SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LVII (51) • ŠTEV. (N°) 5 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 26 de febrero - 26. februarja 1998 Marjan loboda V 51. LETO! V nedelo, 25. januarja t.l. se je kljub Počitniškemu času kar lepo število rojakov z ralo v cerkvi Marije Pomagaj, kjer smo se Bogu zahvalili za 50 let obstoja Društva ^“\)ena Slovenija. Zapeli smo zahvalno ^Sem za 50 let zvestobe in vztrajnosti. En važen mejnik je za nami, naša pot pa «e naprej. Kot vsako leto, se marca ®seca spet prične novo leto življenja in v naši skupnosti, to pot že 51. Med itnicami smo si nabrali novih moči, da Spet lahko poprijeli za delo na ^razhčnejših področjih našega pestrega /Sanizacijskega in družabnega življenja. I Domovi bodo ob sobotah spet polni postnega živ-žava, katerega bo uravna-številni učiteljski zbor. V Slovenski hiši o spet pričela zbirati nadebudna študiji nnladina v Srednješolskem tečaju ™ skrbnim vodstvom profesorskega zbo- V marsikaterem Domu se bodo spet sin z^rat* pevske, folklorne in športne Pine in pričele z vajami. Ob večerih 0 Prihajali na seje resni odborniki ter ttovali in usklajevali delovanje v Domu. jT 1Ve'e pa bodo še druge dejavnosti, kot ,eza slovenskih mater in žena, misijonske , P*ne, farni odbori, pa tudi krajevni od-mladinskih organizacij SDO in SFZ ° načrtovali svoje delo v novem letu. j. samo to bežno in nepopolno na-'v’anje dejavnosti, ki se bodo pričele v * 1 skupnosti v prihodnjem mesecu, prisili veka k razmišljanju in mu vzbuja neka-e Ugotovitve pa tudi vprašanja. vpi-i1, n*hče ne misli, da bi brez ob Večine naštetih dejavnosti, še moglo °jati to, kar imenujemo slovenska or-fiilf1Zirana skuPnost- Menim, da tudi ni °8ar, ki bi mislil, da se vse to delo S|^avfe samo. Po 50 letih obstoja naše JPnosti, ko je praktično odšla ali se del °^a vsa tista generacija, ki je s tem ^^ela, je v to dejavnost vprežena ide Pač ne more. Obstaja prag, smo ki ga človek v svoji perverznosti °re prestopiti. A zmotili smo se. To, Slede žaljenja naših najglobljih ^ ^usiev ni zgodilo v totalitarnem hi, itn. u, ki Sl je dovolila skupina popevkar- Je na nas^mm‘co svoje zadnje zgo-e Postavila Brezjansko Marijo, ki '^ezusa pestuje - sram me je za-lj ^1' P°dgano. Tudi, v domišljiji najbo-?°tienega, najbolj zavrženega in s a Ivom do vere najbolj nabitega Slo- 4\ težko porodila hujša žalitev. Ranili so nas v naših najčistejših čustvih; v tem, kar nam je kot kristjanom in Slovencem najdražje in najsvetejše. Merili so v srce in nas zadeli. Mislili smo, da je vsaj Jezusova mati obvarovana pred njihovim cinizmom in prostaštvom. Ne. Šli so korak naprej in s svojo pošastno domišljijo onečastili tudi tisto najlepše, najnežnejše, najčistejše, kar slovenski človek nosi v svojem srcu. S tem so najgloblje užalili stotisoče, ki se vsako leto zbirajo ob brezjanski Mariji, tisoče Slovencev po svetu, ki v svojih domovih častijo njeno podobo kot spomin in simbol daljne domovine. Brezmejna žalost me je prevzela, ko sem zagledal ta umotvor. Ostal sem brez besed. Nem v svojem sramovanju. Ljudje, ki govorijo isti jezik in gledajo isto čudovito krajino, ljudje katerih predniki so spoštovali isto kot moji - ti Slovenci si dovolijo nekaj tako neskončno podlega. Tu ni več besed. Tu je samo žalost. Nema žalost in bolečina. „Mati, Kaj so ti storili!" FRANC RODE, nadškof Pahor obsoja komunizem ki so ga pričeli njihovi očetje, ali celo dedje. Ne bi pa bilo prav, če bi si zatiskali oči pred negativnimi pojavi med nami. Predvsem je opazno preveliko število delazmož-nih ljudi, ki stoje ob strani in ne samo, da ne sodelujejo, ampak z neupravičeno kritiko ubijajo voljo do dela še ostalim. Vedno bolj se opaža pomanjkanje včasih tako čislane slovenske odgovornosti, ko nekateri sprejmejo odbomiška mesta, potem pa se ne udeležujejo sej, še manj pa sodelujejo pri delu, ki so ga sprejeli. To je morda glavni vzrok, da je vedno težje dobiti ljudi za vodstvena mesta, ker se boje, da bodo končno ob številnih odbornikih ostali sami za delo. Predlagam, da bi o tem problemu načrtno govorili in ukrepali po vseh naših ustanovah. Dana beseda, obljuba, mora dobiti med nami spet tisto veljavo, ki jo je imela včasih; kdor je ni držal, se gaje pry el zaničevalen naziv „figa-mož”. Naslednje, o čemer bi vejalo malo več razmisliti, je o prispevkih za vzdrževanje naše skupnosti. Ob tem si dovolim mtyhen račun. Učiteljica v slovenski šoli porabi na mesec 22 ur za učenje ob sobotah, 15 ur za popravo nalog in pripravo pouka, povprečno 3 ure za seje in občasne tečaje, študijske dneve, itd. — skupaj okrog 40 ur na mesec. Če ima vsaka služkinja najmanj $ 5,- plače na uro, vsaka naša učiteljica daruje skupnosti vsak mesec $ 200.- In to so v veliki večini osebe, ki imajo prej nizke, kot srednje ali visoke dohodke. Ko človek pomisli na to, ga res prime sveta jeza ko zve, da se blagajnik boji terjati naročnino, ali da se nastavljajo prenizke članarine, ker se bodo sicer ljudje izbrisali. Tudi tako mišljenje bomo morali spremeniti, če bomo hoteli preživeti. Ni mogoče, ni pravično, da bi samo nekaj idealistov vzdrževalo celo skupnost, drugi pa stali ob strani in milostno odvrgli sem pa tja kak novčič. Navseza- Nad. na 2. str. Predsednik Združene liste socialnih demokratov (bivša KP) Borut Pahor je 6. februarja predstavil deklaracijo o narodni spravi ter spremno pismo, kjer je v poskusu politične ocene dognanja v slovenski polpretekli zgodovini ter o dogajanju med vojno zapisal, da je komunistična partija šla v bojevanje z dvema jasnima ciljema: prvič, pregnati okupatorja in osvoboditi državo, in drugič, prevzeti oblast v celoti v svoje roke. To je KP počela z brutalnimi sredstvi že med vojno. Ni šlo le za likvidacijo sodelavcev okupatorja in izdajalcev, temveč je KP, skrita za Osvobodilno fronto, izvajala tudi t. i. drugo fazo revolucije, to je likvidacijo političnih nasprotnikov. Takšno početje ni ostalo brez posledic: ponekod so se spontano organizirale „vaške straže”. Dotlej skorji enodušna upornost zoper okupatorja se je razbila in razdelila ljudi na dva sovražna tabora. Tako ravnanje KP sp nosilci protikomunizma izkoristili za širjenje bele garde. V pismu tudi zapiše, da je za povojne poboje domobrancev, ujetnikov in civilistov odgovorno vodstvo takratne KP, prav tako tudi za druge zunajsodne poboje na ozemlju sedanje Slovenije in v tujini, ki so jih storili posamezniki po nalogu državnih institucij ali neposredno KP. To so zločini proti človeštvu in ne zastarajo, piše Pahor. Omenjena mnenja so naletele na odobravanje predvsem pri krščanskih demokratih in socialdemokratih, znotraj ZL pa je nastala močna opozicija, v kateri so zlasti borci in aktivni udeleženci NOB. Predsednik SKD Lojze Peterle ima ta predlog Združene liste za zanimiv preobrat. V vsebinskem smislu vidi napredek, ker se Pahorjevo pismo ujema s tem, kar sta predlagala z Janšo. Predlagatelji deklaracij bodo tako po njegovem poskušali izdelati skupen dokument. Združeni ob lipi sprave in Civilna družba za demokracijo in pravno državo so mnerya, da se novo stališče Združene liste v bistvu ujema z vsemi točkami spravnega dela njihove deklaracije in je tudi blizu z ugotovitvenim delom njihovega akta. To je res pozitivni revolucionarni obrat stranke, ki so jo do nedavnega šteli za nasprotnico slovenske narodne sprave. Nekdanji predsednik stranke ZL Janez Kocijančič pa je te dni kritiziral deklaracijo SLOVENIJA, MADŽARSKA, ITALIJA Zunanji ministri Slovenije, Italije in Madžarske, Boris Frlec, Lamberto Dini in Laszlo Kovacs so na srečanju v okviru trilaterale Rim-Ljubljana-Budimpešta sprejeli program novih projektov za tristransko sodelovanje. Vazna je bila tudi