m«ih»»MI f„k dss r.wn .obot, ^ in pr»MikoT- •"""Sund«/» snd Holidsjrs. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradnilki In upravniàkl prostori: SSS7 S. UwndaU A v«. Offioo of Publication: MIT South Uwndalt Art. TiUpbon«, Rockwall 4904 .YKAKXM lista j« 96.00 « CkleMo. IlltMÉa, «•tur January I«, IMS, M Um poat-offk* far Mm Act Coocrwa of March I. IIÎI. chicago» ill.. Četrtek, is. avgusta (august is), im«. ascription es.oo ymriy STEV.—NUMBER 160 Accepta net for mailing at fecial rato of postat« provided for In oocUon 1108, Act of Oct. I, 1917, authorised on Juaa 14, 1919. meriški konzuli na Španskem morajo biti strogo nevtralni pravni department naznanja, da zahtevi iz Španije po ameriških letalih ne bo ugodeno. Amerika se ne pridruži nobenemu paktu nevtralnosti kakor je urgirala Francija. Hitlerjeva letala z nacijskimi piloti prihajajo v Španijo. Španska vlada poroča o novih uspehih Ameriška nevtralnost Washington, D. C., 12. avg. — možni državni tajnik William hilipe je včeraj objavil instruk-e, ki jih je ameriška vlada poil ameriškim konzulom v Spa-t Konzuli so prejeli navodilo, Dorajo biti strogo nevtralni v uuki civilni vojni. Ameriški alnostni zakon se sicer ne položaja na Španskem, toda fcuiene države bodo aplicirale 'so že pobili in pojedli in zdaj si kuhajo slamo. Pitna voda iz vodnjaka je motna in strašno slaba. Bombardiranje Granadé Madrid, 12. avg. — Španska vlada jporoČa, da so vladni letalci včeraj zmetali pet ton bomb iz višine 12,000 čevljev na Granado v južni Španiji. Naskok na drugo špansko mesto Cordobo na jugu je v teku. Na severu ljud- dobro znano stališče tudi ! ,čet€ odbijajo desperatne fa- sniji. Uradni krogi ne potrju-jo te ve.sti, a je tudi ne zani-ajo; njih pojasnilo je, da je bi-povabilo evropskim državam nevtralnost poslano tudi v pinfton v svrho informacij. Oficielna vest pravi, da se je slej deset držav odzvalo za ne-Iralnost v principu. Dve najno-«JM dr/.avi sta Holandija in Wj»ka; ostale ho Anglija, Nemil. Italija, Rusija, Cehoslova-Belgijs, Portugalska in tincija. Španska vlada je informirala ■fraki zunanji urad, da se zasuje z nevtralnostnim dogo-rom- se kh bodo odgovorne w< tudi dr/.alo . . . kaznovali italijanske letalce (Mja. francoski Maroko, 12. 1-^Sent italijanskih letalcev, dija p» zraku tran*rt>r- P" italijanska letala v A paniki šistične napade na San Sebastian ob morju. V hribih nad Madridom ni nič posebnega. Vojno sodišče v Barceloni je obsodilo v smrt dva fašistična generala, Manuela Godeda Alvara Burriela. in civilno vojno v španski repu- pravi Philips. Philips dalje naznanja, da na-odila ameriškim konzulom v sniji »o hkrati opomin nekatero ameriškim družbam, ki izde-jejo letala in katera so prejela uročilo iz Španije za aeroplane. rvtralnostni zakon, apliciran na Španijo, zabranjuje izvr-* takih naročil. Iz Philipsove-naznanila ni razvidno, katera pnska stranka, vlada ali faši-i, je vprašala za ameriška le- Francija želi sodelovanje Pariz, 12. avg. — Neuradno ročilo »e glasi, da je Blumova Ida neformalno vprašala Zdru- 0 „__. ■ _„ ,, . ... San Francisco, Cal. — Tom e 1 ° eJ; Mooney. »loviti delavaki jetnik, 9 ~ 0 '"habcan corpUR" izjavil, da j« »o- cialni graditelj, ne terorist, ko je ponovno nastopil pred razsodnikom A. E. Shawom. Mooney poudarja svojo nedolžnost Nikdar ni odobraval terorističnih aktivnosti "Nikdar nisem bil terorist, kajti moj poklic je poklic graditelja", je rekel Mooney. "Celo misel na umor človeka v vojni ali kjerkoli je zoprna moji na-turi. Nikoli v mojem življenju se nisem pretepal in nikdar nisem odobraval nasilja." Mooney je s to izjavo pobil zapriseženo izjavo Edwarda Cunhe, ki je Mooneyja opisal kot nevarnega človeka, kar je dokazal s svojimi aktivnostmi pred usodno eksplozijo bombe v San Franciscu, ki je ubila deset oseb. Tega zločina sta bila obtožena Mooney in Billings in na obravnavi sta bila spoznanj za kriva in obsojena na smrt. Smrti ju je rešil predsednik Wilson, ki je pritisnil na sodišče, da je obsodbo spremenilo v dosmrtno ječo. Domače vesti Zaloatna vest iz domovine Cleveland. — Mary Dobida in Justina Dermaša, sestri, ki živita v Clevelandu, sta bili pred kratkim obveščeni o tragični smrti njunega brata Evgena Lijjičarja v Trnovem pri Gorici. Dne 6. junija t. 1. je Lipičar s svojo ženo in 17-letnim sinom vred pobiral neko staro želesje v okolici in pri tem je zadel ob staro granato iz svetovne vojne, katera je eksplodirala in raztrgala vse tri na kosce. Ostalo je pet nepreskrbljenih otrok v starosti od enega do 14 let. Otroke so vzeli sorodniki, toda vsakdo ima dovolj svojih otrok in sorodniki so se obrnili na omenjeni sestri v Ameriki, naj pomagata, če moreta. Sestri bosta pomagali kolikor moreta, ali to bo komaj kaplja v morje, zato se obračata na ostale rojake, posebno na svoje ožje rojake iz Primorja, da jima priskočijo na pomoč s prispevki za nesrečne sirote. Naslova obeh sester sta: Mary Dobida, 16418 Trafalgar Ave., Cleveland, O., Justina Dermaša, 18520 Chapman Ave., Cleveland, O. Vsak prispevek bo hvaležno sprejet, izkazan in odposlan na pristojno mesto. Novi izgredi v Palestini Jeruzalem, 12. avg. — Eden angleški vojak in tri druge osebe so bile ubite v včersjinjih izgredih med Židi In Arabci v Mizpabu, v iidovski naselbini. Poročilo iz židovskega vire pa naglaša, da je bilo deset ljudi u-bitih in večje število ranjenih v spopadu, ki se je vršil v bližini židovske naselbine. Sovjetska letala v Al as ki Fsirbanks, Alaska, 12. avg.— Sigismund Levanovski in Viktor LevČenko, sovjetska letalca, sta včeraj priletela v to mesto iz Juneaua in pristala s svojim letalom na jezeru Harding. Is Santa Monice, Cal., sta odletela zadnji teden. Njun načrt je polet čez severni tečaj direktno v Moskvo. Mehiška ylada zatira fašizem Fašistični gañera 1 izgnan is Mehike Mexico City, 12. avg.—Predsednik Lasaro Cardenss je odredil izgon generala Nicolasa Rodrigúese, voditelje "zlato-srajčnikov", mehiAkih fašistov. Generala so posadili v vojaško letalo, ki je odletelo proti Juare-zu in od taruga j* vojaška strata odpeljala do ameriške moje v bližini El Pasa, Tex. Cardenas je Isgnal generóla s namenom, da setre fašistično gibanje v Mehiki, ki issivs krvave spopade mid levičarji in fašisti. V nedavnf bitki med komunističnimi grupami v Monterey ju sta bili dve oeebi ubiti. "Zlatosrajčniki* so uatsnovili napol militarističito organizacijo pred več leti in njihov program določa pobijanje komunistične nevarnosti. V sadnjem času so vodili ostro ofensivo proti socialistični politiki predsednika Car-denaaa in sadnji teden je predsednik razpustil njihovo organizacijo. Cardenasova vlsds izvaja delavsko politiko in jo poravnala veliko število sU}v* v zadnjih tednih s svojim odločnim nastopom proti delodajalcem. Vse te stavke so bile končane s smago delavcev, kar je faskačilo fašiste, ki Imajo podporo pri industrijskih magnetih in trgovcih. Glavna levičarske organizacija je^Zvesa delavcey, ki ae je izrekla za podrtavljenje vssh glsv-nih mehiških Industrij. Španski delavci gradijo nov socialni red Svobodna delavska republika na vidiku FASlSlCNA~FRONTA OMAJANA Lindbergh demon-striral delovanje mehaničnega srca Copenhagen, Dansks, 12. avg. — Charles A. Lindbergh, slsv-ni ameriški letalec in dr. Alexis Cerrel sta včeraj demonstrirala delovanje umetnega srca, ki ga je izumil Lindbergh, pred znsn-stveniki, ki so prišli sem iz vseh krsjev sveta. Dr. Carrel je odgovarjal na vprašanje znanstvenikov v francoščini, Lindbergh pa je pojaenjeval mehenizem u-metnega srca v angleščini. Dve uri so znanstveniki opazovali