Celje, 1. julija 1970 — Številka 26 — Leto XXIV — Cena 60 par Glasifo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško in Žalec Lenin je imel У^ da je oblast Jdeva, ki gre tež- ^ ¡2 rok kot celo Unina. Ali ni tr- Jovratno uporablja- jg pojma regija jokaz zato in da se i,jl(akor ne more uveljaviti slovenski ^jem območje ali področje, ki je poli- Jgno povsem ne- opredeljeno. A kaj pomeni beseda re- gija, pomeni vlada- jo ozemlje, če je ,regi»'anje« še ved- po tisto, kar so o „jem mislili že na- ši očanci? KAKO JE USPELO PEŠClCI NEUKIH KMETOV IZTRGATI PODVOLOVUEK IZ DOSEDANJE ANONIMNOSTI IN TO IDILIČNO DOLINICO, KI JE SICER »BOGU ZA HRBTOM« POTISNITI V SVET Z OPOZORILOM, DA SE PRAV TU NAJOČITNEJE LOMI STARO Z NOVIM. • še nekaj dni in v Podvolovljek bo začelo romati na stotine kmetovalcev in drugih gostov iz vse države. Sobota in nedelja bosta njihov praznik. Ta idilična dolina bo v teh dveh dneh kraj in shod za vse tiste, ki želijo na »licu me- sta« videti in prodreti v »bistvo kmetijske revo- lucije mozirske kmetijske zadruge«. • »Mlekarski likof«, kot ga popularno ime- nujejo organizatorji, bo v resnici shod vsega, kar je vezano na živinorejo, predvsem na mlekar- stvo. Podvolovljenčani, gre za peščico ljudi, kajti vsi še niso dojeli vrednost in pomen te prireditve, pa so dokazali, da je tudi dobra volja ob malo denarja dovolj za prireditev, s katero lahko kraj in ljudje mnogo pridobijo. Podvolovjek, dolinica, ki se v resnici začne že pri Lučah in sega do Rakovega sedla, kjer je meja s Kranjsko, v resnici združuje troje zasel- kov: del Podveže in Krnice ter Podvolovljek. Dolinico u- tesnjujejo Kastni vrh, Kun- šperk. Mali in Veliki Roga- tec, Lepenatka, Rakovo sed- lo, Velika in mala Planina, Bukovo in Veža ter tako ustvarjajo naravno zaporo pred vsakdanjim gospodar- skim truščem in s tem tudi donedavna, pred hitro mo- dernizacijo. To tembolj, ker bi naj okno v svet v obliki ceste za povezavo z ostalim svetom začeli graditi že pred šestdesetimi leti, da bi jo naj zdaj končno nazarski GLIN zgradil vsaj do Rako- vega sedla, do meje s Kranj- sko. Ono, do Luč so zgra- dili občani sami. Podvolovljenčani, vseh je nekaj manj kot 150 duš, to tistih, ki še komaj racajo in onih, ki ob pročelju hiš v soncu grejejo svoje od sta- rosti premrle kosti, so že nekajkrat opozorili nase. Ne Zaradi tistih dveh Kranjcev, ki sta prišla na to stran in dva kmeta skoraj spravila na boben, ko sta ju prepri- čala, da je barva zemlje v soteski značilna za nahajali- šče zlata in tudi ne zaradi neslavne zgodovine gradnje omenjene ceste, ki so jo 40 let ob vsakih volitvah znova začeli meriti, kot tudi ne po- tem, ker je prav po tej doli- ni peš s culo na hrbtu ma- hal Blaž Arnie v orglarsko šolo, še manj pa potem, da bi Savinjčani skoraj povsem ob prekupčevanju lesa imičili vse trdne gospodarje, tem- več zato, ker so tisti, ki so ostali postali pionirji sodob- nega na že izživetem in sko- raj zavrženem svetu. Nadaljevanje na 6. strani »Včasih me je bilo sram priznati, da sem kmet,« pravi gospodar Mlinar v Podvolovljeku, dolini, nekaj kilometrov oddaljeni od Luč, ki bo čez tri dni gostitelj vseh jugoslovanskih kmetovalcev, ki se ukvarjajo z mlekarstvom. »Ko so gozdarski delavci vsak mesec prinašali domov plačo, sem z zavistjo gledal v tiste hiše. Danes pa mislim, da sem vsaj enakovreden »gospod« onim v zamejstvu. Če bo šlo tako naprej, bom čez dve tri leta še na boljšem od onih, ki si jih zdaj hodimo ogledovat v Avstrijo in Švico.« O tem, kaj vse je bilo treba zatajiti, kaj potrpeti, koliko noči prečuti, da bi dosegel to, kar danes ima, se nerad spominja. Vodi ga prepričanje, da je ob drugih v Gornji Savinjski dolini in drugod po Sloveniji - pionir, ki plemeniti poslanstvo kmetovanja, da bo vabljiva tudi za mlade. OB DNEVU BORCA IN DNEVU RUDARJEV NELOČUIVA PRAZNIKA ¡ Dan rudarjev in dan borca l&sovno sovpadata. Pa ne le časovno. Tudi vsebinsko dru- gega od drugega ni mogoče ločiti. Rudarji so bili od nek- daj najbolj revolucionaren del delavskega razreda, tisti, na fetere je ZK v svojih akci- Mh proti neljudskim reži- niom najbolj računala. Njih ^k poklic globoko pod ze- |"lio, v stalni nevarnosti, jih je prekalil v borce, ki niso Priznavali kompromisov, ki so tudi v političnih bojih tve- gali vse Svetli liki, kot je I oil v borbi z Or juno ubit ï'ranc Fakin iz Revirjev, so jim bili vzorniki tudi v letih najtežjih preizkušenj, v NOV. Tako so bili knapi mnogo- številni v vrstah partizanskih čet. Rudarji so bili zraven, ko so partizani leta 1942 onesposobili laški rudnik, zraven so bili, ko so leta 1944 z močnim naletom uničili rudniške naprave v Velenju. Dan borca ob 2ñ. obletnici osvoboditve ima še poseben pomen in svečan prizvok. Pred 25. leti se je nehala tež- ka, s krvjo in napori pret- kana štiriletna borba, ni se pa končala njihova revoluci- onarna borba, še danes, 25 let po osvoboditvi, so borci tista družbeno-politična sila, ki je v našem samoupravnem sistemu med najbolj monolit- nimi, navzlic dejstvu, da so borcem na pleča naložena leta, da so jim osiveli lasje, da jih nadlegujejo bolezni in med njimi neusmiljeno kosi smrtna kosa. Poročila o umrlih članih ZB na občnih zborih organizacij so pretres- ljiva. Zraven pa moramo ugo- tavljati, da borcem neodgo- vorni, med vojno i>a skriva- ški in na nasprotni strani stoječi elementi podtikajo očitke za napake (Kardelj v Dolenjskih Toplicah), ki jih niso storili. Če nismo sposob- ni po 25. letih svobode do- sledno izpolniti vseh, z zako- ni določenih pravic borcem, jim lahko čestitamo k pra- zniku z večjim spoštovanjem. Tudi rudarji, tako dokazu- jejo nekatera dejstva, ne uži- vajo več tistega družbenega priznanja, kot so ga takrat, ko je bilo črno zlato kri za našo obnovo in izgradnjo. Primer laškega rudnika in njegovih problemov meče sen- co, neglede na končni izid preorientacijskih načrtov. Ve- lenjski rudar je še vedno lah- ko ponosen na svoje rezulta- te dela, pa mu očitno niso všeč opombe o manjvrednem »črnskem delu«. V Libojah že dolgo ne rudari jo več. prav tako ne v rudnikih na robu Savinjske doline. Toda so in bodo rudarji iz takš- nih jam našli drugo, dostoj- no zaposlitev, dostojno po moralni in materialni plati. Moč in vernost zaslug se- danjosti se mora meriti tu- di s prizadevanjem in spo- štovanjem zaslug preteklo.sti, ki je sedanjost omogočila. JURE KR.^lšOVEC Mej duš — totale ohcet je pa hudičevo fejst in pametna stvar ... PRIJAVITE SE ZA ^ARAVANO BRATSTVA IN ENOTNOSTI" 12. oktobra bo s posebnim vlakom krenila v občine Kraljevo, Kruševac, Užičko Požego, Trstenik, Ćuprijo, Ariljo, Titovo Užice, Vmjač- ko Banjo, čačak. Gornji Mi- lanovac in Kasjaric letošnja »karavana bratstva in enot- nosti«. Občinske konference SZDL občin Celje, Dravo- grad, Krško, Laško, Lenart, Maribor, Mozirje, Ormož, Ptuj, Ravne na Koroškem, Slov. Bistrica, Slovenj Gra- dec, Slov. Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Velenje in Žalec vabijo nekdanje slo- venske izseljence v Srbijo v letih 1941-45, da se v prime- ru udeležbe letošnje karava- ne javijo vsak svoji občin- ski konferenci SZDL najkas- neje do 20. julija. Pogoji za priglasitev so: 1. da je bil priglasitelj iz- seljenec v Srbiji, 2. da ob priglasitvi plača 40 Ndin k prevoznim stro- škom (ta znesek bodo ude- leženci na vlaku lahko vnov- čili za hrano in okrepčila), 3. da ne zahteva vračila prispevka, če se karavane iz kakršnihkoli razlogov ne bi mogel udeležiti. Karavana »Bratstva in enotnosti« se bo vračala 16. oktobra. Vsa podrobnejša navodila lahko dobite pri občinskih konferencah Soci alistične zveze. NEPRIMERNA VOŽNJA V OVINKU Minulo sredo zjutraj je vozaiik osebnega avtoimo- bila MILAN SIVKA iz Hruševca pri Šentjurju vozil iz Šmarja proti Celju. V blagi ovinek pri Grobelnem je pripeljal s preveliko hitrostjo, da ga je zaneslo v skrajno desno stran in je vozil nekaj časa po ban- kini, nato pa je zavil v levo in trčil v naprotj vozeč avto HASIPA MUHADINOVIĆA. Pri trčenju je so- potnik v prvem avtomobilu KARL OTOREPEC iz Rogaške Slatine dobil pretres možganov, voznik Siv- ka in sopotnik LEOPOLD ŠTEFANČIC v Muhadino- vicevem avtu po so bili lažje poškodovani. Škode je bilo na obeh vozilih za 15.000 dinarjev. POTOLČEN MOPEDIST TAJIL ALOJZ BRATEC iz Ogeč pri Rimskih Toplicah je v sredo zvečer z mopedom vozil čez most v Rimskih Toplicah. Najprej Je zaradi vijuganja med vožnjo treščil v desno ograjo mostu, od tam ga je odbilo v levo ograjo, kjer je dokončno padel. Poškodov^ po obrazu in ušesu je pustil moped ležati, sam pa je odšel domov, pred tem pa še odklonil zdravniško pomoč. Ko so ga pozneje našli in zaslišali o nesreći, je kljub očitnim buškam tajil nesrečo. Pri alkote- stu je vrečica do ро1оласе pozelenela. Ž mopeda je bila odvzeta evidenčna tablica, ker je močno poško- dovan. S PREVELIKO HITROSTJO V OVINEK v četrtek zjutraj je v Amačah na cesti Velenje^ Polzela s preveliko hitrostjo zapeljal v dvojni ovinek MILAN GORENJAK iz Lofžnice pri Žalcu in treščil v naproti vozeči tovornjak STANISLAVA FIDERŠKA iz Celja tako, da ga je zasukalo v nasprotno smer vožnje in je razbil sprednji del svojega osebnega vo- zila. Škoda na obeh vozilih znaša okoli 6.000 dinar- jev, v osebnem avtu pa je bila poškodovana sopot- nica ŠTEFKA KLAVŽER iz Kasaz in je morala v bolnišnico iskat zdravniške pomoči. PREHITEVAL IN ZBIL KOLESARKO JANEZ KNIFIC iz Kranja je s tovornjakom v Logu med Radečami in Krškim v sredo prehiteval kolesarko MARIJO 2NIDARŠIC iz Loga. Prehiteval je tako tesno, da je zadel kolesarko in jo zbil s ceste, pri čemer si je ženska zlomila levo nogo in je morala biti prepeljana v celjsko bolnišnico. POVOŽENA NA PREHODU ZA PEŠCE MARJANA ULAGA iz Celja je v sredo pravilno prečkala križišče pred pošto, ko je imela z zeleno lučjo na semaforu prosto pot. Od postaje je pripe- ljal v osebnem avtu ILIJA UBAVIC, pravtako iz Ce- lja, kii je Ulagovo zadel in jo zbil po prehodu. Ula- gova je bila poškodovana po rokah in nogah in se je zatekla v bolnišnico. USODNO PREHITEVANJE PO DESNI V četrtek popoldne se je mopedist JOŽE INTI- HAR iz Grlič pri Šmarju vozil iz smeri Rogaške Slatine. v Šentvidu je vozil za vprežnim vozom, na- loženim s senom. Ker je voz začel zavijati v levo, je mopedist prehiteval p>o desni strani in zadel v MARIJA ESIHOVO iz Šentvida. Oba sta padla, toda mopedist si je poleg odrgnin zaradi neprevidnosti prislužil še zlom ključnice, medtem ko Esihova ra- zen prask v nesreči ni odnesla hujših posledic. NESREČA MED UČENJEM Vozilo z »L« tablico, ki ga je upravljala kandidat- ka ADELHEIDA GOLAVŠEK pod nadzorstvom uči-' telja ANTONA UPLAZNIKA, oba doma iz Kasaz, sta s stranske ceste »Pri Korošcu« na Polulah zavijala na glaл^^o cesto proti Celju. Nista se prepričala, če ie cesta prosta. In ni bila. Iz celjske smeri je na mini mopedu pripeljal IVAN VRHOVŠEK iz Celja in zadel v avto. Pri padcu je bil lažje poškodovan. POSLEDICE PREHITRE VOŽNJE v nedeljo zvečer je bila hujša prometna nesreča med Strmcem in Višnjo vasjo. FRANC POLANC iz Debra pri Laškem je z avtom nemške registracije zavozil v ovinek s takšno hitrostjo, da ga je zaneslo s ceste na rob, tu se je vozilo nekajkrat prevrnilo, nato ga je vrglo na travnik naravnost v drevo od tu pa se je prevrnil v jarek in začel goreti. V ^)re- čem avtu je ostal FRANC MAČEK iz Oj strega nad Laškim, ki so ga komaj rešili. Ima hude opekline, zlom desne roke in udarec v prsni koš. Poškodovana je bila sopotnica IRENA PETAN iz Dobrne, ki ima zlom ključnice, voznik sam pa poškodbe po nogah. Vozilo je gasila patrulja LM, toda brezuspešno. Avto je poipolnoma zgorel. Poškodovani so bili prepeljani v bolnišnico. Voznik ima že pogojno kazen zaradi ogrožanja varnosti prometa. OD PONEDELJKA DO NEDELJE Prometnih nesreč v minulem tednu je bilo veliko več. Samo v nedeljo jih je bilo 13. Izbrali smo ne- katere najbolj karakteristične za opozorilo, vendar ne najhujše po višini F>ovzročene škode. c:i:l.ie Poročilo se je 19 parov, od teh: Valentin Ncimand, Ma- ribor in Terezija Tržan, Ce- lje; Mirko Boljšaj, Trnovlje in Danica Strašek, Celje; Stanislav Pezdevšok in Cvet- ka (iorčar, oba iz Celja; Stjepan .lazboc in Lidija Mi- kolavčič, oba iz Celja; Karol žerjav, Dobrova in Anica Tkavc, Slatina v Rožni doli- ni; Martin Poder.iia.js, Škofja vas in Stanislava Tisnikar, Arclin. ŠENT-ILK PKI CEIJU Edvard Skale, 28, delavec in Frančiška Gradišnik, 20, delavka, oba iz Bukovja pri Slivnici ter Martin Fundar- šek, 21, Bukovje in Nada Ro- mih, 19, delavka, Turno. Jožef Pilih, 34, Tmovlje in Ivanka Dobnik, 30, Košnica; Franc Vivod, 39, Sp. Rečica in Zofija Geček, 27, Mozirje; Ttunislav Tamše, 19, Zabuko- vica in Dragica Korošec, 20, Kasaze; Viktor Smrekar, 51, in Marta Zamuda, 30, 'oba iz Podvina pri Polzeli; Anton Ropas, 37, Legen in Karoli- na Menih, 22. Andraž nad Polzelo ter Josip Sambolic, 23 in Vida Degen, 24, oba iz Petrovč. celje 31 dečkov in 33 deklic šentjur pri celju 1 deklica š:\l\rje pri jei.