podpora Italije pri vključevanju Slovenije in Madžarske v evroatlantske integracije ter pomen trilaterale za stabilnost na območju Balkana in širše jugovzhodne Evrope. Dogovorili so se tudi za skupen nastop pri gradnji evropskega multimodalnega koridorja št. 5, ki bo povezoval Barcelono in Kijev in bo prečkal tudi Slovenijo, Italijo in Madžarsko. o narodni spravi in Pahorjevo spremno pismo. Nekateri nekdanji borci in starejši člani združene liste so zaradi spremnega pisma že vrnili članske izkaznice, med njimi je tudi Lidija Šentjurc, ena prvih in naj višjih komunističnih voditeljev še iz prvih časov dikature. Borci in udeleženci NOB pa protestirajo: „Treba je prenehati z maščevalnimi povračilnimi dejanji, poveličevanjem in rehabilitacijo kolaboracije, spreminjanjem zgodovinskih imen in odstranjevanjem znamenj ter s postavljanjem spominskih plošč celo obsojenim vojnim zločincem,” so zapisali v pismu Janezu Podobniku. Tudi se ne strinjajo s Pahorjevo oceno, daje kolaboracija posledica pobijanja političnih nasprotnikov, kakor tudi oceno, da je bila Slovenija geopolitično stičišče nacifašizma in komunizma. O obsodbi komunizma kot totalitarnega režima pa v ZZB menyo, da s takšno formulacijo predlagatelji obsodijo vse, tudi pozitivne pridobitve na državnem, gospodarskem, socialnem in mednarodno-pravnem področju. „Odrekati legitimnost prejšnjemu režimu pomeni prekinjati državno kontinuiteto,” se potegnejo za komunistično eno-un\je v ZZB. Tudi trditev, da je vodstvo nekdanje KP krivo za povojne množične poboje, ni dokazana, meni njihov predsednik Dolničar. Zaradi kritik borcev in svojih članov je ZL morala storiti korak nazaj. Njeno predsedstvo je po notranji debati 17. februarja ocenilo, da obstaja v stranki temeljno soglasje o polpretekli zgodovini: ZLSD zavrača komunizem kot nedemokratični sistem, obsoja narodno izdajstvo v času druge svetovne vojne in se naslanja na nacionalno in socialno izročilo OF in NOB. Predsednik Krščansko-socialne unije Franc Miklavči pa je bil 11. februarja tudi mnerya, da sprava ni možna, dokler obe strani, partizanska in domobranska, ne priznata svoje krivde. Zveza borcev naj bi to že storila, ko je v javnem pismu obžalovala in obsodila povojne poboje kolabo-rantskih enot, Nova slovenska zaveza pa v letih po osamosvojitvi ni obžalovala sodelovanja z okupatorjem, ampak ga je zagovarjala kot protikomunistični odpor, ki naj bi bil celo zaslužen za demokracijo. Miklavčič meni, daje malo možnosti, da bi domobranska stran v kratkem priznala krivdo. ZAMOLČANI INCIDENT V PIRANSKEM ZALIVU V ponedeljek, 9. februarja naj bi v Piranskem zalivu prišlo do dogodka, v katerem sta bila udeležena slovenska ribiča in hrvaški patruljni čoln, ki naj bi bil po poročilu slovenske policije v slovenskem območju nadzora. Piranska ribiča sta vrgla mrežo na nesporno slovenski strani zaliva. Tedaj je proti njima zaplul hrvaški patruljni čoln in jima presekal pot. Hrvaški policisti so od ribičev zalite vali dokumente ter naj se privežejo na bok policijskega plovila, da bi skupaj odpluli v Umag. Tedaj je na kraj dogodka priplula slovenska policijska laclja pojasnila, da so na slovenskem območju. STRAN 3: Božidar Fink — odlikovali Zgodilo se je v Sloveniji... Iz življenja v Argentini PREMIER DRNOVŠEK IN PREDSEDNIK ARGENTINE Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek se je ob koncu zasedanja svetovnega gospodarskega foruma v švicarskem Davosu 1. februarja srečal še s predsednikoma Poljske in Argentine, Aleksandrom Kwasniewskim in Carlosom Menemom. V središču pogovorov so bile možnosti za poglabljar\je odnosov s tema dvema državama, še posebej na gospodarskem področju, pa tudi prizadevanja mednarodne skupnosti za miren razplet iraške krize in s tem povezane aktivnosti Slovenije v Varnostnem svetu ZN. PAPEŠKI NUNCIJ JE OBISKAL KUČANA Apostolski nuncij dr. Edmund Farhat se je 16. februarja odzval vabilu predsednika države Milana Kučana in prišel v predsedniško palačo na tako imenovani delovni pogovor. Kot so sporočili iz predsednikovega urada, sta ugotavljala, da je premalo politične volje, zaupanja in pripravljenosti za rešitev odprtih vprašai\j v odnosih med oblastjo in katoliško Cerkvijo. Menila sta, da bi bila obletnica samostojnosti Slovenske škofovske konference znova lahko priložnost za pogovor predsednika republike s slovenskimi škofi o omenjenem vprašanju. SPREMEMBA IMENA KULTURNEGA DOMA ŠPANSKI BORCI Spremembo imena Kulturni dom španski borci v Ljubljani je sprejel 3. februarja ljubljanski mestni svet ob nasprotovanju vseh 10 svetnic in svetnikov ZLSD. Mestna organizacija ZLSD protestira, češ da desnica v Ljubljani poskuša prevrednotenja slovenske zgodovine. JSpomin na antifašistični boj v Španiji je po njihovem škodljiv za mlado generacijo ali vsaj ‘zelo moteč za otroške duše’, ki so v kulturnem domu s tem imenom podoživljale pravljični svet,” so se pritoževali bivši komunisti. Razumljivo je, da protestirajo, saj so se v krvavi španski revoluciji preka- V 51. leto! Nad. s 1. str. di\je moramo biti tudi toliko ponosni, da bomo svoje ustanove sami vzdrževali, ne pa prosjačili za pomoč drugod. Tudi naša neodvisnost ima svojo veliko vrednost. Z novo delovno dobo se pričenjajo tudi prireditve po naših Domovih. Na splošno lahko rečemo, da se naši ljudje potrudijo, da so prireditve na zadovoljivi višini. Kar vidno peša, pa je udeležba na njih. Vsak izgovor je dober, da ne gremo v sosednji ali malo bolj oddaljeni Dom. S tem si režemo vejo, na kateri vsi sedimo. Če bo vsak obiskoval samo prireditve v svojem Domu, se bomo kmalu zaprli vsak kraj vase in to bo naš skorajšnji skupni konec. Ali bi bilo tako težko organizirati skupni omnibus za obisk obletnice v prijateljskem Domu? Kako malo je treba, da se podpre (ali pa podre) delo zlasti manjših Domov. Imamo še nekaj idealistov, ki nam vsako leto pripravijo eno ali dve igri. Koliko vaj, koliko truda, predstavo pa pride gledat komaj 200 ljudi. In predstave so večinoma naravnost odlične. Pa saj mora imeti človek herojsko mero potrpežljivosti in navdušenja, da še vztraja. Že nekaj časa opažamo med nami po svoje čuden pojav. Zmožni smo napolniti dvorane ob nastopu ne ravno izrednih sku- lili prvi slovenski revolucionarji komunisti za slovensko revolucijo. In to naj bi bil za otroke „pravljični svet”! USEDLINE TOTALITARIZMA V MEDIJIH MAG objavlja v svoji peti letošnji številki izjavo desetih Celjanov (med njimi so štirje doktorji in dva diplomirana inženirja), da so pri pristojnem javnem tožilcu vložili kazensko ovadbo zoper Zmaga Jelinčiča zaradi utemeljnega suma kaznivega dejanja, s katerim je med Slovenci razpihoval nestrpnost. Ta je namreč na javni prireditvi izjavil, da so volivci in idejni podporniki nekdanjega predsedniškega kandidata dr. Jožeta Bernika „golazen, ki bi jo bilo treba pobiti že leta 1945”. SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA PRI SCHIFFRERJU Predsednik Komisije državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Marijan Schiffrer je 9. februarja sprejel predsednika Slovenske izseljenske matice Janeza Bogataja in tajnika Matice Janeza Roglja. Pogovarjali so se o pomenit dejavnosti SIM za Slovence po svetu ter o njenem položaju in financiranju, kot ga predvideva predlog proračuna za letošnje leto. Strinjali so se, da je potrebno dejavnost Matice ohraniti, ter poudarili potrebo po koordiniranem delovanju državnih organov in drugih organizacij, ki skrbijo za stike s Slovenci po svetu. PREŠERNOV DAN IN NAGRADE 8. februarja, ob slovenskem kulturnem prazniku, vsako leto slovesno podelijo najvišja državna priznanja za dosežke v umetnosti — Prešernove nagrade. Letos sta jo prejela scenografka Meta Hočevar in