eksperimente s mshaničnim srcem, ki ao bili uspešni. Demonstracije se bodo nedaljevele ves ta teden. Medrid. — (FP) — hašišem, ki rad paradira pod krinko se-govornika aakonov in reda, js vrgel Španijo v krvavo civilno vojno, da strmoglavi levičarsko vlado, ki je prttla na krmilo po smatf pri zadnjih volitvah. Ia ruševin, ko ee bodo rasprilli vojni oblaki, se bo dvignila svobodna delavska republika. Da bodo fašisti podlegli v tej cl-viini vojni, o tem ni več nobe-negs dvoms. S Hitlerjevo in Mussolinijevo pomočjo je Als fašistična mili-taristična klika na delo, da strmoglavi vlado ljudske fronte in vzpostavi diktaturo. Načrt je bil, da Španija izstopi is Life ne rodov, sklene vojaško sveto s črnosrajčniki v Italiji in rjavo-srajčniki v Nemčiji in ti naj bi skupno obdsli Francijo s Jeklenim obročem. Zarota so jo ie-jalovMa. Dasi so imeli faiisti večino ermede ne svoji strani, ko so se dvignili proti levičarski vladi, so se morali umakniti pred oboroženo delavsko srmado. Člani delavske milice so se borili kot levi v guadarramskem gorovju nad Madridom. Na dan, ko je general Molla. poveljnik fašistične legije, naena-nit, da bo savael Madrid in kri tat 100,000 delavcev,- ss js moral prav te general umakniti pred delevsko armado. V Barceloni, glavnem mestu Katalonije, vlada danes delov-ski revolucionarni odbor. Ta Je že zasegel samostan na gori Scrrat, izgnal klerikalne učitelje is šol in podriavil javne neprave. Na Javnih poslopjih vihrsjo rdeče zastave in vlade-joči razred, ki je stoletja brutalno zatiral in izkoriščal pre-bi valstvo, je «e dobil plačilo, kakršnega je zaslužil. Kmetje v provinci Kataloniji so okupirali zemUjiiča velspo-seitnikov. Informirani opaso- (Dalj« na.g. sirarni.) mhhSMMM Revolta v Town- LEWIS SPET IZZI-sendovih vrstah VA VODITELJE ■Hh FEDERACIJE fcrtoin ki so vsled nezgode bi- ki 3e I,ri te™ zaslišanju »»«iljeni pristati v frencfcs-" bilo v,,raj obso-plačilo m frankov vsak, ltor ponovno pričal proti Mooneyju, je bij prvi Mooineyjev proseku- *"'trarisportirali bojni mate-dovoljenja. Italijanske k tovorom orožja in ,vred j" francoska kolo- m,k "*la ¿aplenila. s letala /.a faAinte J**IUr. 12 av*. - \z Sevil-' ; - da j«, včeraj dospelo £-"m-kih bojnih letal Jttfi-k ''rt z nacijskimi pi- fr^itm 0t,leki. letala so bi-v r*i,izu'(K,ki,der •'Jn-iij RbsrA ^^ "Uici no nastanjeni v ho- riv;m \ Sevillu. tZ! v AkasarHi Španija. 12. avg. — \ Seville. I>alj£ je tja M , ( apronijevih ae-11 ,tal Italijanski in ta P* V-, hi t. fh, J:. rtr,"lSMii ¿pariški trd-*Ur se nahaja 1200 fa-i Kidati in se ' di.i, «lasi j« Toledo ; H-»kih čet. Ljudske i:J°#to ,r"dnjavo s sna-/ ^i-te izstradajo. ^ so včeraj ušli l»o\edalo, v kako '' ^Ju m- nahajajo o-m otrici " "jih imeli. Mooney je pred razsodnikom priznal, da je bil aktiven v orga-nizatorični kampanji med cestnimi železničarji v San Franci* scu, toda zanikal je obdolžitve glede teroriziranja v zvezi s temi aktivnostmi. Francis J. Heney, član vrhovnega sodišča v okraju Los Ange-les, je po konferenci z Mooney-, jevim odvetnikom Geo. Davisom naznanil, da bo nastopil kot Moo-neyjeva priča pred razsodnikom. Pred tridesetimi leti, ko je Daviš kot prosekutor preganjal politične fcvindlerje, je bil obstre-Ijen v sodni dvorani. Njegovo pozicijo je potem dobil sedanji senator Hiram Johnson, ki je spravil švindlerje v zapor. Heney je namignil, da bo pri-čel, da je bil Charles M. Fkkert, državni pravdnik, ki je proeeku-tiral Moone.vja, v ozkih zvezah s centnoielezniško družbo, ko se Je Mooney trudil, da organizira njene delavce. O Fickertu je bilo že prej rečeno, da Je sodeloval s kompenijskimi nejeteti In drugimi osebami, ki so omrežile Moonejrja in Billingsa. Vodja pensijakega gibanja odstavil tri direktorje Chicago. 12. avg. — Razkol v Townsendovi organizaciji se je povečal, ko je dr. Francis E. To-wnsend, ustanovitelj pensijskega gibanja odstsvil, tri izmed enajstih direktorjev te orgsnisscije. Nssnsnilo o tej akciji, katere cilj je sstrtje révolté v organizaciji, Je objavil «tkalki urad To-wnaendovega gibanja. Prva snsmenja révolté so se pokasala na konvenciji pensjjeke organlsaclje, ki se je vršila pred nekaj tedni v Clevelandu ; odpor proti Townsendu se je od tskrst povečal in rssširil. Direktorji, kstore je Townsend vrgel is organisée!js, so dr. Clinton Wunder, bivši protestantov-ski pridlgsr, John B. Kiefer, čl-kaški direktor pensijskegs gibanja in William Psrkor is New Yorks, direktor Townaendove organizacije na vzhodu. Nesoglasje med voditelji To-wnsendove orgsnisscije ss Je po-jsvilo ns elevelandski konvenciji, ko je dr. Townsend skušal pridobiti delsgste, ds bi v sedenji volilni ksmpsnj! podpirali kon-grešnika Williame Lemkeja, predaedniškegs kandidata unij« ske stranke, ki ima glavno oporo pri "fsthru" Coughlinu, détroit skemu radioprigarju in Geraldu L. K. Smithu, nasledniku Huey-Ja Longa, louisiansksga diktatorja in ustanovitelja gibanje "zs razdelitev bogastva'1, Wunder, ki Je na konvenciji repreesntlrsl Par ker J a, jo Imel po* sakijiifkti konvencije tajne sejo s Klef er jem In po tej eeji sta podala isjsvo, ds bosts pod-pirsls predsednika Roosevslts v sedanji volilni kampanji. O detajlih te seje Je bil. dr. Townsend informiran sadnji teden, ko se je mudil v Chlcagu, nakar Je odstavil uporne direktorje. "Bil sem odstavljen, ker sem se upiral Townsendu in Hmlthu, ki sedaj delata isto, kar meni o-čitata," prsvl Wunder v svoji Is-jsvi. "Penzijsko organizacijo sta prodala Coughlinu in Lemkeju. Kiefer In Jaz sva si nakopala Townsendovo Jezo, ker sva insi-stlrala, da morajo Townsendovi klubi, ki plačujejo račune, imeti kontrolo nad |>enzlJsko organizacijo." _ « —————— Organiziranje delavcev je nadloga Chicago. — "Organiziranje delavcev Je nadloga in mi Jo bomo ustavili," Js dejal policijski* kapetan Frank Dsmsky, ko so se v njegovem uradu oglasili u-radniki unije radijskih delavesv v spremstvu odvetnik* in ga vprašali, pod kakšnimi |K»goJi bij on dovolil rszpečavanje lista "People* Press' med delavci, ki ao uposleni pri Zenith Radio Co. Ko mu js odvetnik pojasnil za-| devnl zakon, se Je Dwmsky razjezil. "Dobro, če ste tako pre-1 brisani, skušajte razpečavetl kopije vašega lista med delavci, ps boste videli, kaj se Is» Zgodilo," Je pričel kričati. "Vse or-j gsnizatoriéne aktivnosti med ds-la vri v tovarni Zenith Co, so nsdlogs." ClkaSka delavaks federacija Je ssdaj naznanila, da bo zahtevala premestitev tega polici Jskegs kspetana. Eksperimenti s plinsko masko Kabarovsk, Hovjetska unija, 12. avg. — Neki ruaki vojak fte nosi plinsko maako na obrazu o-semnajst dni, da s to prsizkuš-njo dokaže, kako dolgo more človek nositi maako brez kvarljlva-iru učinka Vojak Gregory Dan* čenko odMi ma*k«< is trikrat na dan, kadar je. drugača pa jo ima stalno na obrazu, ko spi. dela, pohaja kinogledališča in oprev- \ Izjavil je, da te bo or-ganizatorična kampanja nadaljevala BROUN PODPRL LE-WISOV ODBOR Waahinfton, D. C.. 12. avg. — John L. Lewis, predsednik rudarske unije in načelnik Odbora sa industrijsko orgsnisacijo (CIO), js sinoči podal novo le-javo, ki bo nedvomno poostrila civilno vojno v vrstah organi-siranega. Po tajni seji vodite-Ijev rebelnih unij je Lewls dejal, da ee ne bo pokoril ekseku* , tivi Ameriške' delavske fsdsra-cijs, ki jo sapretila tem unijam s suspensijo, do no bodo ustavi, le onganisatorične kampanjo med jeklarskimi In železarskimi delavci, guspensija bo stopila v veljavo 6. eeptembra, ako no bo Lewlsov odbor do tistegs časa raapuščen. - "Ml bomo nsdaljsvall s ksm-panjo med neorganiziranimi delavci v industrijah masns produkcije«" je