š.vh 2 deklici c:elje Berta Zapušek, 71, Celje; Angela Erdlen, 78, Poljčane; Alojz Švab, 8, Preloge; Dra- gutin Kovačič, 49, Laško; Jo- že Pintar, 63, Matke; Alojz Kristan, 46, Zavrh; Ana Kre- ča, 85, Celje; Jožef Godec, 60, škalce; .^1о.Ј7, Kačičnik, 43, Laze; Terezi,ja Cretnik, 85, Mali vrh; Franc Golič, 72, Gornja vas; Jožef Ožir, 48, Celje; Franc Koprive, 66, Ce- lje; Mda Farkaš, 30, Dobrna in Sil\a Vrečko, 44, Arclin. IJIIBNO OB SAVINJI Martin Kočnik, 33, kmečki delavec. Planina. .Š>1AK,IE PRI .lELŠAII , Marija Uršič, roj. Brglez, ' 49, Polje pri Bistrici; Jožef Jer.sečič, 43, Tržišče; Alojzija Arbeiter, roj. Padežnik, 72, Rogaška Slatina; Jožef Ivane, 78, Vrenska gorca; iVIarlja Kovačič, roj. Posteržin, 78, črešnjevec pri Bistrici in Jo- žefa Kovačič, roj. šarlah, 80, j Dekmanca. ŽALEC j Franc .«^vaJser, 70, upokoje- nec, Polzela; Marija Lukner, roj. Rak, 63, gospodinja, šma- tevž; Jernej Naraks, 84, de- lavec, Galicija; Karel Geber, 66, upokojenec, Dobriša vas; Franc Kolšek, 74, upokoje- nec, Kasaze; Mari.ja Hudour- nik, roj. Jeromel, 77, upo- ; kojenka, Šmatevž in Bri.gita I Fužir, 1 mesec, Dobrtešavas. DEŽURNA LEKARNA Do sobote 4. julija do 12. ure je dežurna lekarna Cen- ter, od sobote dalje pa No- va lekarna, Tomšičev trg 11. PROSTE KAPACITETE v vseh zdraviliščih, hote- lih, gostiščih v turističmh krajih celjskega turističnega območja imajo še dovolj pro- stih mest, povsod pa pripo- ročajo predhodne rezervacije, predvsem za večje skupine ter ob koncu tedna. PLANINSKI DOMOVI I IN IZLETIŠČA Odprti so Planinski dom, pension Plesnik in pension Sestre Logar ter koča in bife pod slapom Savinje v Lo- garski dolini, hotel Rinka in gostišče Zadružnik v Solča- vi, pension Rogovilec v Ro- banovem kotu, vikend naselje v Matkovem kotu, dom na Okrešlju, koča na Klemenči jami, dom na Gori Oljki, Celjska koča, dom na Sve- tini, Stari grad nad Celjem, turistični center na Golteh; odprt je autocamping Jeze- ro ob velenjskem jezeru. LOV IN RIBOLOV Enodnevne dovolilnice za ribolov v velenjskem jezeru i lahko dobite p» 8,00 din v I recepciji hotela Paka in re- stavraciji Jezero. Na obmo- čju Lovske zveze Celje je v določenih obdobjih možen lov na sledečo divjad: sr- ; njad, gamse, divje peteline, i ruševce, divje prašiče, zajce, fazane, gozdne jerebe, golo- I be in grlice. PRIREDITVE v hotelu Celeia ter Paka imajo vsak dan razen ob ne- deljah oziroma ob ponedelj- kih ples z mednarodnim bar- skim programom. V Celju je glasba na vrtu Kolodvor- ske restavracije, hotela Ev- ropa, restavracije Koper, Oj- strica, Amerika. V Rogaški Slatini je vsako sredo in so- boto ples v restavraciji Po- šta; v Braslovčah redno ob- ratuje restavracija na jeze- ru, kjer imajo tudi prenoči- šča; v Šoštanju je vsako so- boto in nedeljo ples v Ka- juhovem domu; v Velenju je glasba za ples ob sobo- tah in nedeljah v restavraciji Jezero; na Dobrni je ples vsako soboto in sredo ter nedeljo; ob bazenu v Prebol- du je prav tako glasba za ples ob sobotah. MUZEJA Muzej revolucije in Pokra- jinski muzej sta vsak dan ra- zen ob ponedeljkih od 9. do 12. ure, ob sredah pa tudi od 15. do 18. ure — toda samo za večje, napovedane skupi- ne, V Pokrajinskem muzeju je odprta razstava stalne ar- heološke zbirke. KOPALNI BAZENI Vsak dan sta odprta po- krita kopalna bazena v La- škem in Dobrni. Odprti pa so tudi bazeni na prostem in sicer v Celju, Rimskih Top- licah, šoštanju, Preboldu, Rogaški Slatini in »Atom- skih toplicah«; možno je tu- di kopanje v velenjskem je- zeru. UNION: do 2. julija ameri- ški barvni film »NEVAR- NEJŠE OD MOŠKIH«; od 3. do 6. julija francoski barvni film »VELIKA LJU- BEZEN«; od 7. do 8. juli- ja ameriški barvni filíñ »MAT HELM LJUBI IN UBIJA«. METROPOL: 1. julija še a meriški barvni film »ZBO- GOM COLUMBUS«; od 2. 5. julija nemški barvni film »KAPETAN GROMOV- NIK«; od 6. do 8. julija italijanski barvni film »ŽE- NE VLADAJO«. 1k)m in letni: j hja ameriški barvî-î. »ŽGEČKAJ ME«; \ jugoslovanski fiij^' NINA JEZE«; od \ julija francoski barvh^ »OBRAČUN NA od 6. do 7. julija danski film »JAz MEC«. ' Ч DOBRNA: 4. in 5. ^ hjanski barvni fii^ J¿ VLADAJO«. Ч Predstave v kinu Uni ob 16., 18. in 20. uri , tropolu ob 16.30, 18 3!! 20.30 uri, v kinu Doiîi' m 18. uri — isti fiiru^ vaj ajo v letnem кјд^^ 20.30 uri, v Dobrni p^ boto ob 18., v nedeljo ¿ 16. uri. ^ V četrtek 2. junija ob % uri Jurčič-Inkret: »q^ brat«, v petek, 3. junija 20.00 turi Ibsen: »Sovrjj ljudstva«. To sta ^^ predstavi v letošnji sezon- sta namenjeni počastitvi! va borca in občinskega pi nika Celje. Obe predstavi brez vstopnine. NOVOSTI S POLIC ŠTUDIJSI KNJIŽNICE Manoll M.: Prekleti pea Ljubljana 1969 (1970) 33930. Menon T. K. N.: The 1 ching of Englisch as a Foni Language. Baroda 1957. 33933. Taube M.: Mit o misi« stroju, Ljubljana 1969, 33935. Braunbek W.: Wenn sei .4tome einfrieren. Stutt^ 1970. S. 33941. Pantenburg V.: Das I trät der Erde. Geschic" der Kartographie. Stuttf 1970. S. 33942. Zelenin V. V.: Ju.goslo« pod zastavom Oktobra. В grad 1967. S. 33947. Samoupravljanje in socii stična demokracija. Ljutt na 1969. S. 33944. Priročnik o gotovin-skera brezgotovinskem plačevali Ljubljana 1969. S. 33932. DOBRA OKNA,BOLJŠA OKNJ JELOVICA OKNA Dom si gradite le enkrat v življenju, zato zanj izbir»! le najboljše! J Finalizirana okna in okenska .senčila »Jelovica« so ГипИ nalno konstruirana, estetsko oblikovana in solidno izdeluj Jamstvo za kvaliteto in znak za najboljše »Jelovica«! Na področju Slovenije lahko nabavite stavbno poh'^j »Jelovica« v maloprodajni trgovini »Jelovice« v бИ Loki in v poslovalnicah z gradbenim materialom »Snire^ Maribor, »Slovenijales« Ljubl,)ana, »Lesnine« LjublH »Gramex« Ljubljana, »Potrošnik« Murska Sobota, »Murr Lesce in »Izbira« Ptuj. \ IUNKO WAGNER 75 LET ■ gden med najstarejšimi celjske športne druži- ^ Janko Wagner, je 29. ju- slavil svoj 75. rojstni Ob tej priložnosti so pu športni delavci, pred- li nogometaši, zaželeli še jj mnoga zdrava leta. Tej jgäfitki se pridružuje tudi j^a redakcija. Janko Wagner in celjski jaort sta tesno povezana. To jg posebej velja za nogomet. Svojo športno pot je začel v mariborskem mladinskem študentskem klubu Concor- 4iji. Po prvi svetovni vojni, pot«m ko se je boril na so- š^ fronti in bil med Mai- strovimi borci, se je vrnil v Celje. Takoj je postal akti- ven član celjskega športne- ga kluba. Bil je nogometaš, kegljač, atlet (100 m — 11.2) ter strelec. Po drugi svetov- ni vojni ga srečamo med no- gometaši in strelci, toda mno- go bolj pri srcu mu je no- gomet. Vsa leta po vojni ga srečujemo na najbolj odgo- vornih položajih pri nogo- metni podzvezi in sodniški organizaciji. Zlasti veliko skrb je posvetil vzgoji mla- dih nogometnih sodnikov. Za svoje neumorno delo )e Janko Wagner prejel več družbenih priznanj, med nji- mi Bloudkovo plaketo in zla- to plaketo Nogometne zveze Jugoslavije. J. KUZMA ŠŠD KAJUH IN ŠŠD H UDINJA NAJBOLJŠA V CELJSKI OBČINI Ob zaključku šolskega le- ta so bila ocenjena vsa šol- ska športna društva v celj- ski občini. ObčZTK Celje že tretje leto zaporedoma raz- pisuje in ocenjuje dosežke SŠD po posebnem tekmoval- nem pravilniku,- ki vsebuje domala vse oblike prosto- voljnih dejavnosti na podro- čju telesne kulture. Na srednjih šolah se je vključilo v tekmovanje 9 ŠŠD. Strokovna žirija je na- gradila 5 društev. Vrstni red: 1. ŠŠD Kajuh (gimnazija Ce- lje) — 694.5 točke, 2. ŠŠD Tehnik (tehnična šola) — 580, 3. ŠŠD ŠIKC (Štore) — 411, 4. ŠŠD ESC (Celje) — 358 in 5. ŠŠD pedagoške gimnazije — 339.5 točke. Kaj se skriva za temi to- čkami? Organiziranost ŠŠD z razvijanjem samouprave, urejanje dokiimentacije, od- stotek vključene mladine v prostovoljne dejavnosti, or- ganizacija redne vadbe, raz- vijanje medrazrednih in za- vodnih tekmovanj, prireditve in nastopi, urejanje šolskih športnih igrišč, udeležba na tekmovanjih, organizacija smučarskih in plavalnih te- čajev, vzgoja strokovnih ka- drov, propagandna dejavnost in skrb za zbiranje lastnih sredstev za financiranje ŠŠD. ŠŠD Kajuh je zadostilo domala vsem točkam tek- movalnega pravilnika. Kot p>osebne uspehe je šteti nji- hovo skrb za šolanje mla- dih strokovnih kadrov, iz- vedbo smučarskega in pla- valnega tečaja, razvijanja re- dne vadbe, množična tekmo- vanja za najboljši šolski športni razred, sodelovanje z drugimi ŠŠD in JLA, kva- litetni dosežki na področnih, republiških in celo zveznem tekmovanju. ŠŠD Kajuh je letos osvojilo kar 3 republi- ška prvenstva pri mladincih — v atletiki, košarki in ro- kom.etu! V Beogradu so bili mladinci v atletiki drugi v državi. Na osnovnih šolah je tek- movalo vseh 10 ŠŠD. Stro- kovna žirija je ocenila in na- gradila vseh 10 društev. Vrst- ni red: 1. ŠŠD Hudinja — 1.044 točk, 2. ŠŠD Dolgo po- lje (IV. osn. š.) — 732, 3. ŠŠD II. osnovne šole — 656, 4. ŠŠD Polule — 617, 5. ŠŠD Os. š. I. celjske čete — 545, 6. ŠŠD Štore — 537, 7. ŠŠD Perda Skoka (I. osn. š.) — 508, 8. ŠŠD Ivana Stavbeta (Vojnik) — 399 , 9. ŠŠD Fran- kolovo — 327 in 10. ŠŠD Dobrna — 223 točk. Za temi točkami se zrcali ogromno opravljenega dela. Nad 15.000 ur prostovoljnega dela je bilo opravljenega sa- mo pri gradnji šolskih ig- rišč na iv! osnovni šoli, na Polulah, v Vojniku, Dobrni in na Frankolovem. Zrasla so nova igrišča na IV. osnovni šoli, na Polulah, na Franko- lovem, v urejanju pa so še v Vojniku in Dobrni. V smučarske in plavalne šole je bilo vključenih nad 700 otrok. Bili smo priča trem izredno kvalitetnim množič- nim telesnovzgojnim priredit- vam — III. pionirski atlet- ski olimpiadi na Dolgem po- lju, združeni s svečano ot- voritvijo novega šolskega športnega igrišča, telovadne- mu nastopu na Hudinji, kjer je sodelovalo nad 1.000 otrok in slični prireditvi na Polu- lah s svečano otvoritvijo no- vega športnega igrišča. Značilnost v delu ŠŠD je vse večja organiziranost, na- črtnost, pestrost, množična udeležba na vadbi, tekmova- njih in prireditvah, izredna skrb za vzdrževanje in grad- nje šolskih športnih objek- tov, propagandna dejavnost in ob mentorstvu učiteljev telesne vzgoje načrtno vzga- janje mladih športnih delav- cev. Mladi se predvsem nav- dušujejo za vključevanje v vse športne igre, za smuča- nje, atletiko, gimnastiko, ho- kej na ledu, namizni tenis in celo že koialjkanje prodi- ra v ŠŠD. Kako množična je bila tek- movalna aktivnost in udelež- ba na občinskih prvenstvih nam pove podatek, da je v zadnjem šolskem letu nasto- pilo 151 ekip s Г.789 mladimi športniki, na medobčinskih in republiških prvenstvih pa še 16 ekip z 214 reprezentan- ti ali skupno — 2.003 tekmo- valci! Več tisoč mladih pa je nastopalo na internih medrazrednih in šolskih tek- movanjih. ObčŽTK Celje je skupno s Svetom za telesno kulturo pravilno vrednotila to delo na razvoju množične telesne kulture v občini Celje. Z dvema svečanima prireditva- ma je zaključila letošnje tek- movanje ŠŠD in nagradila društva z denarnimi nagra- dami v višini 14.000 Ndin, prehodnimi pokali za športne dosežke v posameznih šport- nih panogah in igrah, diplo- mami in plaketami. Ob tej skrbi ObčZTK Ce- lje za delo ŠŠD pa velja še posebej pohvaliti tudi celj- ske šp>ortne organizacije, ki so pokazale veliko razume- vanje in nudile nesebično pomoč ŠŠD kot — AD Kla- divar, HDK Celje, ŽPK Nep- tun, SD Izletnik, TVD Parti- zan-Kovinar Štore in Zbor nogometnih sodnikov Celje. K. JUG KOŠARKA Slovenska liga: Celje : E- lektro 74:66 (33:30), Tolmin : Celje 51:62 (29:27). Medobčinska liga: Po osmem kolu vodi Torpedo pred Vi- tanjem, štorami itd. Na brzoturnirju šahovskega kluba Savinjčan v Šempetru je zmagal štorman z lo toč- kami pred Ojstrškom. V soboto bo imela občin- ska strelska zveza v Žalcu svoj redni občni zbor. ZA PLAVALNI TEČAJ 167 PRIJAVLJENCEV V Preboldu prirejajo vsako leto plavalne tečaje za začetnike. Poleg tega so v programu še nada- ljevalni, da ne omenjamo rednih treningov za tiste, ki so v plavalni šoli pokazali največ. Za letošnjo plavalno šolo se je prijavilo več kot 160 kandidatov, kar kaže, da se v tem delu Spodnje Savinjske doline resno borijo s plavalno »nepismenostjo«. Doslej je bilo v Preb;ak n