje
glavni zastop v Ljubljani g. J. PROSENC-a Seienburguve fS4-3j	ulica št 3.
Odgovorni arednifc, izdiyuíolj In Ealoínik J. Xrajac,
Novomastc. — Saćisml J, Kiajdc,