dejal Lowis. "Naša taktika ne bo revidirana saradi nspostsvns akcije ekss-kutivnegs sveta Amsrišks delavske fsdsracijs, temveč bomo odločno Izvajali svojs načrte, kstore smo ie orlssli in objavili v javnosti." Lewisov odbor je Imet svojo tajno ssjo, ko ss Je vršila konferenca Nadetrankarske delavske Uge» ki je nadstrsnkarska s le po Imenu, ker te orgsnlsaclja aktivno podpira Roosevolta v ssdsnjl volilni ksmpsnji, Kon-fsrence so se udeleUli skoro vsi voditelji Lt»wisovsga odbora. Nsksteri domnevajo, da se bodo ssgovoruiki pokliensga uniontarna obrnili proti RooseveKu, ker ss bojijo I*wiss, ki Ima v tem konfliktu oporo pri predsedniku, lstwls Je včeraj nasnanll, da Je njegov odbor podprl Hey-wood Hroun, predsednik Ameriškega časopisnega gilda, organizacije časopisnih delavcev, Broun je bil ie imenovan ss člana l*wlsovega odbora in potem Je fHMial izjavo, v kateri naglaša, da je u ver Jen, da bodo člani njegove organizacija podpirali nsč*ls In smernice Odbora za Industrijsko orgsnlzacljo. Grški diktator uničil svobodo tiska mmmmmmtrnm Mclaaas dekretiral tvoje zapovedi - ■mmmKmm Aletie, Grčija, 12. avg — Grški diktator Metana* je odredil najstrožjo cenzuro za brzojsvk« in telefonake di peše. prlhsjsjo-če in odhsjajoče. Nadalje Je diktator ukajial ianopl^m, da morajo ustaviti politične članke in Jih nadomestiti x uradnimi poročili. MledHV ut|M>vndi veljajo za ča-sofdse: Listi na Grškem ne sme. Jo pisati nlčenar proti Nemčiji ali nacizmu — ne smejo poročati o zmagah špaimkih rspubličanov — ne amejo prinesti nobsnih vesti' iz Kuni je — nlčeaar o domačih zločinih in «smomorlh in na smejo objaviti «lik žensk v kopalnem koatumu, niti stletičnih slik s kratkimi hlačksml. Vsi listi morajo predložiti cenzorju odtla«* pred tl»kanjem In vaak list mora objaviti vsaj en članek, ki bo naklonjen Metexasov( diktator!__. Ija druge posle. Zdravnikom Je povedal, da se Je teko privadil ms»kl, da komaj čuti, de jo ima na obrasu. PROSVETA THK EN UU H TEN M ENT CLAMUO IN LSSTMINA »UJVBMSKS NABODNB rODPOttNK JCONOTB Orpu « mm4 »«MUM k, it. NMM SWH N*ro4nln* : MM léruUn, 4rUv. (Ima CblM««) ta K*m*» UN nm Uto. UN upoltoU. II M «• â«rl Uta; m Cfcle*»o ta CUw« »74« * mU, bU,. MM «« P* Uta! m \mmmwtmo IMS MMlylim (siM! lot Um Uniu4 SUU. (mw* ChfcM«) •nd M M I^r r«f. Chk»s0 >Bd CUOTW »7.M p*r foralcB «MBtrUa U N |wr 1—r ff, dufwVMH. iUWM 4wUo» I« M M pUri. (MM*. «U.. will k« roturnM i« *«n117(1 •*. i« nt, kar enem sta se pojavili dve nemški bojni ladji v Španskih vodah in ti ladji se gibljeta očitno na strani fašističnih upornikov. Tsks je "nevtralnost" Mussolinija in Hitlerja I ln taka ostane brez maske uli z masko! Španska fašistična vstala je bila aranžirana pod Mussolinijevim vplivom in vsekakor z njegovo vednostjo, z njegovim privoljenjem in z njegovo obljubo, da bo z orožjem in strelivom pomagal Apenskim fašistom do zmage — kakor je to že storil. Kadarkoli in kjerkoli je treba izvršiti kakšno fašistično lumparijo, pa naj bo še tako zločinska, sa prestiž in razširjenje fašizma. je Mussolini takoj v akciji. Ne čaka niti dneve. Ne oliotavlja se —- kakor zdaj na poziv Francije za nevtralnost. To je pokazal v Avstriji in )>okazaI povsod. Hitler je pokazal isto stulišče. Hitler je pokazal, da se ne briga za nobeno mednarodno akcijo, če ta akcija ne donaAa kukih koristi njegovemu nacizmu. Najmanj pa bosta Hitler in Mussolini pristals iskreno na kskšno akcijo, ki ima pomagati demokraciji ali levičarjem! To je jasno kot beli dan. ' Anglija, kramarska Mngleška vlada bi vsaj navidezno pristala na nevtralnost, kajti ona se dela. da jI je vseeno, kdo zmaju v Španiji, glavno pM je. d» ostane Španija *laba.£jn po sedanji civilni vojni bo Španija oslabljena dolgo let. Ali tudi angleAkim torijem ni vseeno, kdo ama-ga v Španiji! Tudi oni bi raje videli fašiste kakor pa rsdikslno vlado v Madridu. Kje je torej kakAns iskrena želja za nevtralnost nsprsm Španiji? In končno: ksko morejo biti francoski levičarji nevtralni, ko vendar očitno simpatizirajo in pomagajo španskim levičarjem? Prave nevtralnosti ni in ne more biti v tem primeru. Ves civilizirani svet je v tem osiru razdeljen v dva tabora. Keakcioiiarji so povsod zs zmago Apstiskih fašistov, radikalci |ui zs /mago š|tanske ljudske fronte. Fašisti trobijo, da njihov boj velja marksizmu, toda mi dobro vemo. ksj se skrivs pod t« pretvezo. Vse, ksr Je naprednega in demokratičnega, je danes pri faAlstih. nacijih in smeriAkih bur-honclh označeno za — mark«izem, boljAevizem in komunizem! Končno — koliko je pa vreden i"*ipi« Mussolinija in Hitlerja, čeprsv bi podpisala kak« 'i Acn nevtrslnostni pakt «lede ¿penije? Vsak tak podpis U bil največji bluff! Obe sta dovolj _ dobro dokazala, ds ne dsta nič na mednarodne - pakt«. Hitler Je še pogazil celo vrsto paktov In Musnolini je raztrgal u»ta\o Lige narudov. pokazal osla vsemu svetu in začel roparsko voj-Afriki. »ie že, ds demokratične »U-z» ie u* »poanajo >st< išjo « lurgitno |»roti fasističnim dikU- torjem. no it u sUvi. Kot znano sirom Amerike, se vrši tu v Clcvelandu velika svetovna razstava, oficielno Razstava Velikih jezer. Kakšna je (a razstava, je v celoti in padesli no ni še nihče opisal Nekateri so jo opizsli površen komaj eno petdesetinko. Tudi jaz je ne bom, ker je sploh še vide* nisem, in dokler si je ne ogledam, bo treba s tem počakati. Potem pa bom skušal napisati syoje vtlfe. Vseeno rečem, da je rasstava velikanska ia obsegm velik prostor, ni pa tako velika kakor je bila svetovna razstava, ki as js vršila pred nekaj leti v Chicagu. Vendar pa se tudi na tej razstavi vidijo svetovni čudesi. Nekateri pravijo, da se lim bolj do-pade kakor pa ¿tkalka rasstava. Je menda res vredno In priporočljivo, da si Jo ogieda vsak človek, ki mu sredstva dopuščajo, ker kaj takega se ne vidi vsaki dan, vsako leto in tudi v celem življenju ne. Veliko Slovencev zanima ''naša pristna slovenska gostilna", kakor pravijo. Obratujejo Jo naši napredni trgovci. Ta gostilna je bila ie nekaj opisana, toda pretirano, kakor slfiiim od več strani, to posebno, kar se postrežbe tiče. Tudi se sliši, da z njo izgubo delajo. O pristnosti gostilne In postrežbi v njej se bom prepričal osebno, ko si bom šel ogledat razstavo. In gotovo jo bom tudi opisal tako, kakršna Je. To gostilno so najprve hoteli prevzeti slovenski narodni domovi, v prvi vrsti SND na St. Clalju. Izprevideli pa so, da je pogodba z vodstvom razstave veliko pretirana v ceni in so idejo o pravem času opustili. Toliko o razstavi, do ogleda. Zdaj pa nekaj o Cankarjevi reviji. Kot Že znano, se je v Cle-velsndu pričelo gibanje po večjem številu naprednih društev In posameznikov sa isdajanje mesečne revije v poča-Cankarja, katerega so si po njegovi smrti pričeli prisvajati klerikalci (dokler je bil iiv, so ga blatili, ker je bil pač njih nasprotnik). Stvar je ie v polnem tiru: organizirana je bila ustanova, ki bo izdajala "Cankarjev glasnik" in storjeni drugi koraki, da prične revija Čim prej izhajati. Zdaj ae zbira fond $2000 in v kratkem, ko bodo natiskane potebne listine, se bo pričelo z nabiranjem naročnikov za to revijo. Izhajati bo pričela, kadar ae dobi tisoč naročnikov in zbere prej omenjeni fond. Revija bo urejevana v naprednem duhu, v pravem delavskem duhu, v duhu delovanja Ivana Cankarja. Za urednika te revije je od velike večine priporočen st*ri, a ie vedno žilavi in sposobni Etbin Kristan. Ta revija ne velja samo za Cleveland, ampak za vs vsej državi Ohio je veliks sušs; dežja, pravegs dežja noče biti. Ako pride dež. je navadno ploha, ki pa ne tekne dosti. No, aaj| draginja js vseeno veUka, ps naj bodo Isti ne dobre ali alftfee. j Za to skrfcijo že špekulant je s kapitalisti vred Se nekaj bi rsd omenil, kar js zelo važno za delničarje SND na St. Clairju. Vprašanje je namreč predelave starih pivskih pro štorov, kar sta direktorlj in Klub društev SNU dala na raspravo vsem društvom • delničarjem Naj tu aa kratko omenim svoje Danes je: Ako ee ima potrošiti od pet do šest tisoč dolarjev, naj se potroši Um, kjer bo trajna korist za dom in delničarje. 