praporu, ki je bil v deželnem mestu Grazu razsta\ Ijen pred prodajo, ko je društvo leta 1920 praznoval 50-obletnico. Pregnani nemčurji niso pozabili na пг čelnike in poveljnike kot so bili Osolin, zlasti p brivec Zupane, velik narodnjak. No, to sicer ni pekov ogenj, je pa plamen, ki so ga v okviru društva ne tili po Laškem zavedni gasilci. Laški gasilci so hiteli gasit požare tudi v okolicc Turje, Šempeter, Tremarje, Sentlenart, Rifengazc To so samo nekateri kraji njihovih vročih preizki šenj. Domena gasilcev pa ni bil samo ogenj. Tudi nje gov nasprotni naravni element je bil njihov opravek Pred regulacijo Savinje je reka malone v natančni desetletjih poplavljala. Med najbolj siFovitimi pc plavami je bila tista iz leta 1933, ko je voda žalil zdravilišče in grozila teči čez laški most. Laški gasilci so nosili tudi bakljo prosvete i kulture, će so se liberalci in klerikalci borili vsa za svojo publiko, so gasilci zajemali obe plati. Kd od Laščanov srednjih let se ne spominja njihoveg »Slehernika« v igri na prostem »2iv pokopan«? òma nemška gasilska uniforma je bila gasilcer prisilni jopič. Mnogi med njimi so jo nosili v hosi in netili požar upora. Na novem gasilskem domi zgrajenem po vojni so vklesana tri imena: Fran Petemel, Franc Vavpotič in Maks Zavšek. To s imena treh padlih v borbi za svobodo. < Ob konou vojne so partizanski letalci sesuli oger na nemški vojaški transport, ki se je goreč zaust! vil v useku pri Marijagradcu. Gasilci so planili bitko. Ne zato, da bi Nemcem ohranili orožje in str( live. Preblizu Laškega je bilo in po Laškem s žeenske že šivale trobojnice z rdečo zvezdo. Kakšn bi bilo veselje Laščanov nad svobodo v porušenei mestu? In po vojni? Kdo bi naštel vse požare, ki so ji zadušili, omejili, če je bilo treba so gasilci gradi tudi pota, zato da bi lažje prišli do krajev nesreč« Kopali so jarke za vodovode — da bi bila voda bi že in pri roki. če so vlekli plazovi, so bili tisti, 1 so se zarili z lopatami v blato in reševali tudi reč ki so bile dostikrat mnogo manj vredne, kot njiho' izgubljeni čas. Zadnjič smo pisali o spominih nekaterih vetera nov. Nisem napisal, da so nekateri rekli, da takeg požrtvovanja med mladino ni več, kot jo je izkaz< vala mladina nekoč. Ko sem to povedal predsednik občine, me je zavrnil: »In kljub temu so gasilci v Laškem najbolj hc mogeno društvo, sposobno speljati še tako težk nalogo.« Začel sem s požari in mislil pri njih ostati. P ni šlo. Kako naj pišem o požarih, ne da bi omen gasilcev? J. K: PRAZNIČNI INTERVJU S PREDSEDNIKOM LAŠKE OBČINE MIHOM PROSENO|\/|. DOBRI OBETI NA ČVRSTIH TLEl Jutri je v laski občini praznik — praznik občanov te komimske skupnosti. Posvečen je spominu uspelega partizanskeg:a napada na rud- nik v letu 1942, posvečen je dnevu rudarjev, dnevu borca, 25. obletnici osvoboditve in ju- bileju gasilskega društva, ki praznuje letos sto let obstoja. Zaprosili smo predsednika občinske skup- .ščine, že v drugič izvoljenega za to odgovorno dolžnost, za praznični intervju. Vzela sva si malo časa, pa še od tega ne bo moč vsega, o čemer sva se pogovarjala, posredovati. Ne tratimo časa in prostora. Začnimo: NOVI TEDNIK: Laška ob- čina v sedanjem obsegu ob- staja od ukinitve okrajev. Pred leti niso bili redki gla- sovi, da laška občina nima bodočnosti, da bi jo bilo ce- lo dobro razkosati med so- sednje upra\Tio politične enote Kakšne so spremembe od takrat? MIHA PROSEN: Za mne- nja o ukinitvi laške občine nisem slišal, drži pa, da je pred priključitvijo Zidanega mosta, Radeč in okolice, imela le okoli 13.000 prebi- valcev, danes pa jih ima 18.000, v povprečju toliko kot vse občine v vzhodnem delu bivšega okraja. Toda bolj važino je, da je po podatkih zavoda za ekonomske razi- skave v Ljubljani po eko- nomski moči občina po še- stih letih napredovala od šti- ridesetega, na osemintridese- to mesto med šestdesetimi slovenskimi občinami. Točni podatki so stari dve leti. Takrat je ob republiškem povprečju 9212 dinarjev ime- la naša občina 6243 dinarjev narodnega dohodka na pre- bivalca. V družbenem sek- torju je bil dohodek na zapo- slenega v Sloveniji 29,4 od- stotka, v laški -občini 21,3. V republiškem proračunu je bil delež na prebivalca 353 dinarjev, v laški občini 244 dinarjev. Ali če hočete še drugi kazalci. Promet na enega občana v trgovini je znašal 2309 dinarjev, v re- publiki 4260 dinarjev. In re- cimo. Na 18 Slovencev je bil pred dvemi leti en avtomo- bil, v naši občini pa en av- to na 33 občanov. To so ne- kateri podatki o nerazvito- sti, ki jih še karakterizira vrednost osnovnih sredstev za proizvodnjo. Na enega za- poslenega smo imeli v obči- ni v teh sredstvih 8622 di- narjev, medtem ko je v re- publiki povprečje znašalo istočasno 18.063 dinarjev. NOVI TEDNIK: In danes, po dveh letih. So razmere podobne? MIHA PROSEN: K sreči ne več. V narodnem dohod- ku je občina že nad sloven- skim povprečjem. Rast za- poslenosti je presegla celo naš lastni, z republiškim pla- nom usklajen načrt za več kot tretjino. Zahvaljujoč in- vesticijskim vlaganjem zlasti v pivovarni in radeški pa- pirnici ter še ponekod, hitro raste tiudi vrednost osnovnih sredstev za proizvodnjo. Tr- dno verjamem, da bo ugod- no rešena preusmeritev ru- dnika, da bo razširjena tudi proizvodnja v tovarni lesne galanterije, da ima nove in- ve.sticije v načrtu tudi pa- pirnica, da bo uspešno za- ključena tudi sanacija »Vol- ne«, da imajo razvojne na- črte tudi drugi, da se obeta razcvet tudi v turizmu in z njim v gostinstvu. Vse to so obeti, ki stojijo na čvrstih tleh in z njimi bo morda kar hitro prišel čas, ko se bomo v laški občini nehali pogo- varjati o zaostalosti in ne- razvitosti. NOVI TEDNIK: Letos je vsa slovenska javnost bila seznanjena s kozjanskim problemom, ki je delno tudi problem laške občine, pose- bej pa še s problemom ru- dnika. Obe bolni točki se, kot kaže, bližata ozdravlje- nju. Kako? MIHA PROSEN: Kmalu bomo na jasnem glede per- spektive kolektiva rudnika. Želim, da bi dosegli cilje; da bi osvojili preusmeritev v smer, ki bi odgovarjala raz- meram kolektiva, da bi omo- gočili zaposlitev vsem rudar- jem ob primernih osebnih dohodkih in da bi panoga, za katero se bodo odločili, bila perspektivna. NOVI TEDNIK: Torej čez nekaj let v občini praznova- nje dneva rudarjev v okviru praznika odpade... MIHA PROSEN: ... ne bomo žalovali, ko se bo to zgodilo. Vzroki so jasni. To- da ostal sem dolžen odgovor na laški del Kozjanskega. Mislim, da bo gospodarska krepitev občine temelj rešit- ve tega problema. Zavzeti se moramo za krepitev kmetij- stva v tem delu, za razvoj obrti, trgovine (v Jurkloštru bo Мегх gradil novo), za člo- veško davčno politiko in uspešnejše socialno varstvo. NOVI TEDNIK: In turi- zem? O mnogih načrtih jav- nost že ve. Kaj pa uresni- čitev le-teh? MIHA PROSEN: Zelo re- alno računamo v občini na preskok od načrtov k ures- ničitvi prve etape turistične- ga programa, ki vsebuje naj- prej investicije, ki jih name- rava v ki-atkem začeti kolek- tiv zdravilišča sam, pa tudi gradnja hotela in odprtega bazena, za kar bo najbolj verjetno nosilec kolektiv pi- vovarne. želel bi, da bi se ne mudili predolgo okoli dile- me kje, da bi se hitro zedi- nili in zasadili lopato. Mo- ram pa pripomniti, da so kot Laško s svojim bogastvom termalne vode, enakega raz- voja potrebne tudi Rimske Toplice. NOVI TEDNIK; Slišali smo že očitke, da je občina bila v preteklosti preveč za- verovana v lastne sile, da se je zapirala v občinske meje in da so bile nekatere mož- nosti zamujene. Je to res? MIHA PROSEN: Ne y. če nam lahko kdo očita | takega. Cela vrsta pri^^j oporeka taki trditvi ne bom našteval, ker so j ni. Rečem pa, da veig ponudb od ziimaj ni bilo katere bi bil greh, da bi' prezrli. Narobe. Bili ^ med prvimi, ki so se čili za integracijo trgovin^ okrilje Merxa. NOVI TEDNIK: Ne га| ker bi kmetijstvo pod(^ vali, bolj naključje je, dai koncu o njem navežem p govor. MIHA PROSEN: Izpušča uvod o tem, kaj vse je vo, da kmetijstvo v go^ darstvu občine ne pom« veliko, vsekakor pa mno manj, kot bi lahko. To posebnost, značilna le za i ško občino. Trdim, da ta v tem pogledu lahko bolj, dro gledamo v prihodnoi Dejal sem že, .da je kmet! stvo treba odločno podpii ti, zlasti pa je interesan!) živinoreja v okviru квд košno pašnega tipa, prav ti ko pa tudi sadjarstvo, z!ai jagodičevje in končno okviru razivoja turizma tti kmečki turizem. NOVI TEDNIK: O ka: rih uspehih se bova lahi pogovarjala prihodnje te m kaj bi občanom ob pri niku lahko povedali? MIHA PROSEN: Vabil vas na ogled doma up(i jencev, novega zdravstvenej doma in vrtca v Radečah, i gradbišče nove osemletke Rimskih Toplicah, na og!i proizvodnje v novi predei vahiici mesa, morda tudi : vožnjo po novi cesti i šmohor, po asfaltu do M rijagradca, najbolj verjea tudi na gradbišče reka strukcije ceste proti Jurkic štru in še kam ... j Kar pa zadeva prazniäj želje. Najprej v imenu skm ščine globoka zahvala oW nom, zlasti pa kolektivom ki so neštetokrat pokaza toliko razumevanja za ski ne potrebe. Brez take pripra', Ijenosti in odrekanj, bi ¿ nes bil ves najin razgovo eno samo jadikovanje. 0; srca želim tako visoko 2 vest občanov in kolektifl še v prihodnje, za prazni pa vsem obilo zadovoljsf ! ob doseženih uspehih, zdrä ja in sreče. NOVI TEDNIK: Lepa hv la za pra2aiični in obetov pol razgovor. JURE KRAŠOVE VELIKO SMO NAREDILI SAMI PREDSEDNIK OS ŽALEC JOŽKO ROZMAN OB PRAZNIKU OBČINE ROZMAN 2a občino Žalec je zna- j svojski način proslav- ijg občinskega praznika jjjer vsako leto v drugem i, Xo prakso občani ze- pozdravljajo, ker takšen ^ек vpliva na razvoj in ¡jjtev kraja. Tovariš pred (jk, kaj lahko poveste o izkušnjah in kako se to v celotni občini? I resnici se je občinska pščina že pred nmogimi odločila, da bo pramo- je občinskega praanika ko leto v drugem kraju. ИПО namreč 19 krajevnih piosti gravitacijsko daleč J od druge, vse pa take, da I po velikosti res lahko Rujemo krajevne skupno- i z svojo samoupravo. Ko i smo sprejeli tak sklep in zadali za praznovanje dva lovna cilja, to je uredi- I najnujnejših komunal- I zadev ter kraja, kakor b politično, kulturno, pro- Kno in športno razgiba- 5t kraja pa sigurno nismo bkovali takih rezultatov, I jih s tem našim žalskim lemom praznovanja občin- [ga praznika dosegamo, ^v za letos se je pojavila rost, katera nas postavlja !d še težje naloge in pro- sne, občanom tistih kra- nih skupnosti, ki še niso trajih, v katerih se še ni iilo praznovanje občinske- praznika, pa daje garan- da bodo v doglednem ÎU tudi oni prišli na vr- Namreč doslej smo za- ičili praznovanje občin- ^ praznika po vseh več- centrih Savinjske doline, po vseh razvitejših 'jevrdh skupnostih. Letos praznujemo občinski pra- v perifernem, na vsak zaostalejšem, vendar ftizanskem kraju — Po- naslednje leto pa v Galiciji. Jasno, da so ti kra- ji brez na 1 osnovne j ših za življp'nje potrebnih in infra- strukturnih objektov. S pra- znovanjem občinskega praz- nika na Ponikvi bo Ponikva pridobila prvo telefonsko zvezo z centrom. Zgrajena bo cesta po popolnoma novi trasi do Žalca 4 km krajši od dosedanje. Trasa gre po trdem terenu in južni legi, kar vse je garancija da bo avtobus tudi v zimskem ča- su lahko vozil otroke v šolo in delavce v tovarno. Na Po- nikvi pa bo ob občinskem prazniku izvršena tudi adap- tacija in delna razširitev šo- le. 2. Kateri so bistveni dosež- ki na območju občhie Žalec za obdobje zadnjih nekaj let? Bistveni dosežki gospodar- stva v občini Žalec v zad- njih letih (po gospodarski reformi) so visoke stopnje rasti vse pomembnejših eko- nomskih kategorij. Tako je v letih 1965—1969 družbeni proizvod naraščal z stopnjo 11,2 odst. letno, osnovna sredstva 13,4 odst. letno, amortizacija kar 48 odst. letno, podjetniška akumula- lacija 9 odst., produktivnost dela 14,6 odst. ter osebni do- hodek na zaposlenega 15 odst. Omenjene stopnje so omogočile visoko vlaganje v razširjeno reprodukcijo pred- vsem modernizacijo proiz- vodnje, ki pa je zaradi ag- rarne prenaseljenosti v kme- tijstvu vzporedno sproščala odvečno delovno silo. Kme- tijstvo, tekstilna in lesna in- dustrija predstavaljajo 4/3 našega gospodarstva. Vse te tri panoge so dosegle visoko stopnjo razvoja, ki se odra- ža v visoki produktivnosti, akumulativnosti ter osebnega dohodka na zaposlenega. Te tri panoge po uspehih viso- ko presegajo povprečja so- rodnih panog v Sloveniji. Terciarne dejavnosti so se po gospodarski reformi kljub temu, da še vedno ne dose- gajo povprečij rezultatov v udeležbi Slovenije, razširje- vale