pisatelj Saša Vuga, dobitniki nagrad Prešernovega sklada pa so kipar Jakov Brdar, plesalec in koreograf Matjaž Farič, pisatelj Uroš Kalčič, igralka Milada Kalezič, oblikovalka Eta Sadar Breznik in režiser Igor Šterk. Slavnostni govornik je bil lanski Prešernov nagrajenec Niko Grafenauer. pin ali posameznikov od drugod, naši igralci pa igrajo pri napol praznih dvoranah in naši pevci si skoro ne upajo prirediti koncerta v strahu za udeležbo. Ljudje, ki pridejo k nam na obisk, bolj ali manj zaslužni za našo skupnost, so deležni naše izredne, včasih pretirane in nekritične pozornosti, naši učitelji in drugi javni delavci, katerim pravzaprav dolgujemo vse kar imamo, pa so neredko potisnjeni v ozadje. Slovenci smo bili vedno znani po svoji gostoljubnosti, kar je lepo in prav, dobro pa bi bilo, da bi si privzgojili tudi malo več ponosa in čuta hvaležnosti do svojih ljudi. Poglavje zase so krajevne slovenske maše. Dušni pastirji že nekaj časa opozarjajo, da je slovenska verska skupnost zelo velika dobrina, ki jo bomo imeli, doklei jo bomo znali ceniti. Slovenske maše so vsako nedeljo, ne samo na cvetno nedeljo, ko mnogi pridejo po lepe slovenske butarice, ne zavedajo pa se, da so oni lahko na cvetno nedeljo pri slovenski maši in lahko svojim vnučkom kupijo lepe butarice, ker je skupina zvestih vernikov vsako nedeljo hodila k slovenski maši, medtem ko so oni iz komodnosti zavili v najbližjo krajevno cerkev. Komodnost in nezaniman je sta naj večji nevarnosti, ki nam grozita. Ustavimo ju, dokler je še čas. Vesel bom, če bo teh nekaj misli pobu-dilo razgovore, replike ali kritike. Vse pa naj bo v naše skupno dobro! Trije tedni so predolga doba, da bi lahko celotno politično delovanje uspešno zgostili na pol strani časopisa. Med dopustom našega tednika pa se je res zgodilo mnogo zanimivega. Argentinski pisatelj Jorge Luis Borges je sicer nekoč menil, da bi dnevniki morali izhajati le enkrat na leto, ko je vse že preverjeno, premišljeno in - pozabljeno. A moderni čas tega ne dopušča. Zato naj sledi danes kratek pregled, potem pa vsak teden običajno opisovanje - dokler se bralci ne naveličajo. CILJI PREDSEDNIKA Kljub temu, da se je v treh tednih mnogo zgodilo, bi lahko zapisali da se ni nič spremenilo. Spori so isti, nasprotja so ista. Menem in Duhalde sta si nenehno v laseh. Le to je uspelo vladnim strategom, da sta se končno sestala in so jih reporterji lahko fotografirali, spravljena in nasmejana. Kakšna pa je resnica, vsi vemo. Menem je znova jasno nakazal protislovje, v katerem se nahaja vse, odkar so njegovi pristaši sprožili borbo za ponovno kandidaturo. V daljšem pismu je izjavil, da nima nikakega namena zopet kandidirati, da se pa tudi ne odreka tej možnosti, če se spremeni ustava in če ga „ljudstvo prosi” za ta korak. Ta trditev izhaja iz namena njegovega osjega kroga, da bi sprožili referendum. Postopek je precej zapleten, njegov izid dvomljiv in tudi če bi zmagal na referendumu, to poslancev ne obvezuje, da bi volili za ustavno reformo. Vse kaze, da je predsednik sam spoznal, da iz te moke ne bo kruha. Njegova strategija teži po tem, da bi trdo obdržal vajeti stranke v rokah. „Kdorkoli na vlado, Menem na oblast” je njegovo geslo. In če peronizem ne bi obdržal vlade, potem naj bo Menem (in nihče drug) vodja opozicije. KAJ HOČE GUVERNER Medtem pa Duhalde želi prav isto: priboriti si vodstvo peronizma. Dobro ve, da če tega ne doseže, ne bo svoboden ne kot predsedniški kandidat ne kot predsednik, če bi bil izvoljen. Težko je razumeti nenehne kritike Duhaldeja na politiko centralne vlade, če vsega ne gledamo v tej luči. Duhalde najbolje ve, da ni nobene možnosti za kako ustavno spremembo. Bolj bi se mu torej splačalo kazati predsedniku prijazen obraz ali zavzeti do njega priliznjeno nastopanje. Manj bi bilo notranjih problemov v peronizmu, bolj gotovo bi mu bila prosta predsedniška kandidatura - a ostal bi lutka v Menemovih rokah. Zato skuša stranko priodobiti z besedami in nastopi, ki naj bi bili bliže peronistični tradiciji in Peronovi ideologiji kot pa Menemovemu neoliberalizmu. Prav zato je prvi dni februarja napovedal „socialno napetost” zaradi sedanje gospodarske politike. MESTO OB REKI V Povezavi, politični formaciji radikalov in solidarne fronte, vode tudi niso mirne. Delno se to dogaja zaradi lastnih težav, delno pa ker vlada nenehno deluje na tem, da bi v povezavi povzročila razdor. Prvi tak poizkus je bil, ko so indirektno ponudili mestnemu vladarju in predsedniškemu predkandidatu De la Rui, da vlada „provincializira” mesto Buenos Aires. To bi mu dalo večjo oblast, drugačen status in bi seveda povečalo njegove predsedniške iz-glede. Ni prvič, da se govori o provinciali-zaciji prestolnice. Razni načrti in celo zakonski osnutki so že premlevali to snov. A celotna zadeva je bila vedno gledana v luči trenutnih političnih koristi in nikdar ni prešla meje bombastičnih napovedi, ki pa so že naslednji dan padle v pozabo. Tako tudi to pot. Dogodek omenjamo le, ker je Tone Mizerit klasičen primer politične neresnosti ,ta j! jalovi reševanje resnega vprašanja. Oj,1 gi Buenos Aires. Drug poizkus razbitja Povezave pa J. bila debata o pogrešanih za časa voja diktature in o zakonih, ki so opro vojaštvo kazni zaradi kršenja človeko' pravic. To je težak problem, ki ga ne eni n drugi niso znali pravilno zavzeti. Povezi se ob tem ni razbila, vlada pa tudi ni iOT posebnih koristi. TUDI MESTNI VODJA De la Rua tudi ve, da je vsak to-važen za njegovo politično prihodu!® Nikdar ni bil predrzen politik, kar seveda dobre in slabe strani. Zaenkrat II va sad svoje resnotni, saj velika veSjl mestnega prebivalstva pozitivno ceni n) govo upravljanje. A zaveda se, da raznih anketah, ko gre za vprašani® predsedniške kandidature v Povezavi, ^ ciela Fernandez Meijide še vedno nadkrUl*1' je. Zato skuša navezati razne stike s pr0'1”1 cijskimi strankami. Ta znatna politična sil* nikdar ni bila enotno vodena ne prav®* izrabljena. Sedaj lahko zasledimo pribl®’ tjj; vanje povezave raznim provincijs^ strankam. De la Rua v tem vidi mož# protiuteži, ki bi jeziček na tehtnici m na njegovo stran. V zvezi s tem je slišati precej govorjenja o mendoških ^ mokratih, ki so po dolgih letih znova znl> gali v provinci. GENERALOVE TEŽAVE pod» ol# V težave je zašel tudi general Busst je guverner Tucumana za časa zai vojaškega režima. Sedaj pa je bil na mesto izvoljen po ljudski volji. Vsled ^ nih postopkov, ki jih vodijo špans" sodišča zaradi pogrešanih španskih drž^ Ijanov za časa vojaške diktature, je S'1 L. dovolila dostop do tajnih bančnih račuB^ Tako seje pokazalo, daje med drugim' general Bussi imel svoje prihranke spra^ ^ jene tam. To samo po sebi pravzaprav nič grešnega. A zapleti prihajajo z strani: koliko je resnično tistega denafl kako ga je pridobil; zakaj v tajni naložb' Švici? Najhujše zanj pa je, da omenienefj računa ni zapisal, ko je pod prisego p1 izjavo o svoji imovini. Problem je etične narave, a tudi p01 ne. Zlasti še, ker je pred tem trdil, da nfl" nikakega tajnega računa nikjer. V Tucu" nu je bila reakcija huda, prav tako kot 1 javnih občilih. A to še ne bo konec ge"e love kariere. V vladni palači ne niow pustiti, da bi padel guverner, ki je velja1 zaveznika peronizma na prihodnjih sedniških volitvah. In če se je v tukui"^. skem parlamentu govorilo o politični so^ in odstavitvi guvernerja, je vse potiW*| kakor hitro je centralna vlada namignil#! bi lahko prišlo do zvezne intervenciJe,i vladni palači glede Bussija velja geslo; * ga zaslanjati, ker bi škandal oškropil vttj a ne pustiti, da pade, ker je še zaveznik. Prihodnje leto bodo glasovi vo potrebni. IN ŠE MNOGO DRUGEGA... ...kar pa presega naš prostor. Sem S da