8em preti temu. da bi se delalo stro-ik* s predelavo starih prostorov v ozadju. Tam zadaj j* odgovarjalo v lasu prohibteije, ko se je bilo treba skrivati v temne trata in skrite luknje. Tega sedaj ni več treba, ko je vse odprto in poštena pijača. Ako se kaj potrosi, naj se potrosi zs lepe in primerne prostore spredaj, da bodo dostopni vsem rojskom in družinam I» posebno ie drugim narodom. Spredaj, spredaj na; pročelju! Stari prostori naj ostanejo ie v prometu za igralce in balincarje. Poštene trgovine v lepih prostorih se ni treba sramovati. 0 tem se ie oglasim v domačem listu. Anton Jankovič, 147, zastopnik Prosvete. Glas is M binarni* GUbert, Mina. — Prosperiteta se pri nas ie ni oglasila in tudi ai izgledov, da se bo. Kar se naše naselbine tiče, ni tukaj drugega, dela kakor relifne, tako zvano VVPA. Koliko časa bo ilo t»Ho naprej, je teiko povedati. Vidi pa se mi, da se jemlje z enega kupa in daje na drugega, ki je že sdavno prenapolnjen do vrhunca. Dobiček od tega imajo največ prekupčevalci življenskih potrebščin. Tudi po Minnesoti imamo tako hudo sušo, da niti najstarejši naseljenci ne pomnijo kaj takega kakor je letos. Na kake pridelke ni dosti upanja. In vrku tega, kar ni vzela suia, bo pa poiar uničil. Sedaj, ko to piiem, je požar že uničil precej farmekih objektov. Samo v enem okrožju je poiar Že uničil do trideset farmarjev z vsemi poslopji vred. Ostali so brez vsegs in so dosti na slabšem kakor pa takrat, ko so se naselili pred leti. Danes so ob vse — ob ¿Ivino, poslopja, orodje ia tudi ob rodovitno zemljo. Upam, da slovenskih farmarjev ni v dotičnem okrožju, kjer so večinoma naseljeni Finci. Drugi večji poiar je v drugi smeri, namreč ob cesti, ki vodi v Duluth. Tam pa je precej slovenskih naseljencev. Ako je ie kateri prizadet, mi ni znano, upam pa, da ne. Požar ie ni pod kontrolo, ker to je naporno delo v tako vetrovnem vremenu kakor je zdaj. Kar se slovenskih naseljencev in naselbin tiče, je malo bolje kakor pa, kjer ao druge narodnosti. Slovenske farmarje se takoj spozna, da ljubijo čistost okoli svojih poslopij; j^-raajo tiste velike suhe trave In grmičevja okrog njih, kar je najbolj priljubljeno sa poiar. Resnica pa je tudi, da v takih slučajih je tudi najiboljii Slovenec v nevarnosti katastrofe. Nedavno je prišel do mene slovenski popotnik s svojo robo. Prav po domače sva *# pogovarjala o Vej in drugi stvari. Vpra-Aai sam ga, če je bil pri mojem sosedu in če je kaj prodal. On mi je enostavno povedal, da ne. ker on gre same okrog slovenskega naroda. Kako pa ves^ kje Odkod k ru i ruett car Aleksander I. Triumfalni obok, kt ga je dal sgv 1826 v Moskvi in katerega bo aovjetaka vlada podrla. Slovenei stanujejo? sem ga vprašal. Odgovoril mi je, da je to prav lahko. Samo na vrt ds pogleda in takoj ve, ali so tam Slovenci ali dru#e narodnosti. Slovenci imamo radi snago okoli svojib domačij. i», Na GilJbertu imamo različne korporacije, ki imajo svojo bogastvo pod zemljo v železni rudi. Ali njim ne gre v glavo, da bi ¿rpali rudo globoko as zemlje. Črpajo jo le tam, kjer je vse odkrito, da z manjšimi stroški množijo svoje bogastvo. Te korporacije imajo tudi svoje hiie, tako zvsne kempe ali1 lokacije. V dotičnih hifeh so bili naseljeni delavci, ki so zanje delali, dokler ao jih potrebovali. Ali sedaj ne potrebujejo njih telesne moči več, ker so do kraja izčrpani in pa tudi, Jcer sploh dela ni sanje. Družbe so priAle do zaključka, da je najbolje, da se teh hii iznebijo in z njimi vred tudi ljudi, ki so v njih stanovali. Rečeno, storjeno. Družbe so prodale cele vrste hii prekupčevalcu hi ljudem napovedale, da se morajo izseliti do tega in tega časa. Nič ne vprašajo, »11 imajo dotične družine prostor, kamor bi Ale pod streho. To je njih deveta briga. Pa se ie dobe Slovenei med nami, ki se ob času volitev po-tejejo za interese teh družb, da dobe moč v svoje roke. Ni čud<-no, da se je naki rojak izrazil tukaj, da dokler smo imeli pro-hibicijo, je slovenski flas stal kvoder, zdaj ko imamo pivo, pa zadostuje nikel in ga imaš. Anton Zganjar. O delu in nesreči Broughton, Pa. — Delavske razmere so tukaj ie precej po-voljne. Tukaj je premogovnik Pittsburgh C o a 1 leompanije Montour 10, ki obratuje po pet dni na teden. Rov je popolnoma mehaniziran, kar pomeni, da dela precej manj ljudi kakor bi v drugem slučaju. Premog nakladamo s stroji. Druiba ne potrebuje ne voznika niti mule za prevažanje vozičkov. Z motorjem pripeljejo od 80 do 40 vozičkov. Tam je samo en delavec, ki opravlja vse delo. Samo na gumb pritiska in vozički se premikajo in obenem polnijo. Premog prihaja v nje po "beltu" a-II traku. V skupini, pri kateri delam jaz, je nas 27 mož. Imamo devet prostorov. V vsakem prostoru delajo trije možje in vsak prostor ima svoj stroj za rezanje preuioga. Iz vseh prostorov gre premog po traku v vozičke. Plače imamo 56c od tone, zasluži se pa tako kakor so delavci — od $6 do $7 na dan. .. . <• ' . . , Delo tudi nevarno. Ta dopis pišem v bolnišnici Mercy v Pittsburghu, ker me je v rovu potolklo dne Zl, julija. Kotike časa bom nesposoben za delo, ne v«n. Ker se mi pa zdravje precej dobro vrača, upam, da se bom kmalu nahajal med prijatelji. Kar se tiče postrežbe v bolnišnici, je ie .precej povoljna., Strežnice so pridne. I*jema so le one, katerim prpvimo -r- vrane. Te mi malo nagajajo» a ne vem zakaj. Hogoče nisem dovolj ka toHAki. Zahvaljujem se vsem obiskovalcem iz Rroughtona, Library-ja, Willoeka in Imperiala. Lepa hvala vsem skupaj. Sedaj šele človek ve, koliko je vredna naša mati SNPJ. Vpišite se, kateri še niste člani, ker nikdo ne ve, kdaj "ga nesreča zadene. Tudi jaz sem šel zdrav na delo, toda drugi dan sem se ztiaAel v bolnišnici. Pozdrav vsem članom in članicam. John Grobin, 52. Kegljanje i» West AlHe, Wis. — Društvo št, 104 SiNIPJ priredi ob koncu tega .tedna kegljanje v prid svoje blagajne. Prične se že v soboto zvečer in se nadaljuje v nedeljo dne 16. avgusta. Vrši se pri L. Bolskarju na 1309 Sa 60 st. Ker je kegljišče na prostem in v sredi naselbine, je za to priredlbo veliko zanimanje. Sestra F. Candek je pridno na delu in je nabrala veliko dobitkov. Ker pride veliko izvež-banih kegijalcev iz Mihvaukee-ja, se je bati, da nam bodo od nesli vse dobitke. Pa nič zato, kar pridite! Ženske bomo imele tekmo same zase. Vabljeni ste vsi Člani in drugi rojaki. Ako ne boste kegljali, Iboste pa gledali iz sence. Krietina Pugelj, tajnica. Društveni piknik a — Društvo št. 37 SNIPJ bo prihodnjo nedeljo, 16. avgusta, imelo piknik v Canbonu, Pa., na State Line cesti. Imeli bomo vsega v obilici, pečene jagnjetine in hladne pijače. Vse člane in članice kakor tudi drug« prijatelje Hrvate in Slovence iz okolice prijazno vabimo na to priredbo, da se skupno poveselimo. Vsem tK>setnikom bomo hvaležni in ob priliki vrnili po monžosti ljubsV za ljubo v. Torej vsi, katerim je mogoče, na naš piknik prihodnjo nedeljo. (Dopis je prišel prepozno t^ sredino izdajo Prosvete.