hitreje od ostalega go- spodarstva ter tako uspele dvigniti svojo udeležbo v strukturi našega gospodarst- va od 10 na 15 odst. Vzporedno z razvojem go- spodarstva se v naši občini razvijajo, in gradijo tudi in- frastrukturni objekti, ki so izredno pomembni za nemo- ten potek procesa enostavne in razširjene kakor tudi družbene reprodukcije. Tako se je vsako leto vlagalo za naše razmere izredno velika sredstva od 350 do 400 mili- jonov Sdin, ki so omogočila da so glavni objekti ceste, vodovodi, kanalizacija, elek- trifikacija — vsaj do neke mere, če že ne popolnoma za- dovoljili velike potrebe naše občine, tako v gospodarstvu, kakor tudi v negospodarst- vu. 4. Kako se uresničuje v ob čini program razvoja šolstva in kulture, za kar občani tu- di dodatno prispevajo v ob- liki samoprispevka. Kako poteka financiranje nekaterih investicij, predvidenih s tem programom? Program novogradenj in adaptacij šolskih stavb v ob- čini Žalec v letih 1968—1973 se izvaja kot je bil sprejet na občinski skupščini. Lani je bila zgrajena nova šola v Grižah, v letu 1969 se je pri- čelo z adaptacijo in gradnjo prizidka k šoli Petrovče in Žalec. Do novega šolskega leta bodo adaptirane šole v Petrovčah, v Žalcu in Veliki Pirešici — v Ponikvi pa že do občinskega praznika, to je do 5. julija 1970. Do nove- ga šolskega leta bo urejeno tudi ogrevanje v šolah An- draž in Letuš. Jeseni 1970. se bo pričelo z gradnjo prizid- ka k osnovni šoli Polzela. V Grižah, kjer je bila zgrajena nova šola je šola pridobila 12 novih učilnic z ustreznimi kabineti, telovad- nico, kuhinjo, jedilnico, up- ravne prostore in drugim. Šola Žalec bo pridobila no- vo telovadnico, temeljito pa bo adaptiran celoten ostali del šolske stavbe. Del prosto- rov v obstoječi šolski stavbi pa bo preurejen za potrebe posebne šole. Šola Ponikva in Velika Pi- rešica bosta temeljito adap- tirani (zamenjava tal, uredi- tev ogrevanja, ureditev fasa- de, elektrika itd.). Težave pri izvajanju pro- grama nastajajo zaradi dvi- ga cen gradbenim in obrtni- škim uslugam. Cene so se dvignile za okoli 30 odst., za- to se morajo v krajih, kjer se adaptirajo šole oz. gradi- jo prizidki, zbirati še dodat- na sredstva. Financiranje in- vesticij poteka v glavnem v redu. Zaradi lažje premostit- ve težav je bil najet tudi kre- dit v višini 180 milijonov S din. S tem mislimo program dokončati leto popreje in vsaj za eno leto uteči novim podražitvam. 5. Katerim zadevam v ob- čini bi kazalo v priliodnje še zlasti posvetiti vso pozor- nost? Poleg že omenjene potrebe ob ustanovitvi skupnih sred- stev akumulacije ter določit- vi nosilcev razvoja bo po- trebno vzporedno s temi na- logami posvečati še več po- zornosti takozvani sferi ne- gospodarstva, ki še kako vpliva na rezultate in pogo- je samega gospodarjenja. Prva stvar je občinski pro- račun. Kljub temu, da med 60 občinami dosegamo po na- rodnem dohodku na prebi- valca šele 53 mesto. Vzrok temu so v prvi vrsti nizki dohodki našega gospodarst- va. Tako imajo naši občani že v osnovi slabše pogoje šo- lanja in negospodarskih us- lug celo od drugih ekonom- sko slabejših občin. Drug problem naše občine .so pfav gotovo kadri. Na eni strani imamo izredno slabo zasedena delovna mesta, na drugi strani pa nam mnogo diplomantov vsako leto od- teče iz naše občine. Treba bi bilo v naše gospodarstvo pritegniti vse tisto kar je sposobno ustvarjati in po- spešiti naš nadaljnji razvoj. Pomembni nosilec našega razvoja mora tudi v bodoče ostati zasebni sektor kakor v kmetijstvu, obrti, kakor tudi v gostinstvu. Izredno razdrobljeno prebivalstvo na- še občine že sedaj v pretež- ni meri oskrbuje z obrtnimi, kakor gostinskimi uslugami zasebni sektor, na drugi stra- ni pa predstavlja ta del na- šega gospodarstva tudi izred- no pomemben vir zaposlitve delovne sile, ki bo v nasled- njih letih stopila med aktiv- no prebivalstvo. 6. In vaše želje občanom za praznik? Za praznik čestitam vsem našim delovnim ljudem. Za- hvaljujem se vsem, ki so prispevali svoj delež k tako hitremu in burnemu razvoju naše občine z željo, da bi tu- di v bodoče vlagali svoje si- le in znanje v to, da bi nam vsem in bodočim rodovom ustvariU čim boljše pogoje za napredek in blagostanje ter kulturno preobrazbo, kar so osnovni cilji našega so- cialističnega družbenega re- da, za kateregg, se je aktivno pričela borba na dan, kate- rega proslavljamo naš občin- ski praznik. KADRI IN SE ENKRAT KADRI ^bina in glavno bistvo T tistih kadro\'skih vpra- gibanja zaposlenosti in '^a pri delu, ki so jih ^ obeh zborov skupščine Žalec obravnavali na ^ seji v četrtek, 25. ju- ®j.se kaže v zaključkih, ki jjih sprejeli na koncu po- jj' m razprave. Tako so posebno analizo ^^ velikega osipa v os- ^ Šolah in hkrati opo- da se bo v predvide- ? roku morala izboljšati J. izobrazbena struktura p'^ateljev v osnovnih šo- ■ ^ге namreč za dejstvo, ^J® povprečen osip učen- jj* Osnovnih šolah žalske 42,6 odstotka, kar po- ¡^ da tolikšen odstotek j konča obvezno šola- ijP^ej kot bi imeli v žepu spričevalo za opravjenJ osmi razred. In nadalje sta- tistika še pove, da je na teh osnoTOüi šolah kar 62,1 od- stotka predavateljev, ki ni- majo ustrezne formalne izo- brazbe. Na vsak napin je tudi v teh ugotovitvah, čeprav niso edine, iskati vzroke, zakaj da vsaka generacija v občini re- lativno malo strokovnjakov, zato pa dosti več nekvalifi- ciranih delavcev. Sicer pa so med zaključ- ke sprejeli še priporočilo, da naj m v delovnih organiza- cijah tudi s primerno šti- pendijsko politiko reševali svoje kadrovske probleme, zlasti, kadar gre za strokov- njake tistih profilov, ki jih nujno potrebujejo. Na ta problem pa se tesno veže še drugi; ustrezno in stimula- tivno nagrajevanje strokov- nih delavcev. Nič manj po- membna ni zahteva, da bo treba tudi materialnim vpra- šanjem šolstva posvetiti več skrbi. Skupščina je nadalje pri- poročila naj bo poklicno usmerjanje mladih stalna skrb in ne samo enkratna akcija, po navadi pred za- ključkom šolskega leta v os- mem razredu osno^vne šole. Umestno je tudi priporo- čilo, po katerem naj v delov- nih skupnostih nudijo vso pomoč tistim, ki so se odio čili za dopolnilno izobraže- vanje. Takšni so bili zaključki po razpravi, ki je razkrila neka- tera kadrovska vprašanja in ugotovila, da v občini manj- ka zlasti strokovnih delavcev m ljudi z višjo oziroma vi- soko izobrazbo. Skoda, da so se poročila o tem tako pomembnem vpra- šanju več aJi manj nanašala samo na občinska povpreč- ja, saj bi analiza stanja v posameznih gospodarskih ve- jah pa tudi negospodarskih dejavnostih povedala dosti več in tudi zaključki bi lah- ko bili na takšni osnovi do- sti bolj konkretni. Podobna ugotovitev velja za tiste podatke, ki so se nanašali na varstvo pri delu in število nesreč. Povprečja ne povedo vedno vsega, vča- sih celo zamegljujejo stanje. Gotovo pa je eno, da so ta vprašanja dosti bolje reše- na in urejena v večjih kolek- tivih in da je na drugi stra- ni skrb za varno delo pro- blematična v manjših enotah, predvsem obrtnih ipd. M. B. ŽALSKI JULIJSKI DNEVI OSREDNJA PROSLAVA OBČINSKE- GA PRAZNIKA NA PONIKVI PRI ŽALCU Pravzaprav ne samo žalski, marveč dnevi vseh prebivalcev Spodnje Savinjske doline, žalske občine. Julijski dnevi 1941. leta so bili tudi za to območ- je zelo vroči. Ne samo zaradi poletne pripeke, mar- več tudi sicer. Prihod okupatorja je sprožil odpor in upor. In tako so se sedmega julija 1941. leta zbrali člani Komunistične partije, skojevoi in drugi zavedni Slovenci, zlasti mladi ljudje, in odšli na prvo akci- jo ... Padli so telefonski drogovi, potrgane so bile žice, marsikak nemški napis je bil porušen in pre- barvan, na cestah so se pojavili prvi lističi, ki so opozarjali, da je tod doma uporno ljudstvo, ki ne bo klonilo nemškemu okupatorju. Akcija je uspela. Sle- dil je okupatorjev odgovor: devetdeset dmžin je bilo prizadetih. Organizatorji prve akcije aktivistov in bo. dočih partizanov so se umaknili v ilegalo. Sedmd julij 1941. leta. V spomin na ta dan, lahko bi rekli na prvi zače- tek organiziranega upora, praznujejo prebivalci žal- ske občine sedmi julij kot svoj borbeni praznik. Po pravilu, da so osrednje proslave vsako leto v drugem kraju, so se toikrat odločili za Ponikvo pri žalou. Tu bodo zlasti v soboto, 4. in v nedeljo, 5. julija glavne proslave in prireditve. Sobotni d«l bo izpolnil »na- pad in osvoboditev Ponikve.« Gre za akcijo, v ka- teri bodo sodelovali člani teritorialne obrambe in gasilskega društva. Večer pa bodo prebili ob par- tizanskem srečanju in mitingu, na katerem bodo so- delovali tudi. člani slovenskega gledališča iz Celja. V nedeljo bodo najprej v skoraj vseh večjih kra- jih v občini budnice, s promenadnim koncertom ob osmih zjutraj pa se bodo začele prireditve na Po- nikvi. Tu bodo zatem prikazali že živinorejsko de- javnost, ob devetih pa se bo v zadružnem domu začela slavnostna seja žalske občinske skupščine, na kateri bodo med drugim podelili tudi tri občinske na- grade. Po seji bodo izročili namenu tri pomembne objekte: prenovljeno cesto in šolo ter telefon. V dru. gem delu programa bodo še različna športna tekmo- vanja, kulturni nastopi in končno družabni del. Vse to v soboto in nedeljo na Ponikvi pri Žalcu. M. B. PRAZNIK TUDI V SIP ŠEMPETER Kolektiv strojnega industrijskega podjeitja Šem- peter bo 3. julija proslavil podjetniški praznik. To je lepa navada in še prijetneje je, če se v kolektivu ob takšnih priložnostih lahko smelo ozrejo na ob- dobje med obema praznikoma. V Šempetra to pтеп1 mlekovski? likot v Podvolov- Ijeku mnogo več, kot samo ogled sodobno urejenih kmetij, kajti nimajo niti teh, če vemo, da so šeie v začetku nekajlet- nih investicijskih vlaganj. Upajmo, da jim bo vreme na- klonjeno. J. SEVER IVAN PEŠEC »Dajte no. Kaj je tega tre- ba, saj tega kar sem zapisal o kulturno-uvietniškem delu v Radečah nisem naredil sam. Rekli so mi, da bodo predložili га nagrado prosvet- no društvo, zdaj pa jo dode- lijo posamezniku — in ravno meni.« Pa res. Kaj je tega treba, da 23-letni Ivan Pešec, rojen Ljubljančan leta 1920 po гш- stopu službe na železniški postaji v Zidanem mostni vzdramil okoli sebe svoje de- lovne tovariše in se v krat- kem času uveljavi kot telova- dec, vaditelj, igralec in reži- ser? Pa ne samo to. Celo v znanem ¿eleznicqrskem štrajku, znanem po padlih na Zaloški cesti, je sodeloval. Sodeloval je pri »Sokolu« kot režiser in igralec, ker mu je naprednjaku legalna možnost delovanja po vzdušju še naj- bolj prijala. »Imeli smo tudi neregistri- rano društvo. Klub nekadil- cev. Kogar je kontrolor do- bil, da kadi. je plačal. S ka- zenskim fondom smo kupo- vali garderobo, urejevali ku- lise. Ob začetku vojne smo imeli nekaj vagonov kulis in garderobo, kot malokdo v širši okolici. Vse je izgini- lo...