davčna sprememba, sunček prebij inflacije, rastoč zunanjetrgovski de*1* poizkus zakona o delavski fleksibili2® podražitve vodnih storitev in še razne ge podražitve. Na splošno opazOV soglašajo, da bodo vsa ..umazana ® (pritisk na ljudske žepe) izvedena v tošnjem letu, ko razen nekaterih občin*’! ni na obzorju važnejših volitev. Prih0® leto, ko se bo šlo za predsedništvo> zopet vse teklo v najlepšem redu. sK>! ganski a'fPlomiral if«verze le o'^ojak. it BOŽIDAR FINK ODLIKOVAN V Častni znak svobode Republike Slovenije . Na Prešernov praznik 8. februarja letos veleposlanik Republike Slovenije v Ar-8entini, prof. dr. Janez Žgajnar, izročil l^emu rojaku Božidarju Finku odlikovanih častni znak svobode Republike Sloveni- le, ki mu ga je podelil predsednik slovens- republike za njegove zasluge pri uvelja-MBi\)u Slovenije v Argentini ter pri njego-^ Uspešnem delu kot prvi njen predsta-tukaj. Veleposlanik je povabil v svojo reziden-večje število rojakov, kulturnikov, ■ Otavnikov društev itd., da skupno prosto narodni praznik - Prešernov dan. A “Uprej je izročil našemu neutrudnemu in poletnemu kulturnemu, političnemu in t en>u delavcu Božidarju Finku odliko-predsednika Slovenije, k obrazložitve veleposlanika dr. Žgaj-posnemamo, da se je Božidar Fink 30. avgusta 1920 v Litiji, maturirali na klasični gimnaziji leta 1939 in na pravni fakulteti ljubljanske leta 1943. Vmes je bil jugoslovans-^ojak, med vojsko so ga Italijani intemi-v Gonarsu. Od jeseni 1943 je domobra-' oficir, ki se je ukvarjal predvsem s ^vniini zadolžitvami. ^'aja 1945 se je umaknil na Koroško, oder ni bil vnijen zaradi bolezni. Nato ^2lVel po taboriščih Monigo, Servigliani in ^•gallia, kjer je deloval pri raznih organi-'Jah in šolstvu. .,L poročil tin Kov; taa se je avgusta 1946 s Tinko a v Argentino je prišel sam, družina ^Pozneje, ker so jugoslovanske oblasti , evale njegovo izročitev. Prvo delo v L, rttini je bilo vratarsko in poučevanje Ur v noviciatu, nato pa je bil 30 let QPik v podjetju Loma Negra; sediy je že Pokoju. Poleg , Poti f tie navedenega je opravljal še števil-Porneinbne naloge v slovenski skupnosti kot so: - predsednik in odbornik Slov. kat. akademskega starešinstva, - odbornik in kar 6 let predsednik Zedinjene Slovenije, - voditelj Odseka za izobražence pri 1. Kat. shodu v Argentini, - vodja narodno-družbenega odseka v okviru 2. Kat. shoda, - med ustanovitelji Slov. kulturne Akcije, odbornik in član glasbenega odseka, - koncertiral kot solist in v kvartetu s sestrami, - predsednik zadruge Sloga in odbornik, - soustanovitelj in sodelavec 14-dnevnika Sij slovenske svobode. G. Fink je v tem času napisal in objavil vrsto tekstov in predavanj, aktiven pa je še sedaj. Zakonca Fink pa sta tudi uspela vzgojiti in omogočila študij šestim otrokom, ki imajo danes vsi akademsko izobrazbo: dve profesorici, Marija in Helena, univ. profesor in advokat dr. Andrej Fink, ter kar trije pevci svetovnega formata: Bernarda, Veronika in Marko, na katere smo ponosni vsi; tudi Slovenija in Argentina. K temu je dr. Žgajnar še dodal: „Dovoli-te mi, da k vsemu povedanemu dodam še nekaj svojih besed. Še predno sem vas osebno srečal prve dni julija 1995 pred stiško baziliko, le nekaj dni potem, ko sem postal kandidat za veleposlanika v Argentini, sem vedel o vas nekaj malega. Kasneje sem spoznal vaše delo za Slovenijo in dobil nekaj sugestij, kako mi boste lahko v veliko pomoč. Naj rečem samo tole: Ne le v pomoč, naravnost prijateljsko pomoč, kadarkoli in vedno, za kar sem vam iskreno hvaležen. V veliko čast si zato štejem, da vam smem danes izročiti to zasluženo priz-nananje Republike Slovenije in vam želim še naprej vse dobro, enako gospe soprogi in vaši družini!” Naj še sledi nekaj podatkov iz obrazložitve za odlikovanje: Božidar Fink je od 1. julija 1991 pa do 19. avgusta 1994 bil pooblaščenec Slovenskega zunanjega ministra, vzpostavljali stike in vodil pogovore s predstavniki državnih, političnih, ekonomskih in drugih institucij v Republiki Argentini ter opravljal konzularne posle za naše izseljence. Na to mesto je bil imenovan kot pravnik, ki je dobro poznal argentinske politične razmere in užival velik ugled med vsemi skupnostmi med slovenskimi izseljenci. S svojim delom je pomembno prispeval k promociji RS v Argentini, ki je kot prva v Latinski Ameriki priznala RS že 16. januarja 1992 in z njo vzpostavila diplomatske odnose aprila 1992. G. Fink je uspešno opravljal zaupane naloge. Za svoje delo ni prejemal plačila, povrnjeni so mu bili le materialni stoški. G. Fink je tudi poskrbel, da je RS mogla leta 1994 odpreti veleposlaništvo v Buenos Airesu. Zato se je glasil predlog tedanjega ministra za zunanje zadeve dr. Dimitrija Rupla, da Predsednik Republike Slovenije g. Božidarja Finka za zasluge in osebni prispevek pri vzpostavljanju, razvijanju in krepitvi mednarodnih odnosov, ki prispevajo k mednarodnemu priznanju in uveljavljanju RS odlikuje s Častnim znakom svobode Republike Slovenije. Nato se je odlikovanec zahvalil veleposlaniku za izročitev odlikovanja, tako osebno kot predstavniku države, ter ga prosil, da to zahvalo tudi sporoči predsedniku republike. Dejal je še: „Delo za ideali ne sme iskati plačila in časti. Moj ideal je vedno bil slovenstvo v vsem, kar ta pojem obsega, in z vsem, kar služi tej naši danosti. Svoje in naše slovenstvo sem vedno vstavljal v okvir domovine, ki sem jo razumeval v podobi matere hraniteljice. Ko nam je bila domovina vzeta, sem se opiral na rojake z enako usodo, pri tem pa sem vedno mislil na dovršitev razvojnega procesa slovenstva v samostojni državi. Miselna shema mi je bila torej lok: narod -domovina - država. Volja, da služim temu idealu, me je nagibala, da sem privolil v predlog organizirane skupnosti, ki ji pripadam, in potem sprejel imenovanje od slovenske izvršilne oblasti, ki je bila takrat že oblikovana po izidu svobodnih volitev. Opogumljala me je torej zavest, da me podpira zaupanje spet legitimne državne oblasti in tudi zaupanje rojakov, v katerih službo sem bil poklican. V hotenju, do ohranim zaupanje na obeh straneh, nisem nikoli utajil svojega idejnega prepričanja in pripadnosti. V zadoščenje mi je torej, da sem mogel v korist države in rojakov nemoteno delovati z oblastvenimi organi Slovenije po vseh zamenjavah in da so storitve moje službe sprejemali brez pomišljanja rojaki katerekoli skupine ali miselnega kroga. Priznanje, ki je danes izkazano na moje ime, pa naj velja tudi izseljenstvu, ki je z navdušenjem pozdravilo državno osamosvojitev in po močeh prispevalo k uveljavljanju slovenske države. Upam, da bo pomagalo pri utrjevanju skupnih moči, tako da bo še dolgo veljalo, kar ste, gospod veleposlanik, pravkar napisali v reviji Ambito Diplomatico, da je namreč slovenska skupnost v Argentini odlično organizirana, da ima skupne domove, gledališke skupine, šolske tečaje, tedenski časopis ter da ohranja dobre odnose z matično domovino. Za to predstavitev se vam zahvaljujem in zagotavljam, da se bom tudi v prihodnje usmerjal k temu obojemu, notranji trdnosti in živosti ter k zavzetosti za blaginjo Slovenije. Vem, da so take volje tudi moji rojaki in prijatelji. Dovolite še, da spomnim na priložnost kulturnega praznika, katerega predvečer obhajamo, in mi je ta okoliščina v posebno zadovoljstvo. Naša istovetnost je oblikovana po duhu, kulturnih vrednotah in moralnem herojstvu. Moja skupina se je zatekla pod Južni križ predvsem tudi s Prešernom. Prepojeni z njegovim duhom svobode in plemenite lepote smo se oglašali iz daljave in prihajali do obrobja domovine. S strahom in upanjem smo spremljali njen razvoj, žalovali nad njo in žarijo terjali pravico: Tajati led naš šele začne se, pomlad je