—Ured.) Martin Saldo, tajnik. Za sušo prišel ogenj Blwabik, M lan. — Priloženo pošiljam trimesečno naročnino na Prosveto in vam obenem v kratkem sporočim o tukajAnjih razmerah. Nič dobrih novic nir mam. Zasluiks je po železnem okrožju Minnesote bolj malo, suša pa velika. In kar ni uničila suša. zdaj grozi uničiti požar, ki raseaja tako, ds morajo po nekaterih krajih farmarji z družinami vred bežati pred njim. Tako se godi ubogi delavski pari. ki je tepena na vse načine. Krivs pa je Udi sama. Kjer bi si lahko pomagals, si noče, sili pa rada tja. kier ni pomoči Tako izgleda, da bo i kjer je. Frank Karisk. 211. .^SS^AVCuJ •HMoii žaHdl na^Hafilekarju J je druiba uL^ ^mksm profesorja dr. ^ trt leta samo s poučevanjem tega z^i znanstvenega problema. Kakor z^i bU prof. Hess tisti kl je pred itir i^J B?i .leti » meritvami na poletih z bulom J skrivnostne žarke. Sedaj je svoil iT ^ delo prilično zaključil: J Ugotovili so, da se intenzivnost U J žarkov v teku dneva nekaj spremin^ poldneva je največja, ponoči pa naj m« J tem je dokazano, da im^nce neki dolJ vpliv na to žarkovje, nikakor pa ni s t 3 čeno, da izvirajo kozmični žarki iz nje*a I let» je Američan Millikan zastopal ¿iJ da eo ti žarki elektromagnetski valoviS majhne dolžine, še manjše nego je dolžinj entgenovih žarkov. To naziranje so «daJ končno ovrgli. Izkazalo se je namreč «ia za silno probojne delce (elektrone, prod t. d.), ki jih magnetno polje zemlje odklj in ki opisujejo zelo zamotane proge, predeJ spejo na zemljo. Ameriški učenjak in jd lov nagrajenec prof. Compton je pred kral izračunal, da zadevajo zemljo, ki se giblje ] stavom Rimske eeste z brzino 300 km na| proti drugim, silno oddaljenim podobnim ¡d vom^pri tem gibanju različne množine kad nih 4elcev v skladu z njeno lego napram ¡3 nemu iu#u.1 Po njegovih računih bi J kozmično žarenje vsak dan okrog 20.40 i« nega časa doseči maksimalno moč. Trii opazovarije na Hafelekarju te njegov* r« precej d6bro potrjuje. ' • -To pa pomeni znaten korak naprej gledi šiive vprašanja, od kod izvirajo ti žarki. S je ie skoraj gotovo, da izvirajo pač iz dri oddaljenih svetovij. Vendar je treba še i iiko let opazovanja, ker je nihanje intenzi sti v zvezi z zvezdnim časom zelo malenko nihanje po sončnem času je sedemkrat \ in se da vsekako lažje ugotoviti. S tem ni rečeno, da utegnejo kozmični izvirati prej iz sonca nego iz oddaljenih v vi j. Sooce vpliva na svojem dnevnem po le na magnetska in električna polja v na jih zračnih plasteh, ki imajo spet svoj vpli intenzivnost in odklon kozmičnih žarkov. Hafelekarju so tudi preiskovali, ali j« ii nova zvezda v Herkulu, ki se je pojavila cembru 1984, kakšen vpliv na kozmično žari Kakor znano, so tedaj neki raziskovalci m pili s trditvijo, da takšen vpliv obstoji in tega sklepali, da izvira kozmično žareoj eksplozij v svetovnem prostoru, ki se nam kazujejo v obliki novih zvezd. Istočasne stracije treh merilnih instrumentov na I le kar ju pa so pokazale, da tistega vpliva n lo. Danes vse kaže, da kozmično žarenjt ma svojega izvora v svetovju našo Rimski ■te, temveč da prihaja iz dosti bolj oddalj svetovij. 2ivali kot strelovodi zmeraj tam, Vamff, «veleval prvek v akskanja Popravek Cllff Mine, Pa. — 2*naki gospodinjski klub bo imel piknik na 15. avgusta in ne oa 16., kakor je bilo v Pro*veti omenjeno. Prosim, da rojaki vzamejo to na znanje in ae udeleže našega piknika v soboto dne 16. avgusta. France« Rozman. 145. Vsako leto, ko pride s poletjem ¿a» ne bereš lahko v vseh listih mnogo člankov in prav o nevarnosti bliska. Kakor med mnq fiziki je tudi v krogih lajikov precej razšir mnenje, da so živali, posebno psi, izvrstni "i lovodf, ki strelo nase kar vlečejo. Kakor je videti čudno, vendar se je ie < zgodilo, da niso imeli pastirji, ki jih je m ta presenetila na paši, niti najmanjše t«l škode od strele, dočim je obležalo okrof vse polno ubitih ovc. V Prsvillu pri Chi su je stopil neki mlinar med konjem in oi ki Sta bila natovorjena z žitom. Nastal« je Vihta. Živali sta ostali od bliska na mestu tvi, mlinarja je omamilo, toda razen tefa mu je strela ožgala šop las in mu odnesli buk, ni imdl druge škode. Pri Worcestru Atrela tliwla koaja, ne da bi se otroka, ki jel vodil, nfti dotaknila. V Belgiji je bil n<*t wen s š voli m psom v sobi, ko je nasu« vihfa. Strela je Švignila skozi zaprto «' stanovanje in ubila psa, Cowen ps ni oWuw najmanjšega pretresa. 11. julija l*l»Jf čilo na francoskcm kopališču Chateauneuf M mašo v cerkev. Ubilo je od vseh judi® oseb a obenem tudi vse pse, ki so bili P"» v cerkev pred nevihto. . ———— Dieta in lepota Poleti sahteva nega telesne »«pote P* dieto. Nekateri zdrsvniki niso semo «s »j bi se morali omejiti v uživaruu mesa^ sira. temveč tudi sadjs. Jsgod in «*"-lat ... Od zelenjave priponi ^ rice, kumarčno solato, leleao. H velja ie od davnih časov za nedolien is pomlajevalni pripomoček. Marsikomu dela v tem času nadl^ ^ se nabira ped pazduho ro^nMl^ ki. ki so jih prejšnje čase zoper to ^ so ščitili obleko, temeljnega r» i» ., vijali. Bolj ki is srnjaga usnja. P^^^J fr bi s kovinami ki omejujejo zr, , ^ ^ j* metode maranjs ?n.>j'V: " „ il raztopino formalina. k, ^ - ^ < ko in noge. Pod P^^JV^.JJ, k«*1 rahljati slabotnejšo raztop^. » dosti bolj občutljiva V ki krajevno obrsvnsvsnje teks«" ^ ^ preveč pole. nisem, je v tej obftki brti 1S2&. Vesti iz Jugoslavije I «M fixant. — Maščeva-ff II nje pijanega ^E STISKE NAŠEGA * kmeta . ae morejo"vnovčlti svojih ^idolkov $0. julij* —Letošnja le- K^poljuinvSio- goricah bo skoraj »a ^k bolj Pičla- Vendar ^¡So kmetje v teh krajih £%ola*> velike mndU-JLjegs krompirja, po kari/je le neznatno povpra-V prejšnjih letih se ta f razpošiljali na razne jgtoi pa ni bila še nobena | zabeležena. Le s po- „Pragerskemao bili, ka- t čuje, odposlani trije do .vagoni, kar pa nič ne po-spričo tako velike zaloge, vektrgovci po zgodnjem rju ne povprašujejo, je v tem, da Zagreb, ki je adnjih letih glavni odje-zgodnjega krompirja, le-j ne kupuje, ker ima dovolj eiks iz okolice. li stalnega deževnega ena »o nastopile na sadnem najrazličnejše bolezni. (časa je še kazalo, da bo . letina prilična, toda naen-"je začelo sadje odpadati, bo sadja bolj malo. Od ih vrst so bili doslej Štir-foni jabolk, in sicer belič-in astrahanov, poslani v ¡¡jo. Cene so tem jabol-po 1.50 Din. Povpraševa-po teh vrstah je sicer prelije, a žal je tega sadja pre-iv naših krajih. Jno deževno vreme je bilo da je žito slabo rodilo, tega je žito zaradi dežja [lo, da ga je prerasel plevel pridelek zdaj poln plevel-i semena. Zato naše žito ni-nikake cene, čeprav ga je pa je vedel, da je vsaka mkrata dragocena, junaški tovariš ni okleval, marveč se je lotil reševanja obeh tovarišev. Seveda pa tudi njemu usoda ni bila bolj milostna. Čim je pristopil k nezavestnima tovarišema, je plin tudi njega porušil. ^^ Delavec Anton Grabnar je dorfft v, Avstriji. Ko je gospodar i ae v naših krajih pri-rrom dovolj. Pred dve i letoma ne je iz Ptu ja in Mo-ijcev izvozilo okrog 800 va-čebule po večini v Bosno' Ipozelo zadovoljivi ceni. Lani I j« pridelalo malo čebule in je ii tega bila cena razmero-ra: 1.50 do 2 Din za kilo-Letos pa je cena čebuli nizka, komaj 1 Din za kilo-n, a še za to teno ni naročil, kor-vse kaže, se obeta letos trnu kmetu še hujša stiska, je bila prejšnja leta. Zla-hudo se občuti slaba letina djt. saj~je prav sadje v zad-letih prinašalo našim kme-razmeroma lepe dohodke, na« stari odjemalci. zapu-jo, bi bilo pač treba najti no-ltržiAča, toda kje jih naj dobi-»vteh časih hude konkurence tržiščih s poljskimi pri- medtem alarmiral oftale tovariše, ki so hiteli na pomoč in posrečilo se jim je spraviti vse tri nezavestne iz rova, nakar so jih hitro spravili do zbiralnice pod kotredeško