« Moral je tudi sam na tuje. Izgnali so ga na prisilno de- lo v Nemčiji, štiri leta člo- veka nevrednega življenja, kot tisoči sotrpinov je z družino prestal Ko se je vrnil je na oder postavil »Raztrgance«. Odtlej so se nizali uspehi prosvetnega društva, dana- šnje Svobode. Divjega lovca so igrali šestkrat. Rokovnja- če sedemkrat. Miklovo Zalo. na kateri je sodelovalo 120 igralcev, gledalo pa jo je 20.000 ljudi, so uprizorili 22-krat. Mlinarjev Janez je doživel deset uprizoritev. No pa še spevoigre: Planinska roža z 30 predstavami, Hmeljska princesa in Dijak prosjak z 30 predstavami. Res, zakaj bi posebej ome- njali Ivana Pešca, saj je ve- čino teh del »samo« režirat, v večini tudi igral, malal ku- lise, skratka — malenkost. Ivan Pešec je pri svojih 73 letih še vedno aktiven Svobodaš in Partizanovec, od- bornik SZDL. Medtem ko mnogo neprimerno mlajših spretno vozi slalom mimo dolžnosti in delavnosti ki so neplačane, Ivan Pešec raz- mišlja, kako mladim vsaditi ljubezen do amaterskega de- la. Začeli bodo prav na za- četku. Z lutkovnimi predsta- vami, г otroško dramsko skupino. Sto in stokrat je stal na odru pred kritičnim občin- stvom. Zdaj mu je nerodno, da bo ob občinskem prazni- ku vabljen, naj sprejme na- grado »2. julij«. Naj še jaz eno rečem: Skromnost га petdeset let aktivnega dela, toliko posre- dovanega kulturnega boga- stva — res, kaj je tega treba! Naj vam, tovariš Pešec, aplavz vsaj 30.000 naših bralcev po- more iz treme. Bravo! Jure KRAŠOVEC RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM OBClNSKEn. SINDIKALNEGA SVETA CELJE, IVANOM Kfii MARJEM: ^ PRIZNAVAMO SAMO OBJEKTIVNE RAZLOGE Џ Tovariš Franc Vitanc je mi- nuli teden predlagal za nasled- nji intervju vas, tovariš pred- sednik. Predložil je tudi temo za najin razgovor: o problemih poviševanja cen osnovnim proiz- vodom za preživljanje. Mislim, da ne ho zameril če bova pred- met razgovora nekoliko razširi- la, seveda, če se tudi vi strinja- te? ■ Strinjam se, da razgovor razširimo, ker so cene važen faktor in imajo vpliv na stan- dard, stabilizacijo, inflacijo in dohodek v delovnih organizaci- jah. d Zadnje čase nezadržno in vztrajno naraščajo cene Tako je bilo s cenami mesa ter s tem povezanimi celjskimi brezmesni- mi dnevi. Pred dnevi ste v okvi- ru občinske organizacije sindika- ta imeli burno razpravo o pred- loženem povišanju cen kruhu, mleku in drugim osnovnim ži- vilskim proizvodom. Kakšno je stališče sindikata do teh poja- vov? ■ V odgovoru se na to vpra- šanje ne bom spuščal v podjet- niško kalkulacijo stroškov pro- izvodnje določene dobrine. Mne- nja sem, da to tudi ni moja naloga. V nekaj sem pa pripri- čan in to je, da na ceno mesa vplivajo v Sloveniji prevelike kapacitete klavnic saj jih ima- jo cca. 145, zadostovalo bi jih pa 1/3 ali okoli 45 Torej imamo jih preveč, težnje pa so, da bi jih še nekaj izgradili. O posledi- cah ne bi razpravljal, če do teh novih kapacitet pride. Nada- lje menim, da mora odkupna ce- na imeti stimulativni vpliv na proizvajalca mesa. Ce se to do- seže, bo živinski fond tudi nara- štel. Ce se reši prvo, mislim na kapacitete, potem drugo ni več problem. Kakšne bi pa lahko bi- le maloprodajne cene mesnih iz- delkov jaz ne bi presojal, ker nisem Za to vprašanje strokov- njak. Razprava na razširjeni seji predsedstva občinskega sindikal- nega sveta glede cen kruha in mleka je bila res burna, to ste dobro informirani. Zato mi do- volite, da pojasnim stališča pred- sedstva, ker me to konkretno vprašujete: Glede kruha se je predsedstvo občinskega sindikalnega sveta strinjalo s povišanjem cen črne- ga kruha za dejansko povišanje materialnih stroškov, ki vpliva- jo na proizvodnjo v pekarnah. Glede mleka pa je s<^lašalo s predlogom za zvišanje cen mle- ka, ker smatra, da se s tem po- spešuje živinoreja in v končni konsekvenci s povečano ponud- bo te dobrine. Ф Dovolite nekoliko nenavad- no vprašanje. Ali je kruh, kon- kretno črn kruh, na današnji stopnji razvoja zares poglavitni predmet potrošnje, ki s svojo ceno ogroža življenjsko raven delovnega človeka? Cene drugih potrošnih predmetov (da izvza- memo tobak in alkoholne pija- če kot nekoristne) so tudi iz dne- va v dan večje. V cenah živil smo žal dosegli razvite indust- rijske države, v katerih so pa cene industrijskega blaga dosti nižje kot pri nas. Vse to nava- jam pod vtisom misli, da človek vendar ne živi samo od kruha. Kako ocenjujete ta dejstva? ■ Vsako povišanje cen, če istočasno ne raste realni osebni dohodek je ogrožanje življenjske ravni delo\Tiega človeka, kajti življenjsko raven ni mogoče qv, riti samo s potrošnjo živil v^ dar pa so cene življenjskih рк^ izvodov, med njimi tudi črnega kruha, zelo občutljiva konomska kategorija za tiste lovne lJudi, ki prejemajo najnj je osebne dohodke. Cena Icoq, nega proizvoda Je vedno гегцц gibanja in razmerij stroškov , surovinske proizvodnje do p,, daje na trgu, zato je to istočaa ne le podjetniški, temveč tuj sistemski problem. Cim slabše so oblikovani ¡ц goji gospodarjenja, tem večj je nevarnost, da delovne orgaç zacije v procesu blagovne proj vodnje pretiravajo s kalkulath nimi elementi. Ce pa že spreje niamo in smo priča mflatomeg gibanja cen, potem bi moral zagotoviti vsaj to, da prejmej delavci v absolutnem mesku to liko več osebnega dohodka, ktè kor znaša podražitev osnovj^ življenjskih potrebščm. Med žii Ijenjske potrebščine pa prištevi mo osnovna živila, oblačila, su novanje, komimalne usluge ; kulturne dobrine. Ce pa bi ¡x viševali osebne dohodke v pro centu na osnovi osebnih dohoč kov, se bi večal razpon rae¡ najnižjim in najvišjim osebni: dohodkom. Strinjam se, da smo v cenai živil skorajda dosegli razvite di žave, če merimo te cene po ura« nem tečaju dinarja. Toda sam to dejstvo ni odločilno za pri sojo življenjskega standardi kajti odločilno je zlasti to, ko liko življenjskih dobrin dobi člc vek za svoj zasluženi denar. Stn njam se z vašim vtisom, da čli vek ne živi samo od (čmegal kruha in to posebej ne v naši so cialističm družbi. # Proizvajalci v živilskei kompleksu proizvodnip so Ш del našega gospodarskega in s moupravnega sistema. Tudi v ti asociaciji imajo delavci pravU do izboljševanja življenjskih i delovnih pogojev, vključno г di lovnimi kmeti. Prosim za vd mišljenje, kako uskladiti nasU jajoča protislovja. Mislite, da ' to moč rešiti v okriru obe interesnih sfer, ali to presei moči in je problem s svoji' vzroki širši? I ■ Za zvezo sindika^^ov je (r novno, da so vsi delavci vsf dejavnosti kar najbolj v enakf pravnem ekonomskem položaj, torej tudi zaposleni v živilski kompleksu. Kako to doseči i vprašanje določenega sistems ki jim pa tega položaja še n zagotavlja. V smislu vašega \фГ5 šanja ne gre za protislovja dv¿ grupacij, ampak za usklajen raí voj. V sindikatu se zlasti tu¿ zavzemamo zoper »dvojno mi ralo« proizvajalca-potrošnika, k se mnogo kje kaže v tem, d kot proizvajalec teži k proda] svoje proizvodnje po čim višj ceni, a kot potrošnik želi kupo vati po čim nižji ceni. Tako ve denje se v določenem smislu po rabi v obnašanju podjetnišfc miselnosti. Pri odločitvah pa s vendarle moramo opredeliti n osnovi objektivnih argumentot Ф Hvala za razgovor. Prosili da predlagate naslednjega sog" vernika za naš razgovor v "" slednjem tednu. ■ O položaju kmeta in ki"' tijstva pa predlagam za vaše^^ sobesednika tov. Janka Zevarti predsednika občinske konferei ce SZDL Celje. VELENJSKA OBČINA DO 1975. LETA -ye dni je v velenjski občini v za sestavo srednjero- središću popzornosti raziprava o giega programa razvoja občine y obdobju Od 1971. do 1975. leía. tema je bila na tapeti ne sa- 00 na sejah občinskih družbe- ^ političnih organizacij, marveč prav tako v ponedeljek, 29. ju- nija na seji občiniske skupščine. Ni naključje, da izhodišče opo- zarja na vsklajenost razvojnih programov delovnih organizacij jji njihovih proizvodnih sikupin, ^jti občinski program razvoja za naslednjih pet let mora biti sKupni dogovor vseh samouprav- jiih dejavnikov družbenega in gospodarskega sektorja. šele Medsebojne usklajene projekcije razvoja posameznih gospodarskih jn negospodarskih sektorjev bo- do lahko označile optimalne raz. vojne poti celotne občine. Četudi vse gospodarske orga- nizacije še nimajo razvojnih pro. granìov, je že iz dosedanjih po- datkov razbrati, da bo gospodar, stvo v tem obdobju naraščalo s pc>vprečno letno stopnjo od 23 do 27 odstotkov. To pa hkrati pomni, da se bo moralo število zaposlenih vsako leto povečali 20 približno 10, produktivnost dela pa od 12 do 15 odstotkov. Vsekakor izredne številke in hi- ter porast raz\-oja! ^Ge bi izpolnili in dosegli tak- šno dinamiko razvoja, bi 1975. leta dosegli že nad 5 milijard di- narjev celotnega dohodka (lani 1,4 milijarde), število zaposlenih pa bi se povečalo od 11.359 lani na približno 20.000 v 1975 letu! In še en odstotek — računajo, da bo v 1975. letu zinašal narodrxi dohodek na zaposlenega v obči- ni med 76.000 in 87.000 dinarjev (lani 39.000 din). Četudi predvidevajo znaten porast števila zaposlenih, meni- jo, da bi se jih dobršen del mo- ral voziti na dek) iz drugih ob- močij, predvsem iz mozirske in slovenjegraške občine saj bi lah- ko v tem času zgradili vsako le- to le po okoli 350 stanovanj, kar pa je občutno premalo za vse, ki bodo delali v organizacijah v velenjski občini Pivi podatki nadalje kažejo, da se bo število prebivalcev v občini povečalo v tem obdobju na okoli 34.000, oziroma za pri- bližno 6.700. In če bi zdaj ves ustvarjeni narodni dohodek raz- delili na vse prebivalce, bi le- ta 2aiašal od 38.000 ni 44.000 di- narjev ali 3040 do 3500 dolarjev. Prvi obrisi petletnega perspek. tivnega razvoja se zavzemajo za takšne programe gospodarskih organizacij, ki bodo zagotavljali tudi ustrezno višino osebnih do- hodkov. Gre za težnjo, da bi od- preprečili premočno fluktuacijo zaposlenih. Pravijo, da bi morali stranili prevelike razlike in tako osebni dohodki v 1975. letu v povprečju znašati 217.000 din, s tem da bi bila na vrhu lestvice energetika, spodaj i>a gradbeni- štvo. M. B. J(REDITNABAIIKAJDEUE ZRELOST IN BODOČNOST v veliki dvorani Narodnega duma, kamor dijaki celjske gini- nazije velikokrat zahajajo, minu- li četrtek rú bilo vroče zgolj za- radi samega poletja. Letošnjim maturantom ginmazije, ki so se tu zbrali na zaključno slove- snost, je bilo dvakrat toplo za- radi izjemnosti tega trenutka. Slovo od gimnazije, slovo od skupnih štirih let, tople besede predsednice Olge Vrabič, podeli- tev diplom, stiski rok ...! Toli- ko vsega naenkrat. Zrelost in bo- dočnost!? Profesor Ivan Grobelnik, di- rektor celjske giinnazije je s svojimi besedami segel globoko v srce letošnji generaciji matu- rantov. Toliko lepega je povedal mladim na poi. Za njim je spre- govorila predsednica celjske skupščine Olga Vrabič in med drugim omenila možnosti glede štipendiranja na visokih in višjih šolah. Tu se je jelo marsikaj lo- miti: celjskim podjetjem manj- ka sposobnih, visoko izobraženih ljudi. Takšnih kadrov bo potreb, nih vedno več. Prav mla''¿ ki sedaj stojijo na razpotju med srednjo in visoko šolo, imajo dolg do razvoja mesta, zanj se lahko zavzamejo, vanj se lahko vključujejo. Pa poglejmo za trenutek še ne- kaj številk. Brez tega pač ne gre. Na gimnaziji je bilo za le- tošnjo maturo 151 kandidatov, od katerih je bilo 26 dijakov za- radi odličnega razrednega uspe- ha oproščenih opravljanja matu- re. Od preostalih jih je 113 us- pešno opravilo izpit zrelosti; 9 z odličnim 44 s prav dobrim, 48 z dobrim in 12 z zadostnirn us- pehom. Ne glede na te ocene ve- mo, vsakdo se je presneto ozno- ji!. Samo 9 kandidatov ima po- pra\Tii izpit, vtem ko so 3 bili odklonjeni do naslednjega roka. Na splošno je rezultat letošnje mature ugodnejši, saj je manj popravnih in odklonjenih kot la- ni. V teh dneh najbi-ž malo letoš- njih maturantov gimnazije pre- bira te vrstice. Ni jih v Slove- niji, pač pa potujejo po drugih delih domovine, v kateri so se rodili in odrasli, pyotujejo p>a tu- di po drugih deželah. F. K. BOGATA ŽETEV 1969-1970 v ponedeljek je bila v SIjG Celje slovesm>st ob zaključku le- tošnje gledališke sezone. Zaključ- ne slovesnosti so se udeležili predstavniki družbeno politične- ga življenja v celjski regiji. Ob navzočnosti predsednice skupšči- ne občine Celje Olge Vrabičeve, sekretarja občinskega komiteja ZK Štefana Korošca ter pred- stavnikov drugih družbeno po- litičnih in gaspK>darskih organi- zacij, je potekal spontan razgo- vor o delu in dosežkih najmoč- nejše kulturne institucije v celj- ski regiji. Pri tem je treba takoj povedati, da je bila letošnja gle- dališka letina izredno rodovitna. Celjski gledališki kolektiv je ni- zal uspeh za uspehom, od pre- miere do premiere. Pri tem ve- lja omeniti drzen poskus (če pri- merjamo z nekaj leti nazaj), pri- redbe ljudske igre, Jurčičevega Etesetega brata. Kaj kmalu po tej premieri na odru celjskega gledališča, smo v dnevnem tisku zasledili mnenja, ki so govorila v prid težnji po predstavljanju dramaturško oplemenitenih ljud- skih iger na odrih poklicnih slo- venskih gledališč. Na koncu tudi število, 65 uprizoritev in izredno prisrčen sprejem te predstave pri gledalcih v Celju in na gostova- njih po skoraj vsej Sloveniji, po- trjujeta uspešen začetek lansko- letne sezone. Po lahkotni, igrivi in vsem p>o- trebni ljudski igri, so se gleda- liščoniki spoprijeli, spet v režiji Francija Križaja, s Sartrovimi Nepokopanimi mrtveci in dožive- li izreden uspeh. Tudi ix>srečena zasedba Simonove komedije Bo- sa v parku je botrovala naklo- njenosti kritike in seveda občin- stva. V repertoarju je našla svoj delež tudi Pravljica o pepelki, ki je razveseljevala najmlajše ob praznovanju Dedka mraza. Sledila je noviteta P4incer-Ki- slingerja, utopistična drama Pre- gnani iz raja, nato Ibsenov So- vražnik ljudstva ter komedija Oscarja Wilda Gla\Tio je, da si ljubček in Francisa Vebera Ugra- bitev. Posebej velja omeniti Pin- terjevo delo Hišnik, o katerem so slovenski kritiki pisali tako la- skave ocene, kot jih ne pomnimo nekaj let nazaj. Repertoar in umetniške stvaritve so ob koncu pokazale zelo ugodno in bogato bilanco. Na koncu moramo še povedati, da so celjski gledališčniki upri- zorili v sezoni 1969 70 skupaj 203 predstave, ki si jih je ogledalo doma in na gostovanjih 64.737 gledalcev. ALFONZ KUIVIER KITAJSKA VEČERJA V SOHU Nekoliko slabo vreme nas pri- sili. da predčasno zapustimo Windsor, še prej pa se spreho- dimo po eni od glavnih ulic. Iz- ložbe So preobložene. Kosi me- sa so na primer taki, da bi člo- vek jedel surove ( in povrhu še po nižji ceni kot pri nas). V ze- len j arni stane recimo kilo j^ bolk 2 šilinga (3 din), pri tem pa je izbira tolikšna, da Se člo- vek težko odloči. Nagnitega sad- ja in zelenjave kratkomalo ni, to, kar prodajajo, a prodajajo praktično vse (aprila), p>a je sve. že kot bi pravkar prišlo z njive ali s sadnega drevesa. To ome- njam samo za primerjavo z vsem tistim, kar nam vsiljujejo doma, a si nič ne moremo, če hočemo jesti klorofil in vitamine, četu- di ti že delno razpadajo ali se jih drži zemlja. Ka hočete, Angleži imajo svoje kmetijstvo, mi pa kmetijsko politiko. Pot nazaj je tako polna naj raz- lične j .