drugod že; v dragi slovenski ukročen ni domovini vihar, Stešemo svoj si čolnič nov, z Bogom zroč'mo ga valovom; ni se navadil popred breznov se, skal ogibat’. Zdaj moramo biti ponosni na našo novo ladjo, čeprav še ni povsem izplula izmed čeri. Zato naj s Pesnikom pomolim: Da bi nebesa milost nam skazala! Otajat Krajna našega sinove, njih in Slovencev vseh okrog rodove, z domae'mi pesmam’ Orfeja poslale! Da bi nam srca vnel za čast dežele, med nami potolažil razprtije in spet zedinil rod slovenšč’ne cele! Novi Orfej nam pomeni prerod moralnih nravi, vladavino resnice in pravice ter vzplamtevanje plemenitih narodnih in državljanskih čustev. To misli vam sporočam kot predstavniku države in vem, da govorim tudi po vašem razpoloženju in iz srca vseh vaših nocojšnjih gostov.” Pri izročitvi odlikovanja so vsi prisotni izrazili z obilnim odobravanjem svoje veselje in priznanje Božidarju Finku, kateremu tudi naš tednik čestita k odlikovanju. PREŠERNOV PRAZNIK Kot uvod v proslavo Prešernovega dne smo vsi prisotni zapeli državno slovensko himno, nato pa sta odlična in poznana pevca Anica Rode in Luka Debevec Mayer zapela nekaj Prešernovih in narodnih pesmi, pri elektronskih orglah pa ju je spremljal prof. Ivan Vombergar. Prijetni glasovi iz grl in orgel so nam vzbudili umetniške občutke ter nas ponesli v domovino, našo lastno ali naših staršev. Sprejema se je udeležilo tudi nek<\j Slovencev, ki so trenutno tukaj, veleposlanik dr. Žgajnar pa je predstavil svojega novega sodelavca, opolnomočenega ministra Tomaža Kunstlja, ki bo v kratkem pričel svoje delo v Buenos Airesu. Lep in bogat večer se je zaključil s pogostitvijo. Kardinal dr. Alojzij Ambrožič Veleposlanik dr. Janez Žgajnar izroča diplomo Božidarju Finku V čast novemu kardinalu, torontskemu nadškofu dr. Alojziju Ambrožiču, je 20. februarja 1998 odpravnik poslov slovenskega veleposlaništva pri Svetem sedežu Peter Reberc v Rimu priredil slovesno kosilo. Ob tej priložnosti je državni sekretar Ivo Vajgl nadškofu Ambrožiču prenesel in čestitke slovenskega državnega in politic«-nega vodstva ter mu izročil Plečnikov svečnik - darilo predsednika Milana Kučana. Kosila se je med drugimi udeležili tudi ljubljanski nadškof dr. Franc Rode, apostolski nuncij v Ljubljani dr. Edmond Farhat in predsednik SKD Lojze Peterle. Papež Janez Pavel II. je dvajset novih kardinalov iz dvanajstih držav na Trgu svetega Petra počastil s škrlatnimi klobuki, drugi dan jim pa je prav tam med slovesno mašo nataknil še kardinalske prstane. Na Petrovem trgu se je zbralo vssy deset tisoč ljudi. Kardinala Ambrožiča je navdušeno pozdravljalo več kot sto romarjev iz Slovenije, ki so zbujali pozornost z gorenjskimi narodnimi nošami, poleg njih pa še približno trideset Slovencev, ki so se pripeljali z letalom iz Toronta. Čeprav uradno in formalno Kanadčan, je doktor Ambrožič na Trgu veljal predvsem za Slovenca. Zvečer pa je pripravil poseben sprejem za Slovence. Nadškof Ambrožič je drugi kardinal slovenskega rodu. Prvi je bil Jakob Missia, ljubljanski škof (1884-97) in nato nadškof v Gorici, za kardinala imenovan leta 1899. 0 novoimenovanem kardinalu Ambrožiču in še kaj Zanimivo pričevanje iz Argentine iz časa druge svetovne vojne As. Da imamo danes kardinala katoliške Cerkve slovenskega rodu, je zasluga tudi Lojzeta Bavdaža, umrlega 1988. leta v Argentini. Naj pojasnim to svojo trditev. Podpisani sem bil od januarja do avgusta 1943 v četniški trojki pod njegovo komando. Poznala sva se samo pod četniškim imenom; on je bil zame Ataman, jaz pa zai\j Kocelj. Ko sva se leta 1943 razšla, se nisva več videla ne vedela drug za drugega - do leta 1966, ko sva se slučajno odkrila v Argentini in spoznala tudi pod pravim imenom. Ko sem z ženo obiskal Bavdaža potem v Bariločah, kjer je živel, je v pogovoru ob pogrnjeni mizi meni odkril nepoznano plat svojega življenja, zgodbe, ki jih je doživljal kot partizan v dobi treh mesecev, preden je šel k četnikom. Kot štajerski begunec pred Nemci se je zatekel v Kozarje v bližini Ljubljane. Tam ga je odkril drug Mariborčan in znanec, Cafuta po imenu, in ga zvabil v hribe, v dolomitski odred, kjer je imel odločilno besedo prav Cafuta, s partizanskim imenom Gad. Bavdaž je ob tem srečanju opisoval z vsemi podrobnostmi npr. partizanski napad, ki ga je on vodil na italijansko posadko, s katero so Italijani zasedli hišo dr. Puca na Dobrovi, se spominjal dveh italijanskih letal, ki sta prišli na pomoč napadenim karabinjerjem, pripovedoval, kako so izvedli požig dobrovskega farovškega hleva, ob katerem so imeli Italijani nekaj motornih vozil, itd. itd. Niti slutil ni, da je meni vse to znano, ker sem bil zraven. Ko sem mu povedal, da so me 8. maja 1942 mobilizirali partizani in da sem vse to, kar je opisoval, tudi jaz doživljal in se aktivno udeleževal vseh akcij, ki jih je vodil, je bil tudi on presenečen. Povedal sem Bavdažu, kako sem po štirinajstih dnevih pobegnil od partizanov, in bil radoveden, kako se je to njemu posrečilo. Najin pogovor je stekel takole: Podpisani: „Kako si se pa potem rešil partizanov, ker Gadu ni ušel nihče?” Bavdaž: „Vsi skupaj smo se umaknili nad Gabrje levo od Kota. Ti ne veš, Kocelj, kakšne stvari so se tam dogajale!” Podpisani; „V tistem kotičku nad cerkvijo v Gabrjah, v Kotu, so partizani pobili do takrat (maja 1942) približno dvajset naših ljudi. Če bi bila doma, bi ti lahko pokazal, kje.” Bavdaž: „Kako pa ti tam vse poznaš?” Podpisani: „Na Šujici je bila doma moja mama, tam sem imel strica in tudi jaz sem tam živel.” Bavdaž: „Drugi dan po prihodu nad Gabrje so pripeljali človeka, ki je kupoval prašiče. Gad ga je brez pomisleka obsodil na smrt, češ da je špijon. Ubogega kmeta so takoj likvidirali. Dve uri kasneje so ubili pri Sv. Katarini drugega kmeta iz Gorenjske. Tudi ta naj bi bil špijon. Upiralo se mi je takšno početje, zato sem očital Gadu, da smo se prišli borit proti okupatorju, ne pa proti našim ljudem! Zagrozil mi je s ‘Šuti!’ Zraven stoječa partizanka pa je bila mnenja, da je moj protest izdaja in da tudi jaz zaslužim smrt. Gad pa je zamenjal ton in mi v imenu starega znanstva ponudil možnost, da popravim svojo predrznost. Naložil mi bo nalogo, in če jo bom izpeljal, bom s tem dokazal, da sem njihov. Likvidirati bi moral družino, h kateri smo hodili občasno na večerjo. Zazeblo me je: pobiti bom moral družino v Žirovnikovem ‘grabnu’ ... „ Podpisani: „Katero? Tisto, ki je imela gostilno in trgovino? Možakar je bil bolj okrogle postave?” Bavdaž: „Ja, ja, tisti. V družini je bilo precej otrok.” Podpisani: „To je Tmovčeva, Am-brožičeva družina! In kaj se je zgodilo potem?” Bavdaž: „Vprašal sem Gada, če si lahko izberem nekaj ljudi, ker sam ne bom zmogel tega opraviti. Dobil sem dovoljenje za to in nabiral samo takšne, katerim se je zločin upiral tako kot meni. Sporočil sem očetu Ambrožiču, kot praviš, da se je pisal, kaj čaka njega in njegovo družino, če takoj ne izginejo od tam. Jaz in vsi moji pomočniki smo pa tisto noč pobegnili od partizanov. Od tam sem šel k četnikom.” Tako je „partizan” in kasnejši četnik Lojze Bavdaž rešil smrti Ambrožičeve, med njimi tudi dvanajstletnega Lojzeta, sedanjega torontskega nadškofa in kardinala. Nekateri bralci se bodo morda zgražali, ker ta moj spomin ni v skladu z uradno slovensko zgodovino. Vem samo to, da odgovarja resnici in dokazuje, da je NOB, o kakršni še danes učijo otroke v šolah, izmišljena, a lepo napisana pravljica. Franc ZOREC - KOCELJ, Argentina DRUŽINA, št. 47; 8. februarja 1998 Pisali smo pred 50 leti... Slovenski bogoslovci v San Luisu S potniško ladjo Santa Cruz je dospela v Argentino tudi dvanajstorica slovenskih bogoslovcev. Vsi so dospeli zdravi in zagoreli, polni