pisarno. Obenem je že bil zdravnik poklican na pomoč. Precej naglo se mu je posrečilo rešiti Krečana in Strm-ljana in ju obuditi is nezavesti. Zal pa se je zaman trudil z Aloj-zem Gasiorjem. Siromak je ležal negiben in zdravnik je po dolgem trudu moral ugotoviti, da m« ni rešitve. Bliskovito se je novica o nesreči razvedela med prebivalstvom. Ljudje so hiteli v gručah pred zbiralnico. In že spotoma je šlo od ust do UBt: ' "Dva sta že dobra, pa še Ga-aiorja bodo kmalu zbudili." Medtem so se reševalci res še trudni z nesrečnim Gasiorjem. Nestrpnost je naraščala. Pretresljiv je bil prizor, ko je prihitela Gasior jeva žena z vsemi štirimi otroki. Drgetajoča od strahu za usodo svojega moža je obupana stala pred zbiralnico. Nenadno so odprla vrata—in Gasiorja so prinesli mrtvega venkaj. Zaihtela je obupana žena, z njo štirje otroci, orosile so se oči tudi vsem ostalim; Gasiorja so še prenesli v kopalnico, kjer so ga okopali, nato pa je ubogi mož moral na ramenih svojih tovarišev nastopiti poslednjo pot do doma, ves Čas spremljan od ihtenja svojih diragih. Uprava rudnika in orožniki so o nesreči obvestili oblasti ia popoldne je prispela v Zagorje komisija, da po uradnih predpisih ugotovi do vseh podrobnosti vzrok nesreče. Pokojni Lojze Gasior je bil češkoslovaški državljan. Pri rudniku v Zagorju pa je služboval od leta 1918. Tu se je oženil in potem pridno skrbel za ženo in štiri otročiče, ki bodo pač bridko občutili izgubo. Star je bil šele 8« let in njegova smrt je globoko odjeknila po vsej zagorski dolini, še prav posebno pa v rudarskih družinah. Siromaku bo zdaj dano, da bo počival v zagorski občini, ko mu po dolgem moledovanju v teku 18 let ni uspelo pridobiti našega državljanstva. j trii ja.—Zadnja dni sta ae primerila spet dva žalostna dogodka, ki grdo pričuj«* ta o fantovski podivjanosti. Na Anino nedeljo so imeli pri Kauf-manovih na Novem vrhu v Apač-ki kotlini godovanje. Harmonika in petje sta privabila tudi nepovabljene goste in kmalu se je vnel prepir med Ivanom Sercem in Francem Pošom iz Donners- MPgygT» iWiii m raagnal fante, je Ivan Serec z dolgim nožem pohitel za Pošem, ga podrl na tla in ga trikrat zabodel, nato pa pobegnil. Smrtno ranjeni Poš je zbral zadnje moči ter se zatekel k bližnjemu posestnik«. Naključje je hotelo, da ravno na domačijo svojega krvnika Ivana Serea v Vratji vasi. Mati Helena Serče-va, ki aeveda ni slutila, da je ranjenec žrtev njenega sins, mu je izprala rane, ga zasilno obvezala in ga usmiljeno spravila v posteljo, dokler ni prispel z Mu-recka avtotaksi, ki je poškodovanca prepeljal v Radgono. Toda izguba krvi je bila prevelika in nesrečni France Poš je v pon-deljek zjutraj izdihnil. Ivan Se-ree se še vedno skriva pred orož-' niki. V pondeljek pa so bili nabori v Gornjem Cmureku. Ko ae je družba veselih fantov s harmoniko vračala na vozu domov, je dohitela nabornika Alojza Režo-njo in njegovega tovariša Avgusta Gačnika. Fantje so oba pešca takoj povabili na voz. Vinjeni Režonja je pa v zahvalo začel mahati okrog sebe z odprtim nožem, dokler mu ga niso iebili iz rok. Ko so prispeli v vas Sto-govce, so fantje skočili z voza in začela se je bitka. Režonja je po-padel kol, ki pa so mu ga odvaeli, fanta vrgli na tla in ga malo na-bunkali,v poškodovan pa ni bil nihče. Ko so sa fantje odpravili dalje, jim je Režonja z Gačnikom sledil. Preden sta ao ločila, mu je Gačnik še uslužno poagdil svoj žepni nož, da bo Režonja lahko opravil svoje maščevaaje nad 20-letnim Henrikom Zemljičem, kateremu je najbolj zameril, ker ga je dvakrat udaril. V fcepov-cih je Režonja napadel Zemljiča Kopalci imajo navado, da hodijo pa desaem bregu Save precej daleč nai—ar. nato pa plavajo po saedl struge do mostu. Tako je tudi Odlaaok včeraj o-krog 6.30 popoten« s svojim prijateljem o-racija, ki isdeluje piaalne stroje ki drugo pisarniško opremo, poslužuje fašističnih metod. V stavki, ki je isbruhnils v tovarnah is družbe v tem meatu, To-nawandi in Syracu*u, N. Y., Middletownu, Conn.. in v Mari-etti ter Norvvoodu, t)., j« savo-jevanih okrog š«st tisoč delavca v. Ti so člani unijo strojnikov, livarjev in drugih unij. Stavka je bila oklicana v mesecu maju, ko je kompanija odpustila večj« Število delavcev, ki ao zahtevali zvišanj« plače. Da j« družba naredila $3.010.2** čistega profita v dvanajstih mesecih prod izbruhom stavk«, kar j« bilo porast profitov 72 odstotkov, Je vseeno odklonil« «višanje plačo. Sedaj ima v službi veliko število pobojnikov, ki terorizirajo delavce, medtem, ko avtoritete to mirno gledajo ali pomagajo poboj tUkom pri zatiranju civilnih svobodščln. Kompanijski agontje v spremstvu pobojnikov udirajo v hiše stavkarjev in ustrahujejo njihov« ž«no ln otroke. Veliko Število Je bilo že izgnanih is stanovanj i a teroristi kradejo tudi piama, ki so naslovljena unij-sklm uradnikom. Drulba j« importirala veliko število profesionalnih . stavko-lom cev Iz drugih krajev, med katerimi ao kriminalni tipi. da ustrahujejo delavce. V zadnjih dneh j« bik) aretiranih nad petdeset stavkarjev na obtožbo kršenja injimkclje, ki prepoveduje piketirauje in zbiranje stavkarjev v bližini tovarne. Središč« terorizma Je v Illo-nu, kjer kompanija dominira župana, policijo, banke in tudi sodišča. Tu je bila ustanovljsna organizacija vlgllantov, ki sku Drini izgnala organizatorje "Opentapftrtko" m«eto n« mara "zunanjih agitatorjev" Warsaw, III. — (FP) — Samuel Laderman in Henry Mayer, dva unijaka organizatorja is (•hlcaga, in Maynard Krueger, profesor na čikaški univerzi in član ekaekutive soclaliatične stranke, ao bili izgnani ia tega mosta po drhali trgovcev in njihovih pristašev. Cikažani so prišli sem a namenom, da organizirajo delavce v tovarni Mlrro Leather Goods Ca« ki j« pobegnila Is Chioaga,, ko so as pričeli delavci organizirati. "Poberite ae ia mesta, drugače vas bomo vrgli v mko Mla-alasippi,"* je aaprotii vodja drhali organlaator jora, dočim j« Guy ll«ll, policijski načelnik v Warsaw! mirno opasoval situacijo. Organiaatorja in Krueger so se poanoj« pritožili pri š«rifu v Cart hag i, ki j« aod«ž okrajne aodplj«, ta pa js r«k«l, da ne mor« nič storiti, vs««no pa Je telefoniral županu Waraawe. Ta J« Informiral š«rifa, "da n« bo tolorlral zunanjih agitatorj«« in di^ bodo vrženi v reko, če ao vrnejo nazaj." Joseph Jacobs, pravni svetovalec Intl. Udiea Handbag Pock«tbook & Novelty Workers unije, Je Izjavil, da bo podvzel egalno akcijo proti teroristom. ša potisniti stavkarj« nazaj kompanljsko unijo, proti kaUri ao revoltlraJJ. Voditelji vlgllantov so George Gstman, prodal nlk Manufacturers banko, Bar- aredo zvečer okoli 22. ure v Je- ! ney Allen, repreumtant General Šonicih št. 1 pri Račah ustrelil skozi okno svojega očeta, s katerim ae je že popoldne prepiral. Puško, ataro avstrijsko wemdlovko je bil ukradel Is neke železniške čuvajnice V bližini Pragerakega. Prepir Je nastal, ker je oče odkazal sinu neko delo, ki ga pa sin ni hotel Isvr-Alti. Fanta ao pridržali v zaporu, kmalu nato pa ao pripeljali v bolnišnico očeta, ki je obstre-Ijen na levlei in posebno nevarno na prsih. Dva bratca sta se zastrupila Maribor, 30. julija.