ših lepih vtisov. »Na vestministru (beri West- minstru je bilo lepo,« ugotovi nekdo, čeprav je vprašanje, ka- ko bi se počutil na kakem »vest ministru«. Slišati je da »bomo šli na Piccadilly gledat cirkus«, tu pa je v resnici Piccadilly cir- kus brez cirkusa. Nad trgom smo podnevi rah- lo razočarani. Nekakšen spome- nik z amorčkom na vrhu je po- leg zgradb, ki ga obdajajo v krogu, vse, kar človeik vidi. Pravijo, da moraš sesti pod amorčka, pa zanesljivo dočakaš tistega, ki ga čakaš. Od nas se- veda nihče nima časa, da bi to preveril. Cisto drugačen pa je Piccadil- ly, sicer eden od nmogih sre- dišč londonskega nočnega življe- nja in trgovine s pornografsko literaturo vseh vrst, ponoči. Te- daj zagori j o pročelja zgradb v pisanih utripajočih barvnih rek- lamah in tudi zadnje večerne novice s vs^a sveta je mogoče brati »na tekočem traku«. Od tod je le nekaj korakov v Soho, znano kitajsko četrt. Tja smo namenjeni v kitajsko restavracijo na večerjo. Naša vodička Dušanka Marovtova slo- vesno razglasi jedilnik, pri če- mer so najbolj lačni do kraja obupani, saj ne bodo jedli in bodo torej ostali lačni. Ne mo- rejo skriti svojega velikega ne- zadovoljstva, kajti najavljene so približno take specialitete kot pražene gosenice, ocvrti pajki itd. Z nekakšnim .spoštljivim stra- hom do specialitet, ki naj jih jedo Kitajci sami, stopimo v zgornji prostor izredno urejene restavracije z debelo preprogo po tleh, velikimi okroglimi mi- zami in klavirjem. Zelo prostor- na soba, v katero bi spravili vsaj še dvakrat toliko ljudi, je rezervirana samo za nas. To je menda običaj: kadar je v lokalu večja skupina gostov, posamez- niki nimajo vstoipa. FIŽOLOVE CIME V SOLATI In potem večerjamo kot .še nikoli, nekaj tega, kar zna pri- praviti ena najboljših, če že ne najboljša kuhinja na svetu. Pravzaprav niti ne vemo, kaj, morda nekakšno rižoto s celo vrsto različno pripravljenega se- sekljanega mesa; poleg riža in graha prepoznamo krompir, ti- sto, kar je še zraven, je po mnenju nekaterih zelje, po mnenju drugih pa so krompir- jeve cime. Lojz takoj predlaga, da bi jih nekaj odnesel domov in jih vsadil, ko sliši, da so to pravzaprav cime posebnega fi- žola, servirane kot solata, priz- na, da bi ustrelil kozla, če bi jih razglašal za krompirjeve. Na koncu je po izbiri kava ali čaj. In čaj je boljši od kave, ker kava ni pristna (beri tur- ška) kot pri nas. ampak je pre- cej vodena, čaj pa je kitajski in ga pri nas ni. LAHKO BI BIL KRALJIČIN BRAT Na železniški postaji Viktoriji smo ob povratku deležni le- pe angleške pozornosti: spre- vodnik nas posjpremi do vlaka in v svoj vagon kot pravi gent- leman. DušanM Маго\Чоу1 se zdi, da je videti kot kraljičin brat, se pravi, da bi bil lahko celo kralj. A je verjetno na svojo žalost in naše zadovoljst- vo samo železničar. Pričenja se pot, ki bo dolga slabih 30 ur vožnje. Ko smo v Dovru, carinikov seveda nič ne zanima, kaj odna- šamo s seboj, zato pa ugotav- ljajo, če smo vsi tu in če ni morda kdo kje ostal. V pristani- šču je nekaj delavcev in nekaj mornarjev, med katerimi vidim zelo starega morskega volka z brado, ki še zdi, kot da se po njej gibljejo morske zvezde. Morje je zdaj nekoliko bolj razburkano kot ob prihodu, a to je prava malenkost, mi pravi sop>ot^ik, ko smo na ladji saj je doma doživel pošasten vihar z nekaj metrov visokimi valovi in mu še zdaj ne gre v glavo, kako da se niso potopili. »Tako,« reče čez nekaj časa, ko že plove- mo čez Rokavski preliv, »tole je pa Jadransko morje.« In si ob izgubljeni orientaciji nekako od- dahne. Od Calaisa do Pariza je zaradi poti, ki smo jo že prevozili, do- volj časa, da najbolj zaspani dremajo, najbolj pridne (v edni- ni) pa pletejo. Spretne roke lahko takole mimogrede naple- tejo čedno otroško garnituro. »»SREDIT ĆEMO Ml TO« Pozno popolde smo na pariški postaji • Gare du Nord, kjer je treba prestopiti. Tu pa se za- plete. čeprav smo namreč v Franciji, že diši po jugoslovan- skih objektivnih težavah, čeprav imamo rezervacije, v jugoslovan- skem vagonu namreč nekaj ni v redu. V kupeju (kušeju) ob našem godrnjanju prepričuje sta- rejši tovariš ali gospod klavrne- ga videza gospodžu Andžu neka ona samo lep>o sedi in pokaže svoje potne dokumente samo že- lezničarskim vlastima, kajti on je sve sredio. Ko pokličemo šefa vagona, ki skrbi za žejo in posteljnino, sicer mlajšega to- variša, ki ne pozna niti dese- tine vljudnosti svojega angleške- ga kolege mirno reče: »Sredit ćemo mi to, samo vi pričekajte dok voz ne krene.« Jok, brate, tako se pa ne bo- mo šli. Stvari bomo sredili, do- kler vlak še stoji, se pravi pri tej priči, kajti poznamo mi tako sredjivanje! Kasneje postane pretirano vljuden in nam je njegove vljud- nosti skoraj malo žal. Po »vinskem« kvizu »malo jaz, malo ti« se spravimo na ležišča, Lojz in morda še kdo pa iz varnostnih razlogov noč prebedi. Zjutraj ugotovimo, da v edinem vagonu ni elektrike, najbrž iz solidarnosti do redukcije doma. Na ljubljanski postaji prevzame funkcijo vodiča Slavko, ki sku- pino brez težav pripelje do Ce- lja. KONEC P. S. Tiskarski škrat je v poto- pisu zagrešil precej večjih in manjših napak, za katere se bralcem v njegovem imenu opra- vičujem. Piccadilly FOLKLORA IN TURIZEM Kot гесетго, ne bomo naštevali še en- krat, storimo mi mnogo za vaš turizem. Turizem pri nas je vse tisto od brizganca skozi okno, do piva čez cesto. Pri nočni- nah tako nilcoU ne povemo točnega števila nočitev za domače goste, ker mnogo od teh gostov tega nima rada. To so tisti gosti, ki najemajo sobo le za krajši oddih v ve- liko veselje lastnikov, ker lahko tako pred. vsem v najbližji okolici Celja te sobe pro- dajo v enem dnevu tudi do petkrat. To je sodobni — nomadski turizem. Nekateri menijo da se s tem stanjem vseeno ne smemo zadovoljiti, temveč mo- ramo gostom postreči z gramom zabave. Vsaj s tem. Mnogi Si belijo glavo, kaj in kako. Zadeva pa ni tako težka, kot na Prvi pogled izgleda. Poglejmo iz prakse. Dom na Svetini je le den izmed nešte- tih, ki bi naj bili ogrodje nosilcev našega izletniškega in počitniškega turizma. Kot pravi sedanja natakarica, ki pa tu le »ve- dri«, ker bo v kratkem šla streč k morju, je čez dan in teden v domu — dolgčas, Nj gostov. Mogoče na večer^ pa še to je vpras. Ijivo. Toda zgodi se da jih le nekaj zaide v to svetišče turizma. Tudi tujcev. Mislimo — inozemcev. Kot zadnjič. Toda natakarica nam vse- ga ni mogla podrobno opisati, ker je lačna zabave »skočila do Mlinarjevega Janeza, kjer je bil ples«. Ko se je vrnila je našla v koči vraga in pol. Zgodilo se je, da so domači gosti zaradi lažjega razumevanja, kdo pri bogu pa naj ali mora poznati tuje jezike, so torej upo- rabili jezik, ki je dokaj razumljiv za vse narodnosti — pesti. Bil je ritual, pogojen z folkloro, nad katero sta bila predvsem tujca_ ki sta bila v manjšini — presenečena in razočarana, čudno, da se še kdo najde, ki ni navdušen nad folkloro. Mogoče pa ju je zabolelo in bolelo, da sta od vse folklore dobila ona- dva največ udarcev. Kar sta iskala, sta dobila, bo nekdo rekel. In prav je tako. Ni turizma brez folklore drugod. Naj živi turizma in folklora. Fantje, ki so poskrbeli za zabavo naj tiste fičnike, ki M jih sicer morali dati sodniku za prekrške obdrže kot honorar Za čim več takšnih uprizoritev. Nani PODRAŽITEV KRUHA Odborniki celjske občinske skupščine so na osemnajsti skupni seji v petek, 26. ju- nija sprejeli predlog sveta za terciarno gospodarstvo o po- dražitvi črnega kruha in mle- ka. Tokrat sta se s tem predlogom strinjala tudi ob- činski sindikalni svet ter občinska konferenca SZDL, ki pa sta na predlog dala tudi nekaj pripomb. Tako je nova cena za kilogram črne- ga kruha 1.60 din, za liter mleka pa prav tako 1.60. V obeh primerih se je cena povečala od 1.45 na 1.60. Ob sprejemu tega sklepa so odborniki predlagali kme- tijskemu kombinatu naj pri tej spremembi uveljavi višjo odkupno ceno, saj je zlasti od nje odvisno ali bo na tr- gu dovolj mleka ali ne. Si- cer pa so predstavniki kom- binata zagotovili, da mleka ne bo primanjkovalo. Isto velja za čirni kruh zlasti v dnevih od ponedeljka do pet- ka. Cena za bel kruh in peci- vo se bo oblikovala prosto po zakonu tržišča. Ob tej spremembi cen se je zlasti občinski sindikalni svet" zavzel in priporočil de- lovnim kolektivom, da pri- znajo zvišanje osebnih do- hodkov v vseh tistih prime- rih, kjer zaposleni ne^doáe- gajo normalnega povprečka. Na seji so sprejeli zelo ostre ukrepe v zvezi z izva- janjem zakona o obveznem sprejemanju pripravnikov na območju občine in zahtevali od kolektivov ne samo redna poročila o tem, marveč so postavili tudi nekatere datu- me za obvezne razpise šti- pendij, za priprave pravilni- kov o pripravnikih in po- dobno. Izredno zanimiva je bila tudi razprava po poročilu komisije za pregled statutov in drugih splošnih aktov de- lovnih organizacij. Odborni- ki so se strinjali s predlo- gom komisije, da se sproži postopek proti trgovskemu podjetju Avto Celje, ki ni hotel upoštevati nekaterih predlogov komisije pri sesta- vi statuta podjetja. M. B. MALI INTERVJU Vprašuje: Ivica Burnik Odgovarja: Jože Šalej Ce ste bili v zadnjih ted- nih na Golteh in če je büa tisto sobota, potem ste goto- vo slišali ansambel Jožeta" šalej a. Golte so njihov ko- nec tedna, igranje tam pa hkrati tudi njihova zabava in veselje, najrednejša prilož- nost za uigravanje, razmi- šljanje o novih melodijah in načrtih. Fantje, ki sestav- ljajo kvintet so trenutno si- cer Velenjčani, čeprav so ro- jeni v drugih krajih, in to, da skupaj živijo v mladem mestu, jim seveda zelo po- maga pri izpopolnjevanju in trdi poti uveljavljanja med številnimi slovenskimi narod- no-zabavnimi ansambli. »Kdaj ste se povezali v an- sambel?« »Pred štirimi leti.« »In kakšni so spomini na pr- vi uspeh?« »Polni veselega presenečenja. Sodelovali smo na oddajah Ansambli tekmu- jejo, Koncerti iz naših krajev in lani tudi na festivalu na- rodno-zabavne glasbe v Ptu- ju. To, da smo se uvrstili v finale, nam je dalo novega zaleta.« »Prva plošča?« »Bo izšla te dni — izdala jo bo RTB. To bo long-play plo- šča z dvanajstimi pesmimi in naslovom Pogled na Velenje.« »Kakšno glasbo igrate?« »Na- rodno-zabavni ansambel smo, če pa je treba pa igramo in pojemo tudi repertoar Toma Jonesa.« »Komponirate sa- mi?« »Sami. V začetku sem skladal sam, zdaj pa marsi- kaj sestavimo skupno. Tudi tekste, le da imamo z njimi več težav.« »Katero glasbo imate Vi najrajši?« »Bolj ko prihajam v leta, bolj so mi pri srcu narodne viže. Sicer pa ima vsaka glasba svoj pomen.« »Boste tudi letos so- delovali na ptujskem festiva- lu?« »Njihovega povabila smo bili še posebej veseli!« »Do- tlej pa — vsako soboto na Golte, kaj?« »Vsako. Za ples bomo poskrbeli mi, vse dru- go pa pride v lepem okolju samo po sebi.