mladostnega ognja in vere v svojo novo domovino.... Sredi množice je stal na pomolu mlad duhovnik, ki je spraševal po slovenskih bogoslovcih in jih zbiral okoli sebe: g. Jorge Bledel, osebni tajnik in odposlanec sanluiškega škofa, ki je slovenske teologe bogoslovce povabil v svojo prestolico, da bodo mogli tamkjy pod vodstvom lastnih profesorjev nadaljevati svoje študije. San Luis je glavno mesto istoimenske države (province) in leži 800 km daleč od Buenos Airesa proti zapadu. Dr. Emilio Di Pasquo, sanluiški škof, je najmlajši argen- tinski škof, pa ima že veliko ime, ki slovi ne le v Argentini, ampak tudi v inozemstvu. Doktor rimske univerze Gregoriane je v Slovenija, moja dežela Jožef Štefan svoji argentinski domovini znan kot naj.spretnejši organizator Katoliške akcije, inozemstvo pa ga pozna kot navdušenega voditelja argentinskega žosizma (gibanja katoliških delavcev, op.ur). Slovenski bogoslovci so Bogu iskreno hvaležni, da jim je v svoji dobrotni Previdnosti naklonil tako velikega dobrotnika kakor je sanluiški škof mons. dr. Di Pasquo, ki jim je širokosrčno in plemenito naklonil nadaljnji študij. Ko bo dograjeno novo semenišče, ki ga škof gradi blizu mesta, se bodo slovenski bogoslovci s profesorji vred tja preselili. Čim dospe še ostala polovica slovenskih teologov, ki je ostala v Brixenu, bo bogoslovna fakulteta mogla pričeti s poukom. Svobodna Slovenija, št. 4; 15. februarja 1948 Jožef Štefan (danes ga pišejo po nemško Stefan) je bil rojen v Sv. Petru pri Celovcu na Koroškem leta 1835 in je študiral matematiko in fiziko na dunajski univerzi. Še kot študent je začel pisati razprave iz fizike. Postal je gimnazijski profesor iz teh predmetov ter začel predavati fiziko tudi na farmacevtski fakulteti. Pozneje je postal redni profesor fizike in celo nekaj let rektor dunajske univerze. Postal je eden najvidnejših raziskovalcev slovenskega rodu. Pri tem je eksperimentalno odkril zakon o sevanju, kar je dosed aj edini temeljni naravoslovni zakon, ki ga je odkril kak Slovenec. Njegov zakon, ki se ga danes uče vsi študentje zadnjih let gimnazije in na univerzi, se imenuje Stefan-Boltzmanov zakon o sevanju. (Ludwig Boltzman ga je leta 1884 še teoretično utemeljil) in se glasi: Toplota, ki jo oddaja kako telo, je v sorazmerju s četrto potenco njegove absolutne temperature, E = oT4 (kar pomeni, da če ima telo 2-krat višjo temperaturo, oddaja 16-krat več topote). S tem zakonom je Štefan prvi na Ustavno sodišče razveljavilo moratorij Ustavni sodniki so razveljavili določbe prvega člena zakona, ki določa, da se moratory za vračanje premoženja fevdalnega izvora, razen premoženja verskih skupnosti ter premoženja tistih, ki so upravičenci postali s podelitvijo državljanstva, podaljša do 31. marca letos. Ocenili so tudi, da so posledice podaljšanja moratorija hujše od posledic nadaljevanja denacionalizacije. Moratorij namreč po obrazložitvi ustavnega sodišča krši ustavno načelo enakosti pred zakonom in kršitev načela varstva zaupanja v pravo. Zato se bo vračanje fevdalnega premoženja po tej odločbi sodišča moralo takoj nadaljevati. Ustavno sodišče je ob odločitev o razveljavitvi moratorija znova opozorilo na prepočasno reševanje denacionalizacijskih zadev ter pozvalo vse državne organe, da brez odlašanja storijo vse za pospešitev in čimprejšnji zaključek denacionalizacije kot. prednostne faze v procesu preoblikovanja družbene lastnine. Obisk italijanskega zunanjega ministra Na uradni obisk v Slovenijo je 3. februarja prispel italijanski zunanji minister Larnberto Dini, ki je po srečanju s slovenskim kolegom Borisom Frlecem ocenil, da sta Ljubljana in Rim „zelo blizu dokončne rešitve” v zvezi z uresničevanjem španskega kompromisnega predloga o odprtju trga nepremičnin v Sloveniji. Napovedal je še, da namerava Italija začeti črpati sredstva, ki jih Slovenija nakazuje na račun pri luksemburški banki kot odplačilo odškodnine za izgubljeno premoženje Italijanov v Sloveniji in na Hrvaškem. Doslej Italija ni dvigala teh sredstev, ki jih Slovenija in Hrvaška letno vplačujeta, kot nekak protest. Ta denar bo kot odškodnina namenjen ljudem, ki so izgubili premoženje v Sloveniji in na Hrvaškem. „V tem vidimo dokončno in neizpodbitno priznanje osimskih in rimskih sporazumov,” je dejal o tem Drnovšek in dodal, da Slovenija nacionaliziranega premoženja Italijanom ne bo vračala v naravi. Odločitev, svetu pravilno izračunal temperaturo nega površja (kakih 5000 C). Štefan je izumil tudi napravo -mometer - s katero je prvič v tl lahko izmeril toplotno prevodnost kisi^ vodika, metana, ogljikovega dioksida elc-njo je Štefan eksperimentalno PoW Maxwellovo kinetično teorijo plinov. Poleg tega je leta 1883 objavil enafl za induktivnost tuljave žičnih navojev k** dratnega prereza, ki jo danes nekateri in* nujejo Stefanovo formulo. Poleg svojega znanstvenega dela je' | Jožef Štefan tudi dober slovenski knjigi vnik: kot gimnazijec in študent je objavi! j v Slovenski Bčeli lirske pesmi, potop^j Obraz iz Srbije, v Slov. šolskem prijat* pa literarno razpravo O domačem slo’ in več prirodopisnih sestavkov, npr. M® pes, Modro nebo itd. Po letu 1855 se posvetil samo znanosti. Vendar je odlične stike s Slovenijo. Umrl je leta Is Po njeni se danes imenuje največji s venski fizikalni institut v Ljubljani InS° Josipa Stefana. Ne prideta skupai Katoliška Cerkev je za zdaj priprav^ prodati državi nekaj nad polovico od 30-^ hektarjev gozdov, kolikor znašlo denacl( nalizacijski zahtevki ljubljanske nadškofi) Gre za vse varovalne gozdove in del t gospodarskih gozdov na treh območji Gorenjskem, Savinjskem in deloma na ^ jancih. Cerkev bi hektar gospodarskih zdov prodala za 9000 nemških mark* hektarju, kot povprečje pa po 4000 ških mark. Slovenska vlada pa je pred dne'1 svojim predlogom sporazumne porav v zvezi z vračilom gozdov, na katere v P1 stopku denacionalizacije računa katoU Cerkev, odgovorila na to ponudbo. 1 znano, se je vlada odločila za precej nižl cene. Čeprav podrobnosti zaradi zaM£l nih tajnosti pogajanj niso znane, je ven^ le mogoče sklepati, da najnovejša ponUfl vlade ne bo zadovoljila druge strani. Go^ se o povprečno kakih 2200 mark na he“ za boljše pa okoli 4000 mark. Evropski urad za manj rabljene jezik* Bivši predsednik Svetovnega slo'e^ kega kongresa ter odgovorni urednik ‘ morskega dnevnika iz Trsta Bojan Brf gar je bil 13. februarja izvoljen za tri le^ predsednika Evropskega urada za niaflj bljene jezike, neuradne organizacije je21 vnih manjšin v Evropski zvezi. Evropski urad za mai\j rabljene je je bil ustanovljen leta 1984 na p0*1 Evropskega parlamenta. Postal naj t’*lir^! na organizacija manjšin v EZ, vendar zaradi nasprotovanja nekaterih držav nic niso priznli tega statusa. Pač prejel posvetovalni status v svetu za g1 darska in socialna vprašanja pri Združe . narodih in pri Svetu Evrope. lTrad ljajo predstavniki več kot 40 jezik0' manjšin. . da bo Italija od Slovenije sprejela dei'^ odškodnino, praktično pomeni, da 11 Slovenijo in Italijo ni več zgodovin dvostranskih odprtih vprašanj in o8 bodo odnosi lahko naprej odvijali P°vS nemoteno. Svobodna Slovenija, Buenos Aires Ljubljana, 28. januar 1998 Spoštovani gospod Debeljak, v imenu Socialdemokratske stranke Slovenije Vam in sodelavcem v uredništvu iskreno čestitam ob 50-letnici izhajanja Svobodne Slovenije. Le pogumno naprej. Janez Janša, predsednik SDS Glavnemu uredniku Svobodne Slovenije Tinetu Debeljaku ter vsem njegovim sodelavcem pošiljamo iz Avstralije prisrčne čestitke °b 50. obletnici izhajanja lista. V to dobo je vloženo veliko dela in skrbi, Predvsem pa vztrajanja. Svobodno Slovenijo radi prebiramo tudi mi, večkrat povzamemo tudi kakšno informacijo. Hvala za redno pošiljanje. Urednica in upravnik Glasa Slovenije, Avstralija Obvestila SOBOTA, 28. februarja: Maša za raj. duhovnika F. Berganta ob 19. uri v cerkvi Marije Pomagaj. VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 24. februarja 1998 1 dolar 186,69 SIT tolarjev 1 marka 94,45 SIT tolarjev 100 lir 9,57 SIT tolarjev *0 SLOVENSKO TEČAJ SLOVENŠČINE ZA ŠPANSKO GOVOREČE OTROKE IN ODRASLE Pouk vsako soboto ob 9.30 do 12.30 ure v Slovenski hiši. Začetek 14. marca IMATE KARTO SLOGA, PA VAŠA NALOŽBA NE DOSEŽE $ 200.