—Pri Lor-berjevlh v Ploderšnlci v Sloven- Electrlc Co„ Frank ttchmtdt, bivši državni pravdnik ln brat direktorja Rand kompanija, rev Paul Wagner In rev. Albert C. .1 udd, protoitantovaka pastorja Poleg vlgllantov zatira stavko armada šerlfaklh deputljev, ki je bila mobilizirana pod pretve zo, da Je treba protektlrati kom panljako lastnino. Spantlu delavci gradijo nov godalni rad (Nadaljevanj« a 1. «traaM vakl situacije so prepričani, da ao buržuji s tem, ko ao podprli akih goricah ao otroci Jedli volč- fašiste v ofenzivi proti vladi Je jagode. Na 16-letnem Leo- ljudsko fronU, ki jo prišla na poldu in lOletnem Stanku Ia> krmilo na postaven način, izvr- berju so se pokazali znaki z* sili samomor. Nekatero Jo že strupljenja in ao oba odpremlli zadela kazen, drugi pa pridejo v mariborsko aplošno bolnišnico, poviej« na vrato. Spanaki na- Med potjo pa Je 10-letni Stanko rood! podlegel, dočim so Leopoldu I* ,n "Naprej v novo življenje T' Je prall v tukajšnji bolnišnici želo „^govo geslo, dec ter mu otoli življenje. - AgitirajU m Progrrta! SHt umi j y tak ^ in •dpn jo Al< ure odstranil. ___________ Ta čas je vlomil vežna vrata KiornoKti j,- jjovzročllo da-'ln se splazil v sUnovanje, kjer » Redijo, ki je ugrabila'sta spala mati in očim. Prižgal ^ mlademu hraniUlju je luč, stopil k materini postelji in nastavil materi na čelo sa-TuaT ,>0(,a,i v kotredeški mokres, sprožil in tiho pobegnil. ■ 'H,;: Al«,jz Gasior, Jože Mati je zakrilila in udarila po F i« Ivan Strmljan. Vid- možu. ki je ležal ob njej. "Kaj uj: 'da & treh dneh počit- ti je?" jo jo vprašal. Ko ni od-jlHt-t primejo,—ali ka-! govorila, je prižgal luč, opazil pravijo—zgrabijo za ranico na sencu in videl, da žena zadovoljnih jKrnien- hropeče umira. Hitel je po ■¡^ Ko so prišli zdravnika dr. Omahna v Metliko, a ko je ta prišel je mogel je svetoval, ugotoviti le, da je bila ustreljeni da se bo zrak na prav od bbzu. Sodna komi-17 (»**ior je nato aija je v torek popoldne ugoto-« m. nda ne bo tsko vils, ds je krogls 6.36 mm obti-.r t,,h ^«Hsh je ssm' čela v možganih. 8 cm globoko * '*pr»j. Krečan in1 Lasje so bili od streU ošgsnl LfJ* « lazila, da se je Orožniki so aretirali moža Msr-»slaka je ako- tina Režeka in aina JožeU, ki je ie a« je povedal, kako je uatrelil mater in tudi priznal, ds je v nedeljo ukradel msteri 2.000 Din, nakar je 500 Din zapil, nekaj so mu ¡J "Pazili, da je ma- -m iveti 111 Ar,t , Učel uvidel ne-na ves glas K Llukičevega do-^rabnerja. Ker Napad na pndtiavo WPA v éikaêkim parku Chicago, 12. avg. — Grupa po-I »ah no v — ki ao bili vsekakor najet/ od privatnih gl<*Jališčiiili intarosov — je sinoči razbila LIHTNH A URIODNlATVA Cleveland, O., J. O stvari, glade katere nas vprašujete, nam nI prav nič znanega. Am«rikanaka Za čaaa prohibicije Je stopil neki ameriški mornar v pristanišču ob Sredozemskem morju v neki bar in si naročil konjaka. Točaj Je pograbil, ne da bi o-pazil, «taklonloo z žvaplouo kislino. Natočil j« in mornar j« «vrnil kozarček na «n dušek. Plačal J« ln šol. Kmalu nato j« točaj opazil avojo pomoto ln so jo ka-ko|>ak ustrašil ob misli, kakšne |N>aledico utegne imeti njegova zanikrnoat. So medtem ko so mu rojilo te atrašuo miali po glavi, s« J« mornar vrnil. Niti malo mu ui bilo videti, da mu Jo pijača škodovar la, kar trdno in strumno J« atal na nogah. Naročil al Jo apet kozarček konjaka. Točaj j« hotel popraviti pomoto, zato mu Jo natočil najimenitnejši in najstarejši konjak, ki ga je atakuii v kleti. Mornsr Je nastavil kozarček, spi! »m dušek, tlesknil z jezikom in zaničljivo dajal: "Vsi ato goljufi, kar vas jo. Dvakrat usročiš isto pijačo — in obakrat dobiš drugačne." Pljunil jo in šol. • Našr življenje jo Uko krstko, m al gs hočomo |HtdslJšatl a tom, da ga krajšamo drug drugemu. ^ ™ »pn. -------- ul4. . ^„rt „ „ „tariUilrri. -m. T. k« « il .»«»rlUU «,rH(U « ^-IkriJ». k« odnnu tovMi*. ko it bO pii.1t. H£■ • MUlo p* i« ukot«! r vlnofT»du «rt ■<*'» » PRIDITE V JUGOSLAVIJO 7 dni d«, «•*» d»MU«lR«, INHH-tri« »•«Ui parslklk bremen IUROPA oar.nmo voi»kni IZLET or»rt,trr/i5 \t nkw torka 3. KErTEMRKA n« /n«nrw p*rpllut HANSA lfh«r»» Ukini*' ^ Hi HaailMrfs I1HBIII-ASIIICM LIH IHTI «KMM U«!! I» W. u PIOSVUTA KNUT HAMSUNt GLAD Poslovenil PftAM ALBRftCHT m mm Kaj ni bilo precej vseeno, naj H vrnem tistih deset kron ali ne? Ce sem jih te prejel, ao bHe moje, in tam* odkoder so prišle, gotovo niso trpeli pomanjkanja. Vzeti sem jih vendar moral, ker so mi bile pač poslane; da bi jih prepustil postreščku, bi vendar ne imelo nobenega smisla. Tem manj bi imelo pomena to, da vrnem drugih deset kron nego tlete, ki sem jih bH prej prejel. Torej se ni dalo pri vsem tem nič ukreniti. Poskušal sem opazovati drvenje pred samo na trgu in se pečati v mislih z brezpomembnimi stvarmi; toda ni se ml posrečilo in zmerom sem moral misliti na tiatlh deset kron. Navsezadnje sem skrčil pesti in se ujezil. Užalilo bi Jo, sem rekel, če bi jih vrnil; čemu torej storiti to? Vendsr sem hodil okoli in se sms-tral za preveč dobrega za vse mogoče, stresal z glavo in si prsvil: Ne, hvsls lepa I Zdaj pa sem videl, kam to pelje — spet sem bil na cesti. Celo ko sem imel dovolj povoda za to, si nisem Obdržal svojegs dobrega, toplega bivališča; bil sem ponosen, skočil pri prvi besedi kvišku, plačal tistfrh deset kron na desno in levo in šel evojo pot... Z vso ostrostjo sem se pričel obsojati, da sem bil zapustil svoje stanovanje in se spet pahnil v takšno stisko. Sicer pa naj žveplenorumeni hudič vzame vze vkup! Saj vendar nisem prosil denarja, komaj da sen« ga imet v roki In ga takoj spet oddal ter plačal ž njim čisto tuje ljudi, ki jih v življenju ne bom več videl. Da, takšen človek sem bil jaz, do zadnjega vinarja sem zmerom plačal vse, če je bilo treba. Če sem Ylajali prav poznal, ji tudi nj bilo žal, da mi je poslala denar; kaj pa sem se tedaj prav za prav mučil? To je bilo najmanj, kar je lahko storila — da mi tupetam pošlje kak deeetak. Ubogo dekletce je bilo vendar zaljubljeno vame ... In prav pošteno sem se bahal s to mislijo pred seboj. Bran dvoms, zaljubljeno je bilo vame, ubogo deklet Ura je bila pet Spet sem se po svojem dolgem nervoznem razburjenju zgrudil vase in znovz sem občutil tisto przzno brnenje v glzvi. Nsrsvnost predee sem gledzl, imel oči topo odprte in zrl tjz proti Slonovi lekarni. Glzd je divjzl v meni, hude bolečine sem trpel. Ko strmim še kar tako v zrak, se zjasni pred mojim pogledom postava, ki jo nazadnje vidim čisto razločno ter jo spoznam: žensko z žemljicami zraven Slonove lekarne. Vzdrgetal sem. vzravnal se in preudarjal. Da, bilo je res tako, ista ženska za isto mizo na istem mestu. Zadviigal sem parkrat, počil s prsti, vstal in se napotil tja proti lekarni. Le nobenih neumnosti I Vraga me je brigalo, če je bil to prigoljufan denar ali dobri, norveški kramaraki novci iz srebra is Kongsberga! Smešen nisem hotel biti, (človek umre lahko tudi iz pretirana ošabnosti ... . . . Tako grem krog vogala, se zapičim z o-čmi v žensko in se postavim prednjo. Nasmehnem se, pokimam kot dober znanec in urav- nam svoje besede tako, ko da je to povsem samo ob sebi umljivo, da sem prišel še enkrat. •Dober dan!" pravim. "Skoro gotovo me ne počnete več?" "Ne," odgovori ona počasi in se ozre vame. Nasmehnem se še boli ko da se samo šali, če pravi, ds me ne pozna, in rečem: MAli se ne spominjate, da sem vam nekoč dal par kron? Takrat nisem dejal ničesar, kolikor se spomnim; tak sem jaz ponavadi. Ce ima človek opraviti s poštenimi ljudmi, ni treba, da bi se kaj pogodil in tako rekoč sklepal pogodbe za vsako malenkost. Ha, ha! Da, jaz sem bil tisti, ki vam je takrat dal celo šumo denarja/' "Ne, zares, vi ste bili to! Da, zdzj vas tudi spet a poznam, če dobro premislim . . . Hotel sem ji zabraniti, da bi se zahvalila za denar in pravim zato hitro, dočim sem si že. z očmi izbral jestvine na mizi: "Zdaj sem prišel, da si vzamem žemelj." Tega ni umela. "fcemlje", sem ponovil, "zdaj bi rad tiste Zemlje!" sem rekel in se zasmejal na glas, kot bi se ji morslo že Ukoj zasvetiti, da sem prišel