« PODALJŠANJE MANDATA Odborniki celjske občinske skupščine so se strinjali s predlogom predsednika ob- činskega sodišča v Celju, da se zaradi pomanjkanja sod- niškega kadra podaljša do nadaljnjega mandat upokoje- ni sodnici Vidi Grafenauer- jevi. PRIJATELJSTVO Z AREZZOM Po sklepu osemnajste seje skupščine občine Celje bode na slavnostnem zasedanju \ počastitev občinskega praz nika 20. julija med drugin podpisali protokol o prija teljskem sodelovanju z ita lijanskim mestom Arezzom Gre za potrditev tistih pri jateljskih vezi, ki jih je i svojimi nastopi in uspehi ш mednarodnih tekmovanjih т tem mestu začel spletati celj ski komorni moški zbor. Na men prijateljskega sodelova- nja med obema mestoma je pospeševanje in izmenjava izkušenj na vseh področjih dela, hkrati pa je to tudi dragocen prispevek k utrje- vanju prijateljtsva med so- sednima državama. IMENOVANJA Skupščina občine Celje je na zadnji seji imenovala up- ravni odbor sklada za fi- nanciranje določenih družbe- nih potreb v občini. Za pred- sednika so izbrali podpred- sednika skupščine, prof. Jo- žeta Marolta. Za novega ravnatelja do- ma »Dušana Finžgarja« so imenovali Pavla Golmajerja. Novo delovno mesto bo na- stopu 1. septembra letos. V skupščini komunalne skupnosti za zaposlovanje bo- do kot predstavniki družbe- ne skupnosti delali: Jože Se- dovnik. Vlado Ramor, Mar- jan Ramšak in Branko Gart- ner, v svetu zdravilišča Do- brna Vlado Basle, v svetu zavoda za rehabilitacijo in- validov pa Anton Stopar. OBČINSKE NAGRADE Na seji članov obeh zbo- rov skupščine občine Žalec, v četrtek, 25. jtmija, so skle- nili, da bodo na slavnost- nem zasedanju skupščine v počastitev občinskega praz- nika podeliti tri občinske nagrade: dve društvoma ter eno posamezniku. Sicer pa so na skupni seji razpravljali ne samo o nekaterih kadrovskih vpra- šanjih, temveč tudi o mno- gih predlogih sveta za fi- nance ter sveta za sploš- ne in notranje zadeve. Spre- jeli so odlok o premiji za kravje mleko (0,10 din za li- ter prodanega mleka) ter se spričo predvidenih večjih proračunskih dohodkov od- ločili za spremembo ustrez- nega odloka. Odborniki , so razen tega potrdili odlok o zaključnem računu proraču- na in skladov za lansko le- to; sprejeli pa so tudi fi- nančne načrte skladov za le- tošnje obdobje. Izredno pomemben je bil sklep o določitvi pristojno- sti svetov, upravnih in dru- gih organov občinske skup- ščine za opravljanje zadev, ki so določene z zveznimi in republiškimi predpisi. Z dm- gimi besedami, odločili so se za tisto pot, ki pomeni raz- bremenitev v delu občinske skupščine in prenos nekate- rih zadev na svete in uprav- ne organe. M. B. DOVOLJ DELA ZA VSA DPM Na zadnji seji občinske 2!veze društev prijateljev mladine v Žalcu so veliko govorili o delu društev in se strinjali, da bo njihova aktivnost boljša, če jim bo- do p>omagale krajevne skup- nosti, кгајетое organizacije SZDL in drugi. Nujno pa je, da v nekaterih krajih kot sc Polzela, Vransko in Libo j e ustanovijo društva prijate Ijev mladine in tako doka- žejo, da imajo zanimanje z£ delo z mladimi. V minulem šolskem leti so društva prijateljev mladi ne v občini uspešno organi zirala tekmovanja za braln: znak, prometno vzgojo, fila telistična, športna in druga Nad 230 otrok bo letos leto vaio v Rovinju in v Češko slovaški. Društvo prijateljem mladine v Preboldu pa b( organiziralo kolonijo v Pira nu. kamor bo odšlo 14^ MLADI ZABUKo. ČANI NA URsJ GORI Ч Planinsko dmštvo ^Ј vica je minulo nedeljg^ niziralo za svoje èl^J nirje izlet na Uršljo 3 Odzvalo se je nad 30 J jev iz šole Nade Ciie^ Grižah. Avtobus je^ planince pripeljal ^^^ smučarskega doma na^ ljami, od tod pa so jJ mahnili proti vrhu. Vožnjo z avtobusom enolončnico je Prispç društvo. Vreme je bilo in mladi planinci so |¡i izletom nadvse zadovj Omenimo naj še to, ^ bila nied pionirji tudi ij na Mara Ocvirk, ki jg vso pot dobro razpoi(¡ in je mladim planincem lagala, koliko vrhov sta možem osvojila. Nazaj grede so se ц ustavili na slovenj egraj letališču. Nekateri njih so se Za 30 novii narjev za četrt ure fc z letalom v zračne višave POSOJILO ZA SOFINANCIRANJ KOMUNALNIH DI Odborniki žalske obči skupščine so sklenili j posojilo v znesku ц din za kritje oziroma nanciranje pri graditvi dovodov in napeljavi ( 'tričnega toka v obrobnih delih občine. Gre za po občine v tistih primi kjer tudi občani z delom drugimi sredstvi poniai pri reševanju perečih ko nalnih vprašanj. SPREMEMBA ŠOl SKIH OKOLIŠEV Po sklepu skupščine t ne Žalec se spremenijo ski okoliši pri osnovnih lah Žalec, Petrovče in Gi Tako se pri šoli Žalec i jo iz šolskega okoliša slednja naselja: Petro Dobriša vas, Kasaze, I vas. Ruše, Gorica, Mala rešica, Drešinja vas, Lì Brnica, Liboje, Galicija, vrh, Hramše, železno, lika Pirešica in Pernovo. šoli Petrovče pa se vnes Galicija, Zavrh, Hramše, lezno. Velika Pirešica in novo, pri šoli Griže pa dajo: le Bmica, Kasaze (i in Liboje. KRVODAJALSKA AKCIJA v tekstilni tovarni v boldu je kraje\Tia orgaJ cija Rdečega križa iz Prei da izvedla krvodajalsko cijo, katere se je udelf 58 ljudi. Odbor z obiskoS bil preveč zadovoljen in I da se bo druge àkcije, le 5. julija, udeležilo več Ü PETDNEVNI TEDNIK Na zadnji seji svet^ kulturo in prosveto pri lenjski občinski skupščii^' razpravljali o uvedbi dnevnega tednika v osno* in drugih šolah v občini- ko bodo že v nasledc šolskem letu prešli na ! dnevni tednik v obeh novnih šolah v Velenju na šoli v Smarbnem ob P Prav tako so se za ta^ čin dela zavzeli tudi ^ dajskem šolskem centm Velenju. Vse pa kaže, d» tudi uvedba petdnevnega dnika težja, saj jim že ' je prostorov za r\ so še sklenili, da v ^m ^^^^ ustano- velenjske gias- iie- -pONJEROČNEM JpOGRAMU ^nedelj ek je bila /seja članov obeh gjcupščine občine Ve- V kateri niso razprav- o izhodiščih za ^ srednjeročnega pro- raz^'oja velenjske ob- L leta 1975, marveč so ^ Še finančne načrte ^a negospodarske in- ki se bodo finan- ,5' krajevnim samoi)ri- ter prispevki delov- jiganizacij za leto 1970. hoiniki so potrdili še pe rač^une občinskega jijia in skladov za lan- 510, se pogovorili o ure- in oddajanju stavbnih jijé ter o postopnem Јјц stavbnih zemljišč 2 1974. GLASBENI ODDELEK Hativni odbor za usta- ет glasbene šole je na 11 seji občinske skupšči- odal poročilo o doseda- delu in rezultatih an- Odbor je ugotovil, da Laškem 137 zainteresi- I za poseben glasbeni in sicer: za harmoniko kitaro 32, klavir 25, kla- 3, trobento 1 in neopre- la 2. Za glasbeni pouk igotovljeni učitelji, naj- konkretno pa je odboru îèil na pomoč kolektiv lišča, ki je podaril bo- fglasbeni šoli klavir. Ñ predlaga, da bi v i odprli pri osnovni šoli škem glasbeni oddelek, se kasneje lahko razvil bostojni glasbeno-vzgojni S, prazniku nova gasilska cisterna čiiLska skupščina je odo- iz sklada za financiranje ine obrambe sredstva za P novega »tamovega« av- vila cisterne, da bi bili ö sposobni intervenirati pri požarih, kjer ni bli- iovolj vode, sicer pa je potreben tudi za dru- ' primere od oskrbova- ^ vodo, pa do čiščenja I® in zgradb v morebitni (ie bi prišlo do okuže- ' kemičnimi sredstvi ali ®kimi delci. liko za tiste, ki niso ra- % kakšno zvezo ima ^^ cisterna z obrambno ■ävljenostjo. ek. Rnej ozi$ tudi v prihodnje .Seji občinske skupščine "urniki ponovno izvolili "*}^inskega sodnika za '^ke tovariša Jerneja ki to dolžnost oprav- ® vrsto let. kr. ^ејет občinski statut 'zadnji seje občinske je bil sprejet ob- Statut, ki spričo dolgo- ^jše in široke razprave ^jevnih skupnostih in ^ih kolektivih na seji doživel več skoraj J ^ bistvenih pripomb Jstninjevalnih predlogov, je vsklajen s 15. amandmanom in hkrati s spremembami, ki so se v občini v zadnjem ob- dobju izvršile. Vrh vsega je preglednejši in predvsem krajši od dosedanjega. kr. ligašem novo igrišče Radeški odbojkarji so se uvrstili v republiško odboj- karsko ligo. To med drugim pomeni, da bodo imeli na domačem terenu obilo gostu- jočih ekip. Zato je toliko bolj razumljivo in pohvale vredno, da so Radečani svo- jim ligašem uredili igrišče z novo asfaltno prevleko med osnovno šolo in gradbiščem bodočega vrtca. -ec. zlata radeška računarja Najboljša sta v celem celj- skem območju. Kdo? RO- MAN MATEK iz Zidanega mo- sta, ki je med pi-vimi osmi- mi matematiki v Sloveniji in IVAN GORENC iz okolice Ra- deč, ki je prvi v drugi sku- pini. Na republiškem tekmo- vanju mladih matematikov je mladi Matek dosegel 25 točk, torej ni imel napake, Gorenc pa je bil samo za kanec slab- ši od svojega sošolca, dosegel je 24 točk od 25 možnih. sodobno pranje z meliziranjem BELO IN MEHKO PERILO HKRATI Uspešno pranje se pravza- prav začne z upoštevanjem navodil proizvajalcev pralnih strojev in pralnih sredstev. S tem si zagotovimo brez- hibno in učinkovito delova- nje dragocenega avtomata, superavtomata ali bioavto- mata, obenem pa omogoči- mo, da nam detergent neo- porečne kakovosti blagodej- no in temeljito opere razno- vrstno perilo. Pomudimo se tokrat pri sodobnem pralnem sredstvu. Strojni detergent naših dni naj nam v pravem pomenu besede prihrani sicer na moč zamudno opravilo. -Pe- re in opere naj enostavno, korenito in lepo hkrati. So- dobno pralno sredstvo naj zato izvrstno razkraja tudi trdovratne madeže, medtem ko naj površino perila varu- je pred poškodbami. V pol- ni meri naj preprečuje po- sedanje razkrojene umazani- je na oprano perilo. Skratka, naš detergent naj pere bio- loško aktivno in naravno, s prilagojeno topnostjo vseh svojih sestavin naj učinkuje izjemno blagodejno in teme- ljito. Sodobno strojno pralno sredstvo takšnih kvalitet je novi mixal z bio-oxyla- nom. Gre torej za detergent izredno popularnega imena. Doslej je namreč pralo in opralo perilo po vsej Jugo- slaviji in tudi v inozemstvu kar trideset milijonov zavit- kov priljubljenega mixala z oxylanom. Doslej, kajti zdaj stopa v naše domove tudi mixal v novi izvedbi. No\rI mixal pere belo in mehko hkrati. Novi strojni mixal perilo melizira. Melizirano perilo pa je lepše! Nedvomno nas prav vselej lepo perilo najbolj razvese- ljuje in navdušuje. Vsi pač obožujemo pravo belino ozi- roma pristno barvno sveži- no in izjemno mehkobo pe- rila. V njem se počutimo imenitneje. Lepo in mehko perilo nas prijetno spodbu- ja. Brezhibnost nas prav go- tovo navdaja s sproščenost- jo, ta pa nam pomaga pre- magovati zahtevnost naših dni. Novi mixal z bio-oxylanorr so pripravljali in preizkušali v inštitutu mariborske to varne Zlatorog. Priznani strokovnjaki za sodobna pralna sredstva so izredne zamudno in odgovorno dele lahko opravili temeljito tud! zato, ker so si pomagali 2 bogato prakso milijonov pri- vrženk popularnega mixala Zato naj še naprej velja: v vsak pralni stroj mixal. m. m MLADINO JE TREBA ZAINTERESIRATI ZA GASILSTVO Gasilstvo je v občini 2alec zelo dobro organizirano. Ob- činskih tekmovanj je iz leta v leto več, posebno pionirskih in mladinskih, pri katerih se mladi gasilci i2popolnjujejo v veščinah, ki bi jih ob morebitnem požaru ali kakšnih drugih elementarnih nesrečah lahko uporabili. Nedvomno pa je zadnje tekmovanje mladih gasilcev na Polzeli bilo ©no najbolj nmožičnih v zadnjüi letih na tem področju. Nastopilo je kar 24 desetin z 240 mladimi gasilci, ki so se več kot pet ur borili za najboljše rezultate. Kaj menijo mladi gasilci o gasilstvu in zakaj so se odločili za sodelo- vanje v tej organizaciji smo vprašali tri mlade gasilce ш poveljnika Občinske gasilske zveze v Žalcu. ANTON FARČNIK, povelj- nik Občinske gasilske zveze Žalec: »Z mladim kadrom pri Ob- činski gasilski zvezi v Žalcu smo v zadnjih letih dosegli velik napredek, če se spom- nimo nekaj let nazaj, ko smo imeli že tudi pionirske in mladinske desetine, toda teh tekmovanj ni bilo toliko. Le- tos nam je uspelo, da smo med gasilce pridobili tudi nekaj mladink. Dve sta letos končah podčastniški tečaj v Šempetru. Moram povedati, da sem kot poveljnik z de- lom naše mladine zadovo- ljen.« JANKO BOŽIČ, gasilec — mladinec iz Šempetra: »Vedno sem bil prepričan, da sodi gasilstvo med naj- bolj humane organizacije. Poleg tega prepričanja pa me je k temu, da sem se vključil med gasilce, pripe- ljalo tudi dejstvo, da je moj oče že dolga leta član dm- štva. Star sem 15 let, gasilec po sem že sedem let. Upam in želim si, da bi lahko s svojim znanjem in veščinami, ki sem jih pridobil od sta- rejših tovarišev, pomagal ljudem potrebnim pomoči«. BERTA KOŠTOMAJ, gasil- ka — mladinka iz Levca: »Zdi se mi, da je geslo ga- silcev ,Na pomoč!' najbolj primemo za društvo, kate- rega člani morajo biti vsak trenutek pripravljeni poma- gati človeku v stiski, ko mu grozi požar, poplava ali kakšna druga elementarna nesreča. To je tudi tisto, kar pritegne mnoge mlade ljudi med gasilce, kot je tudi me- ne.« DUŠAN PUNGARTNIK, ga- silec-pionir iz Polzele: »Star sem deset let. Še ko sem bil prav majhen so se mi zdeli gasilci sila imenitni v svojih uniformah in s svo- jimi brizgalkami. Toda pozne- je, ko sem spoznal njihove težke dolžnosti, sem jih še bolj cenil in želel si postati njim enak. Sedaj sem gasilec že dve leti in vesel sem, da sem lahko sodeloval na tem velikem tekmovanju.