- Odločite se, doplačajte in boste imeli: dostop so najvišjih možnih podpor Prost vstop na letovišče SLOGA med kopalno sezono Pa še možnost, da na žrebanju konec leta dobite dve vozovnice bue-uu-bue SLOGA DA VEČ! V SLOGI JE MOC! SLOVENSKI SREDNJEŠOLSKI TEČAJ ravn. Marka Bajuka sporoča, da bodo v soboto, 7. marca ob 9. uri sprejemni izpiti za 1. letnik. Sebir\a izpita: narek, branje, recitacija, pogovor v slovenščini. ^ soboto, 14. marca: popravni in dopolnilni izpiti, vpisovanje in začetna sv. maša. Naslov počitniške naloge: “Kaj so mi povedali moji predniki o svojem prihodu v ^Sentino.” Slovenska kulturna akcija in Zedinjena Slovenija vabita na predavanje z diapozitivi, ki ga bo imel ravnatelj škofijske klasične gimnazije v Šentvidu prof. Jože Mlakar: NAŠE IN VAŠE ŠOLE v soboto, 28. februarja 1998, ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hiše, Ramon L. Falcon 4158 - Buenos Aires Razgovor bo tudi o možnosti izmenjave študentov. Začetek slovenskih osnovnih šol v nedeljo, 8. marca, v Slovenski hiši ob IG. uri sv. maša na čast Svetemu Duhu °b 17. uri v Dvorani škofa Rožmana igra o fantku, ki se ni maral umivati: Juri Muri v Afriki Avtorji: Gabrijel Lipuš, Tone Pavček in Marjan Belina bajajo učenpi Balantičeve šole - Režija: Nevenka Godec - Scena: Tone Oblak Vabi šolski odbor Zedinjene Slovenije 1 Slov enci Marjan Šušteršič - 75 letnik J Naš jubilant se je rodil 31. januarja 1923 v Krakovem - trnovski fari v Ljubljani. Ko je zaključil šolanje na viški meščanski šoli, je šel v uk v znani fotografski atelje v središču Ljubljane. V tej dobi se je pridružil Zvezi mladih katoliških delavcev in kmalu postal tajnik zveznega odbora. Kot njen delegat je postal član Narodnega sveta vseh takih katoliških organizacij ter je bil tudi pritegnjen v uredništvo časopisa Mi mladi delavci. Leta 1943 je vstopil v domobranstvo skupno z drugimi petimi člani družine. Uspešno je sodeloval v civilni informativni službi, istočasno je bil še predavatelj o nevarnosti komunizma na obrtni nadaljevalni šoli. Leta 1945 je vsa družina nastopila begunsko pot. Marjan je moral iti v Salzburg, kjer je dobil delo pri škofijski Karitas. Leta 1949 se je vselil v Argentino in kmalu odprl v Hurlinghamu uspešno fotografsko podjetje. Leta 1978 se je poročil s Tinko, hčerko pisatelja Joža Vombergarja, ki je pred desetimi leti umrla. Takoj po prihodu v Argentino se je naš jubilant pridružil odboru Slovenske pristave, postal predsednik pokrajinskega odbora Katoliške akcije in prevzel tehnično uredništvo Duhovnega življenja. Osem let je to revfjo pod njegovim vodstvom spremljalo na stotine fotografskih posnetkov od doma in iz tukajšnjega življenja. Leta 1961 je postal ustanovni član Slomškovega doma, katerega odbornik je bil petindvajset let, kakor tudi organizator kulturnega in družabnega življenja. Vodil je propagando in urejal MOJ DOM. Istočasno je sodeloval pri Zedinjeni Sloveniji. Slovenska tr-govsko-gospodarska zbornica mu je poverila upravljanje informacij iz gospodarskega življenja v Sloveniji, ki jih priobčnje Svobodna Slovenija. Trenutno sodeluje pri urejanju Sloginega glasila Stik. Tudi kot fotograf je neutruden, saj so njegovi posnetki često objavljeni v našem tisku, v slovenskem koledarju in na voščilnih razglednicah. Ko je prelat Jože Guštin leta 1993 iskal sodelavcev za delo pri Marijini legiji v Sloveniji, se je med prvimi prijavil Marjan in neknj mesecev apostolsko delal v Ljubljani. Z istim namenom je potoval tja še leta 94, 95 in 96. Ugaja mu politično delovanje in zato pridno sodeluje pri SKD. Zato Marjanu ob tako lepem jubileju zanimivega in plodnega življenja iskreno čestitamo, želeč mu še veliko uspešnih let. Njegovi prijatelji Smrt duhovnika ljubitelja gora V četrtek, 19. februarja zvečer se je tu razširila pretresljiva vest, da je opoldne na poti na Cerro Capilla umrl duhovnik dr. France Bergant. Podrobnejše novice so prihajale počasi. Dr. France Bergant je tudi letos preživljal svoje počitnice tu ter kot običajno večidel svojega časa posvečal hoji po gorah. Podal se je na goro Capillo v četrtek 19. februarja v družbi nečaka Andija, prijateljev Janeza Krajnik z nečakoma in Dinka Bertonclja. Dr. Bergant in Dinko Bertoncelj sta hodila zadnja skupaj in ob vsakem koraku občudovala prirodo, ki je pa letos izredno pestra zaradi velike količine padavin v preteklih mesecih in sedaj izredno toplega poletja. Že skoraj na koncu steze po zelo strmem pobočju ste se ustavila za priložnostni oddih na jasi, polni cvetočih amancayev - ki letos tvorijo izredno velike preproge - katere je z ozadjem jezera Na-huel Huapi in Bariloč, občudovalec dr. Bergant tudi fotografiral... poslednjič. Odrinila sta ponovno na pot. Po neknj korakih je dr. Bergant sedel na tla in se naslonil na svoj nahrbtnik in trenutek potem mu je glava omahnila na stran. Edini navzoči Dinko Bertoncelj je zaman poizkusil vse, kar je bilo v i\jegovi moči, da bi ga se osvestil. O nenadni smrti je tovariše, ki so ju čakali nekoliko višje, takoj nato opozoril, naj sestopijo. Skušali so ponesti pokojnega dol po tisti strmini, pa jim ni uspelo. Končno je to nalogo izvedla gorska reševalna služba Cluba Andino Bariloche. Proti večeru je truplo pokojnega bilo prepeljano v farno cerkev Medalla Milagrosa, Kjer župniknje rojak Branko Jan, da tam počaka nadaljnjih odločitev njegovih do- mačih. Kropili smo pokojnega ves petek, zvečer pa je bila žalna maša, katero sta darovala delegat mons. Jože Škerbec in Branko Jan, kjer so pa že bili navzoči tukaj prebivajoča brata France in Tone z družinama ter iz Buenos Airesa brat Mirko z soprogo in sestra. Frančiška, ob izredno lepi udeležbi tukajšnjih rojakov in tistih, ki se mude tu na počitnicah. Pogrebna koncelebrirana maša je bila v soboto 21. februarja dopoldne, katero je po slovensko vodil mons. Jože Škerbec. Somaševali pa so: bariloški škof mons. Ruben Frassia, naš dušni pastir Branko Jan, novi župnik fare Inmaculada Concepcion p. Emilio Barasich SDB in pokojnikov študijski kolega p. Vicente Lauro. V pridigi v kasteljanščini je mons. Škerbec orisal živijensko pot pokojnega. Rojen je bil v Moravčah 1. 1931. 1945 je nastopil pot. begunstva ter prispel v Argentino 1. 1949 in nato zaključil srednjo šolo pri salezijancih. Vstopil je v slovensko semenišče v Adrogue ter bil posvečen v duhovnika 1. 1960. Nato je deloval v argentinski fari v Caseros skoraj deset let. Potem se je posvetil študiju sv. pisma v Rimu in Jeruzalemu; se nato vrnil v Argentino ter poučeval v semenišču in raznih inštitutih in obenem postal dušni pastir za slovensko skupnost v San Martinu. Od 1. 1980 dalje pa je prevzel dušno pastirstvo pri castelarski skupnosti. Kot duhovnika ga je ocenil kot zvestega, prijateljskega, blagega in vedno na uslugo pripravljenega sobrata, ki je resnično ljubil božjo besedo in tudi božje stvarstvo ter je zato leto za letom prihajal v Nad. na 6. str. Mali oglasi | Smrt duhovnika. Vari s 5. Str. I ATA ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bufano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo - Tel.: 651-2500! 