ponje. Vzel sem tudi hleb&fe.s stojnice, nekakšen mlečni kruh, in ugriznil vanj. Ko je žensks to zagledala, je vstala s svojega sedeta in nehote zakrilila z rokami, kot bi hotela varovati svoje blago ter mi dala razumeti, da me nikakor ni pričakovala, da jo oropam. Ne? Res ne? Ona je ree imenitna ženska! Ali je pač že kdaj doživela to, da bi kdo shranil pri nji cel kup denarja, ne da bi ga pozneje zahteval nazaj? Ne — torej vidite! AH misli mar, da je bil to ukraden denar, ki sem ga ji kar tako vrgel tja? No, tega torej ni mislila; to je bilo ree dobro, prav dobro! Zelo ljubeznivo od nje, če se smem tako izraziti, da me je vendarle imela za poštenjaka. Ha, ha! Ona je prav res imenitna! Cemu da sem ji prav za prav dal tisti denar? Ženska se je razsrdila In glasno kričala. Pojasnil sem, Čemu sem ji dal denar, pojasnil vso stvar mirno in s poudarkom: Moja navada je pač, da delam tako, ker imam vse ljudi za dobre, de s me rom, če mi je kdo ponudil kontrakt, kakšno pogobto, sem zmajal z glavo in rekel: ne, hvala lepa. Boga mi, tako sem jaz vajen! Toda ženeka še zmerom ni umela. Poprijel sem se drugih sredstev, pričel govoriti ostro in si prepovedal vsako neumnost AH se jI še nikoli ni pripetilo, da ji je bil kdo na ta način plača! vnaprej? sem vprašal. Seveda sem mislil ljudi, ki imajo dosti denarja, postavim nekateri izmed konzulov. Nikoli? Da, a jaz tega vendar ne morem utrpeti, če ji je tak način občevanja nov. V inozemstvu je povsod tak običaj. Nemara da ona nikoli ni bila za mejo? Ne? Torej vidite! Potem tudi ne more govoriti o tej stvari ... In po teh besedah sem pograbil nekaj hlebčkov na mizi. (Konte prihodnjič.) M. Renard: Privid f — Lulu, Mady, Robeta nas osem, z obema Fournialoma in z nežnim Pagivelom! Bil je lep, slavnosten nedeljski večer, semenj je blestel v svetlobnih in žarkih, divjal v odmevih glas-KriStins, BObetina sestra. Tro- be, v hrupu vrtiljakov in gu-je lepih, veselih, mladih deklet galnic, krikih in smehu ljudi. In mala pohabijenka. v tulenju divjih zveri in nenad- Bile so vajenke pri mod is tki- nlh glasovih vznemirjajočih Bsdinovi, Ml pa, veseli no- zvoncev. tsrski prsktiksntje, smo jih o- Stopali smo sredi noči, ki je gledovsli s pisarniških oken, ka- bila posuta kakor s svetlobnim ko so sedele okrog mize, pokrite prahom, si delali pot skozi va-s trakovi in peresi. lujočo množico, se driall za ro- Vsekakor — Fournlala, Fran- ke, kakor omamljeni od mlado-cois in Michel, sta bils Luiuji- «ti in neskrbnosti! Prehodili ne brsts in ta okoliščina Je v smo že vrsto svetllksjočih se očeh nsših rodbin oprsvičila cirkuških šotorov, streljali s marsikateri naš skupni izlet, karablnkami v lopah "Medna-Frsncois je posebno odlikoval rodnih strelišč" In se |>o blisko-Mady, Michel je pisal stihe na vo spuščali s tobogana. Ljudje Bobeto, Pagivel je koprnel za so nas z-d<>padajenjem opaso-Lulu. Jaz, ki tedaj nisem bil vali. • Lulu se je glasno veseli zaljubljen in nem bil zmerom Is, Mady je še obvladovala svo-dober človek, nem si dsl obeaiti je zadovoljstvo, ki je sijslo Iz Kristino, zaksj Bobeta ne bi oči, duhovita Bobeta. je govori-bila nikoli Ma t doma brez se- la zek> na glas. Bril smo val stre. Nikdar ne bi bila dopu- malo zmedeni, uživali smo iiv-stila, da bi bilo ubogo dekle mo- Ijenje s polnimi poiirki. Celo rslo ontsti samo pri aUrših, ni- Kristina se jr zdela, ds je poti da bi bila brez kavslirja, če polnoma srečna. V življenju so ga je i* Ret na tla vainim imenom. Bila je eno ti- Bilo je notri malo obiskovalcev •tih tntij, katerih ne bi hiknk«* nekaj vojakov. Prostor na niti ne »amo a besedo hoteli po-1 prvi i>og|ed ni bil prijeten. Po manjSati. tako krhka jn drobna «>gliišuj«ičem hrupu zunaj je •o presenečala tišina, ki je vladala Lulu. it£olnčnn atran Atlantika- E b 8 A ' D I ft E K T N A LINIJA VULCANIA SATURNIA II -' NAJ REX 20. avguata—8. septembra—26. septembra SLIKOVITA PROGA PREKO GENOE 16 ur ugodne želeanižka vožnje do vafte domovine (najhitrejši parnik C. CAIIAIA (Edini girustabiliii« na južni progi) D1 vAVVlfi ni parnik na morju 22. avgusU — 29. avgusU — 5. sept. — 19. sept. — 5. okt Na vaeh parnikih dobite najboljšo hrano, ugodno poslutbo in lukst riozne akomodacije, vsled česar je Italian Line postala glsuovitj Za informacije in reservseije obrnite se ns kateregakoli pooblaščenega agenta nli na 3SS N. Michigan Ave., Chicsgo, III. NŠR00ITE SI DNEVNIK PROSVETO »o Sklepe 10. šteje redne konvencije so lahko nnroti na list Prosvets I šva. tri, Mri nil pot Članov Is ono drniiae k eni aaroéBisi taso aa vae enako, aa asas ali nečlana 96.00 is eno leti» i atoe. Ker pa člaal lo plačajo pri aaeeateata $1.20 ta tednik, m )in t ftteje k naročnini. Torej sedaj ni vsrokn, reči. da Je list predrag u 8. N. P. J. Lint Proeveta Jo vaša lastnina In gotovo Je v vsaki dralial i ki M rad čital liat vsak dan. Cena llatn Pmeveta Je: Ca Zdreš. drlave la Kanndo 06.00 Za Cicero in Cklcsgs Js... I tednik la...!.............šJO 1 tednik In.............. « tednika In. J.............M0 t tednika in............. t tednike la...............M0 • tednike in............. š tednike la...............L* 4 tednike in............. I tednikov la........ ..... »M » tednikov in............ Za Bvrepe Jo..............10.00 Ispolalte spodnji knpoa. priloftite potrebno vsoto denarja •« Order v pisma la si naročite Proeveto. liat. ki je vala lastniaa. Pojaanile:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti Ha» I sli lo so presoli proč od druiine in bo sshteval sam avoj lint Walk, moral tisti član is dotična druiine, H Je tako skupno narotas na da-Pros veto, to takoj nasnaniti upravniitvu lista, in obenem doplsiau vsoto lista Prosveta. Ako toga ne store, tedaj mora upravnic datnm sa to vsoto naročniku. ____ D PROSVETA, SNPJ, 1057 Se. U mídala Are., Ckleafs. HI Priloženo polil Jam naročahao ss liat Proeveto veete «....... .......Cl društva H.. Naslov ........................... Ustavite tednik In gn pripišite k klini i o ji naročniai od sledečih «ase» I) I) ... 4) ... I) ... .0. Iraštva Cl Iruitva dmAtva *t. drattvs K. .Cl. .0 Meato........ Nov nnročnik .. Država.... Star naročnik. po! prinesel poročilo, zija vame pravi: "Se hudo bojiš?" "Seveda, gospod stotnik!" "Povej tvojemu zapovedniku," t mi nato zatuli v uho, "da je vse v redu in da se odmaknemo na levo! — Nič skrbi, naredilo se bo .. . naredilo se bo! Razumeš?" "Seveda, gospod stotnik!" "Torej zdaj pa kar na pot, ti trepetlika, glej da izgineš!" "Zdaj se je pa reklo nazaj pri- ( ti! — O ti kritans gors, to je pa bila zadeva! Torej odplazim ne. da prinesem našemu staremu od-' govor ... In sjiotoma pa pozabim, kskor za nalašč, da boš vedel, ali je rekel poglavsr. ds se odmaknemo ns levo, ali da se od-msknemo ns desno! No. to je*zlo-dejevs reč, si mislim. Zdaj sem pa v lepi godlji . . . Kar nič več si ni aem upal nsprej, zakaj naš Atari, ljubi moj . . "No, in?" ne je zmagonlavno zareial šaljivec. "O. to je pa nadvse enostavno", je Bsvoche vljudno odvrnil. Nazadnje se je vae le dobre» izteklo . . "No. pa tvoj stari T' ' Zapovednik? ... Da. saj res! No, tega ni bilo več! — Medtem TISKARNA S.N.P si SPREJEMA VSA t tiskarsko obrt spadajoča ^! Tiska vabila za veselice in shode, vilitnico. knjige, koledarje, letake itd. v slovaškem, češkem, nemškem, angleski-m jeziš VODSTVO TISK A KN K APKLIKA NA J ■1 S.N.I\J„ DA TISKOVIN K NAKW A V SVOJI TISKARNI •tiska' Vsa pojasnila daje vodutv« Cene smerne, unijako delo prre vr Pižite po informar na S.N.P.J. PRINTER 2657-f* SO. LAWN DALE Telefon Rncfcoell 4*»< CHICAGO, IM- ŠVEM* Tam se dobe ns žrl;» tudi