651-2335 TURIZEM 'el. 441-1264 / 1265 Letalske karte, rezerva hotelov, n^jem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo PSIHOLOGINJA Lic. Marjana Volovšek, klinična psihologinja, za mladino in odrasle, družine in pare. Av. Luis Maria Campos 1544 - 3. nadstr. „12“ - Tel.: 784-2290 ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E“ - Capital -Tel.: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 VIDEO Marjan Vivod - video posnetki, filmarje z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - (1708) Moron Tel.: 627-4242 - E-mail: vivodtine@ovemet.com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga. GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek). SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS - Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše). SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 ure (gdč. Julka Moder). SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. dč 11. ure (g. Stanko Oberžan). Cena največ štirih vrstic $ 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— $ 12.- Nad. s 5. str. Bariloče in gojil željo, da bi zaključil svoje življerge v tukajšnjih gorah. Pogrebne molitve ob koncu maše pri odprti krsti je opravil škof. mons. R. Fras-sia. Nato so se pa pokojnemu zahvalili prof. Tine Vivod v imenu bivših Adroguejcev in v imenu Zedinjene Slovenije, Helena Dolinšek v imenu Pristavskega društva iz Cas-telarja in gdč. Mija Markež v imenu Prešernove šole iz istega doma, kjer je pokojni bil katehet osemnajst let. Omeniti pa je še potrebno, daje bilo predstavništvo Pristave dopolnjeno z navzočnostjo tamkajšnjega zakristana Franca Zurca z ženo Vero, hčerko Marijo in zetom Matjažem Čečem, ki je sodeloval s pokojnikom in prijateljem skozi vso tisto dobo dušnega pastirovanja. Zelo dolg pogrebni sprevod je krenil iz mesta pod vznožje Cerro Lopeza na pokopališče gornikov (Cementerio del monta-nes), oddaljenega kakih 25 km, kjer je že čakal pod vodstvom Matjaža Jermana v Osebne novice Rojstvi: 6. januarja se je rodil Nikolaj Duarte Strle, sin Gustava in Monike roj. Strle. V družini dr. Matjaža Ravnika in Helene roj. Oblak se je 3. februarja rodil sinček, ki bo pri krstu prejel ime Luka Martin. Srečnim staršem naše čestitke! Krst: Krščena je bila Marjana Resnik, hči Franceta in Ani roj. Senovršnik; botra sta bila Marjeta Aleš in Gustelj Baudek. Čestitamo! Smrti: 5. februarja je umrla v San Justu Katica Lipušček por. Peretti (46), 7. februarja je umrl v San Martinu Davorin Kahne (75), 16. februarja v Phoenix, Arizona, ZDA, psihiater dr. Mojca Grzetič por. Aunon, 19. februarja v Bariločah izseljenski duhovnik prof. France Bergant (67), v Lomas del Mirador Zofija Komidar roj. Kofol (77). Naj počivajo v miru! Učil nas je, da moramo hrepeneti po višavah in da moramo biti vedno pripravljeni na Njegov klic. Na vzponu v bariloških gorah ga je Gospod poklical k Sebi 19, februarja. Sestal se je z Njim prof. France Bergant, DUŠNI PASTIR NA PRISTAVI Toliko lepega je vsejal v duše nas vseh! Naj uživa večno plačilo! V imenu pristavske družine odbor Društva Slovenska pristava Po hčerka in t Ljubezen ne išče sebe <" in mučni bolezni nas je zapustila 5. februarja naša draga žena, mama, Katica I '7>’®ček por. Peretti Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo spremljali z molitvijo ves čas njene bolezni. Hvala gospodom Francetu Bergantu, msgr. Jožetu Škerbcu in Toniju Bidovcu za molitve in sv. mašo. Hvala vsem kropilcem in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči mož Eduardo hčerka Silvana mama ljuba sestri Marjana in Andreja in vsi ostali sorodniki Buenos Aires - Ljubljana - Bariloche - Chicago skalnato zemljo izkopan grob. Tudi tam je ob odprtem grobu opravil poslednje molitve škof mons. R. Frassia. Medtem ko so naši mladi zagrebali krsto, so jih spremljali navzoči rojaki občuteno s priložnostnim petjem. Prepričani smo, da pokojni počiva na kraju, ki gotovo ustreza njegovim željam, v tesnem stiku s tistim delom prirode, ki mu je bil tako globoko pri srcu. In še več: če gledaš na grobu v smeri proti severu ob Lopezovi steni, ti v ozaclju pogled kar trči na vrh Capille, ki mu je bila tako ljuba, in tudi moreš ugotoviti približno lego krEya, od koder je njegova duša izvedla poslednji vzpon... k Stvarniku Seveda, sedaj se bomo spominjali še z globljo prizadetostjo svečanosti ob blagoslovitvi koče na Capilli pred dvema letoma, kjer je tudi pokojni dr. F. Bergant so-maševal. Še nekateri privilegiranci se pa bodo še prav posebej spominjali vseh maš pri „našem” križu na samem vrhu, ki jih je pokojni daroval, kadar se je tja gor povzpel. Sedaj imata omenjena koča in tisti križ posebnega varuha. Želimo mu naj bi že skoraj užival mir pri Večnemu! Vsem njegovim bratom, sestri in sorodnikom pa izrekamo globoko sožalje. SŽ Sveta maša za raj. duhovnika prof. Franceta Berganta bo ob osmini pogreba v soboto, 28. februarja, ob 19. uri v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši. ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administration: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421 e-mail: esloveniau@impsatl.com.&r e-mail: debeljak@pinos.com I Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj Correo Argentino Sue. 7 FRANQUEO PAGADO Concesion N° 5775 TARIFA REDUCIDA Concesion N° 3824 Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N" 85.462 Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 55; pri pošiljanju po P°*J pa $ 65; obmejne države Argentine 90 dol.; ostale države v obeh Amerikah USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralk Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljaj z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 dol. za vse države. čeke na ime~^Eslovenia Libre^y Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R^ Estados Unidos 425 - (1101) Buenos Ai'^' Argentina - Tel.: 307-1044 - Fax: 307-19$ E-mail: vUko@ciudad.com.ar t Smrt nas ne loči od Kristusa (Rimlj 8,38) Slovenski dušni pastirji v Argentini sporočamo vsem rojakom v Argentini, v domovini in po svetu, da je nepričakovano zaspal v Gospodu naš sobrat gospod prof. France Bergant DUŠNI PASTIR MED VERSKO SKUPNOSTJO V CASTELARJU Umrl je v Bariločah v četrtek, 19. februarja, in čaka vstajenja na pokopališč11 gornikov v bariloških gorah. Dobrega duhovnika in prijateljskega sobrata bomo ohranili v lepem spominu se mu priporočali pri našem dušnopastirskem delu za rojake v Argentini. Jože Škerbec delegat za Slov. dušno pastirstvo v Argentic1 Buenos Aires, 22. 2. 1998 t „Ker je dosegel popolnost, je v kratkem času izpolnil dolga leta; zakaj všeč je bila Gospodu njegova duša." (Modr. 4,14) Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je 19. februarja odš®? h Gospodu po večno plačilo, naš dragi brat, nečak, svak in stric č. g. France Bergant Zahvaljujemo se vsem, ki ste zanj molili in se od njega poslovili, še posebej prelatu Jožetu Škerbcu za daritev sv. maše, bariloškemu škofu Rubenu Frassia somaševanje in č. g. Branku Janu CM, ki je za kropljenje in pogrebno mašo dal razpolago svojo župnijsko cerkev in ob vsem stal ob strani družini. Iskrena zahval® tudi njegovemu dobremu prijatelju Dinku Bertonclju za prvo pomoč in vsei" bariloškimi rojakom za vso skrb pri pripravi groba. Hvala tudi gdč. Miji Markež, Heleni Dolinšek in prof. Tinetu Vivodu za poslovilne besede. Žalujoči: sestra Francka in mož Rajko bratje: Mirko, Peter in Tone z ženami Hedviko, A#0 in Alenko teti: Ivanka Flerin in Pepca Vesel nečaki: Fredi, Lučka, Edi, Monika, Marta, Jože, Ana, Marjan in Ivo z družinami; Sandi, Da®1' Irena, Andreja, Gabrijela, Marko, Andi, Emil, Damjan, Saši; ter ostalo sorodstvo Buenos Aires, Bariloche, Kanada, Anglija, Moravče, Domžale, Senožet*' Ljubljana k to d, Jt 0! »n, n