« j Vsi so povedali, d4 jih priteguje himianost te organiza- cije, vsi imajo voljo se učiti in naučiti biti dober in ve- =5 sten gasilec, ki ne bo v društvu le za število, pač pa bo I njegova prisotnost tudi puščala pozitivne rezultate. Prav tako jih čudi, da se bolj pogosto ne vključujejo dekleta, saj bi lahko k delu ga.silcev doprinesla levji delež. Prepri- I čani .so, da so takšna tekmovanja kot je bilo na Polzeli, zelo koristna, saj pripomorejo k medsebojnemu spoznava- li nju, hkrati pa s prizadevnostjo, vztrajnostjo in borbenost- ih jo tekmovalcev pritegujejo v vrste mladih gasilcev nove ^ " Tekst in slike: TONE TAVČAR • Morje, morje in zopet morje. Tisočkrat izgovorjena beseda, ki pomeni oddih, počitek, kopanje, skratka letovanje, oziroma dopust. • Redko boste ob Jadranu našli kraj, kjer ne bi srečali Celjana, oziroma kjer ne bi med nepreglednimi vrstami osebnih avtomobilov, našli tudi takšne, ki nosijo oznako CE. • In vendar so kraji, kamor se Celjani zatekajo v večjem številu kakor sicer. Med novejša odkritja na naši jadranski obali spada tudi NOVAUA na otoku Pagu. Naravnost neverjetno je, kako je ta gostoljubni in idilič- ni kraj pritegnil pozornost premnogih Celjanov. Skoraj da lahko trdimo, da bo proporcionalno v letošnji se7oni, največ Celjanov svoj redni do- pust preživelo ravno v tem kraju. • Ni čudno torej, da smo se ob rednih turističnih napotkih, odločili, da vam Novaljo predstavimo še posebej. Plaža STRAŠKO: Sonce in senca, pesek in morje, predvsem pa velika razsežnost in veliko prostora NOVA NO VALJ A — PANORAMA KJE JE NOVAUA IN KAKO PRIDEMO TJA? Novalja je tipično ribiško me- stece in leži na zahodni strani otoka Paga. Ker leži pač na oto- ku, je samo po sebi umevno, da pridemo v kraj lahko na dva načina: bodisi s potniško ladjo iz Reke, od koder izpluje ladja vsako nedeljo ob 8, preko tedna pa ob ponedeljkih, sredah in če- trtkih Ob 7. uri (vožnja traja okrog 5 ur) in pa s trajektom iz Jablanca ali Karlobaga. Ce po- tujete na dopust s svojim avto- mobilom, potem lahko izbirate med dvema variantama (ki pa jih seveda lahko p>o svoje dopol- nite) in sicer vas prva vodi pre- ko Ljubljane na Reko in potem p>o jadranski magistrali do Ja- blanca ali Karlobaga, druga va- rianta pa je morda še zanimivej- ša od prve in vodi preko Karlov- ca na Plitviška jezera, od tam naprej preko (]k)spiča in nato po čudovito speljani gorski cesti do Karlobaga. Iz Jablanca vozi tra- jekt v Staro Novaljo trikrat na dan in sicer ob 9.00, 14.00 in 17.30. Do Jablanca pa lahko potujete tudi z avtobusom, nato s trajek- tom do .jare Noval je, od koder vas bo kombibus gostinskega podjetja »TURIST« prepeljal do vašega končnega cilja — NOVA- LJE. Iz Karlobaga vozi dnevno šest trajektov do mesta Paga, od koder pa boste morali s svojim avtomobilom prevoziti še približ- no deset kilometrov po ozki, ven- dar ne preslabi makadamski ce- sti do Novalje, Prav gotovo so zanimive tudi cene na trajektih. Za osebni av- tomobil boste odšteli tri stare tisočake (za fička .500 Sdin manj ), za slehernega potnika poleg šo- ferja (ta ima vožnjo zastonj) pa še 390 starih din. Pri trajektih običajno ni »gužve«, kar pa se- veda ne pomeni, da lahko pri- dete v pristanišče zadnji hip pred odhodom, malce več časa si že lahko vzamete, kakšna uri- ca počitka po dolgi vožnji pa vam tudi v idiličnem Jablancu ne bo hodila odveč. Otok Pag je s kopnim {X)vezan tudi z mostom, vendar morate v tem primeru z avtom po magi- strali do kraja POSEDARJE. od tam po lepem asfaltu do MILE- TICEV, tu pa preko krasnega mosta na otok Pag. O KRAJU IN LJUDEH Mestece Novalja je obrnjeno proti odprtemu morju, čeprav leži Ob koncu idiličnega zaliva. Tipične primorske hiše so raz- porejene ob vzporedno ležečih ozkih terasastih ulicah. Mestece slovi po svoji čistoči in lepo ure- jenih hišah. Posebno privlačnost daje kraju sidrišče ribiških čol- nov, ki zaradi plitvega morja in nizke obale plavajo lučaj da- leč od obale. Druga posebnost Novalje je zelenje. Borovih go- zdičkov nikjer ne manjka, naj- lepši med njimi pa leži na rtiču nedaleč od hotela Liburnije, kjer je urejen tudi svojstven spome- nik junakom iz druge svetovne vojne. Hotel Liburnija s svojimi depandansami (250 postelj'» daje kraju svojstven pečat in kaže na to, da je ob ribištvu in vinograd- ništvu tudi turizem postal po- membna gospodarska dejavno.st. In ljudje? Otočani pač! Gosto- ljubni, prijazni in vedno priprav- ljeni, da gostom priskočijo na pomoč, če bi jo le-ti potrebovali, če vas zanima naporno delo ri- bičev, ko daleč na odprtih mor- jih razprezajo svoje mreže in preže za plenom, se kar pogum- no obrnite na prvega, ki ga bcxäte srečali ter ga pobarajte, če vas ponoči vzamejo s seboj. Na last- ni koži se boste lahko prepričali, kako trd je ribiški kruh. Če bo- ste čutili potrebo, da si žejo po- gasite s pristnim domačim pa- škim vinom, potem ne boste ime- li nobenih problemov (razen če ne boste preveč pogledali v ko- zarec), kajti skoraj pri vsaki hiši imajo svojo klet, kjer boste lali- ko kupili res pristno in kvalitet- no vino po 250 do 300 starih din za liter. Cena pa taka?! Povsod, kamor koli se boste obrnili, bo- ste naleteli na dobrosrčnost, pri- jazen sprejem in resnično gosto- ljubje. Nekaj posebnega je v teh ljudeh, nekaj, kar marsikje toli- ko pogrešamo ... V privatnih so- bah je na razpolago preko 1.000 postelj, prehrana pa je organizi- rana v restavraciji »Jadran«, ki leži v neposredni bližini same plaže Vrtić. Gostje, ki stanujejo privatno, so s strani gostiteljev deležni kar največje pozornosti. Sleherno željo in prošnjo vam bodo z največjim veseljem izpol- nili, sicer pa vam bodo omo.go- čili, da se boste pri njih počutili še bolje kot doma., čudoviti ljudje, skratka ti Novaljci! PLAŽE- BISERI OTOKA Ena najprivlačnejših stvari za slehernega turista so nedvomno plaže, ki so nekaj edinstvenega, enkratnega. Vse naokrog so sa- me plaže in težko bi ločili drugo od druge, vendar so nekatere med njimi, ki so najbolj pozna- ne: Vrtič, Zrče, Caska, Stra.ško in Trinčel. človek se kar s te- žavo odloča, kam bi zavil, kajti možnosti je res na pretek. In katere so osnovne značilnosti? Nikjer ne manjka zelenja! Mor- da je najbolj tipična glede tega plaža Straško, ki je od mesta oddaljena približno kilometer. Do tja lahko greste peš, s svojim avtomobilom, ki ga pustite lepo v senci ali pa s čolnom, ki stal- no prevaža sonca in vode željne kopalce. Druga velika prednost novaljskih plaž je to, da so kot nalašč za otroke. Ob obali in v vodi je droban zrnat pesek (ne mivka, ki jo otroci kale), po kate- rem lahko hodite bosi po mili volji, ne da bi se zbodli. In še nekaj, morda najvažjiejše: na no- beni plaži se ne boste prerivali med številnimi kopalci, kajti pla- že so takih razsežnosti, da se kopalci dobesedno razgube. Mir- no si boste poiskali svoj pro- stor in se razkomotili po mili volji, ne da bi kogarkoli motili. Približno tri kilometre po cesti, ki pelje v Pag, se v prečudovi- tem zalivu razprostira plaža Zr- če, ki se; ponaša s tem, da jo smatrajo za najlepšo plažo na otoku Pagu. Pesek, pesek in mor- je. Tišina in samota, sonce in voda ter veliko" prostora in so- razmerno malo kopalcev. Pravi raj za otroke, ki jih brez skrbi prepustite njihovim igram. ZABAVA IN IZLETI Preko glavne sezone je pre- skrbljeno tudi za ples ob dobri glasbi. Vsakodnevno pa so orga- nizirani tudi razni izleti in sicer na Rab, Lošinj, Zadar in bližnje otoke. Izlete organizirajo z mo- tornimi čolni, manjšimi ladjami, do Zadra pa tudi z avtobusi. Če se boste naveličali kopanja in po- ležavanja na peščenih plažah, ob- stoje torej možnosti tudi za dru- go zabavo, kjer lahko zdi4ižite prijetno s koristnim. In še nekaj napotkov: vse po- trebne informacije lahko dobite v celjski poslovalnici Kompasa, ali pa direktno na Gostinsko pod- jetje »TURIST« v Novalji. Infor- macije lahko dobite pismeno, No- valja pa je povezana tudi v tele- fonsko omrežje, zato lahko tja tudi kličete — z veseljem vam bodo postregli z vsemi željenimi informacijami. Uvodna slika Plaža ZRĆE B. STRMČNIK Plaža VRTIĆ v neposredni bližini hotela Liburnija in restav- racije Jadran Cnadaljevanje) In vse je letelo k »Poštnemu vozu«, slaščičar, lastnik 6'rkusa, in njegovi pomočniki, dečka in deklice, vaški lantalini, dekleta, dostojanstveni starini — vse je drlo li gostilni. V neverjetno kratkem času je vrvela in hru- »lela množica kakih 40 ljudi pred Hallovo hišo, povpra- ševali so in vzklikali in ugibali. Vsak je hotel največ ve- deti in povedati in vse skupaj je bil pravi Babel. Par ljudi se je gnetlo okrog gospe Hali, ki je nezavestna i^ležala. Nekdo je na ves glas pripovedoval, kaj je videl l'a lastne oči v veži. »Nima glave! Povem vam, da nima glave! Brez šale!« »Neumnost! Mož je slepar! — »Pometal je obleko raz s^be in... « Nekdo drug je pripovedoval, kaj je doživela Millie. »Stal je v veži. Millie je zavpila za njegovim hrbtom, ^bmil se je. Zbežala je v kuhinjo, on pa za njo. Ni bilo leset minut, pa se je vrnil. Nož je imel v rokah in hleb ^ruha. Nekaj časa je stal, strahotno ga je bilo videti, "rez glave, pa je odšel po stopnicah. Rečem vam, glave Gneča pred vrati je zavalovala. Po cesti je prišel ^dnih korakov kratek sprevod. Naprej je stopal Hali, ves rdeč v lica, pa poln od- <^osti. Za njim Bobby Jaffers, vaški policaj, in za njim Previdni kovač W,adgers. Prišli so, da odvedejo tujca ' zapore. Ljudje so jim kriče pripvovedovali o najnovejših ^odkih. »Glava ali ne glava,« je dejal Jeffers, »dobil povelje, da ga odvedem v zapor, in odvedel ga bom.« Hali je stopil v vežo, šel po stopnicah m obstal pred tujčevimi vrati. Vrata so se odprla. »Jaffers, storite svojo dolžnost!« je dejal. Jaffers je vstopil, za njim Hali in zadaj je prišel izkušeni Wadgers. V polmraku je stal brezglavi tujec. Kos kruha je držal v eni roki in kos sira v dragi, še vedno je nosil rokavice. »Tale je!« je rekel Hali. »Kaj za vraga naj to pomeni?« je vprašal jezen glas, ki je prihajal iznad ovratnika brezglave postave. »Zelo čuden gost ste, gospcd,« je dejal Jaffers. »Am- pak glava, ali ne glava — povelje imam, da vas vklenem, in dolžnost je dolžnost!« »Čuvajte se!« je zaklical brezglavi gost in odskočil. Vrgel je kruh in sir od sebe in Hali je še o pravem času pograbil nož in ga poruiil po mizi. Leva tujčeva rokavica je priletela policaju v obraz. Jaffers je izjavil svoj »V unenu EK>stave!« zgrabil tujca za navidezno prazni rokav z eno roko m z drugo za nevidni vrat. Tujec ga je sunil z nogo, da je zavpil, izpu- stil pa ni. HaU je porinil nož kovaču in stopil na pomoč Jaffer- su, ki se je medtem trdo spoprijel s tujcem Stol jima je stal na poti in se je ropotaje prevrnil." In nato sta padla drug čez drugega na tla. »Primite ga za noge!« je sopihal Jaffers. Hali je poskusil, pa je dobil tako krepak sunek med rebra, da je bil nekaj časa nesposoben za boj. Previdni Wadgers pa se je umaknil z nožem v roki proti vratom, ko je videl, da je brezglavi tujec dobil policaja podse. Tam je zadel na Huxterja in še na par drugih vašča- nov, ki so oprezno stopili v sobo, na pomoč roki pravice. Tri ali štiri steklenice so se prevrgle z omare in oster duh je šinil po sobi. »Vdam se,« je zakričal tujec, četudi je držal policaja pod seboj in se je vzravnal, čudna, nemogoča postava, brez glave in brez rok, snel si je med tem obe rokavici. »Nima smisla!« je sopel. Kakor iz praznine je prihajal njegov glas, odnekod sem iz ovratnika. Jaffers je izvlekel dvoje verig, da bi vklenil tujca. Pa strme je obstal. »Pravim! Preklicana reč! Kako ga naj vklenem, ko pa nima rok!« Tujčev prazni rokav je zdrknil po suknji in kakor po čudežu so se sami od sebe odprli gumbi, na katere je pokazal rokav. Nato so se roki sklonili k čevljem. »Glejte, glejte!« je zaklical Huxter. V tejle obleki vobče ni nikogar! Prazna je! Poglejte! Vidi se skozi vrat in doli skozi srajco. Roko bi vtaknil.« Stegnil je roko ш — zadel ob nekaj trdega sredi pro- stora. Ostro je kriknil in naglo odmaknil roko. »Prosim, da mi ne iztaknete oči s svojimi prsti!« se je jezen zadri glas iz prostora. »Dejstvo je namreč, da sem ves tu, z rokami, nogami, s telesom in z vsem, kar spada k njemu, toda slučajno sem neviden. Sitna reč, pa dejstvo je! Zavoljo tega še ni treba, da bi me vsak norec v Ipiniu smel grabiti in suvati, kajne?« Obleka se je vzravnala. Odpeta je bila in prosto je visela v zraku, se je zdelo. Mestoma se je videlo skozi njo. Vedno več ljudi se je nabralo v sobi, da je bila natla- čeno polna. »_Neviden! Hm!« je dejal Huxter. »Kdo je še kdaj čul kaj takega!« »Neverjetno in čudno je morebiti, pa to ni noben pre- stopek zoper postavo! Zakaj me torej napada tale policaj?« »Ah, to je drugo vprašanje!« je rekel Jaffers. »Ni dvo- ma, da vas je nekoliko težko videti pri tejle luči, toda dobil sem povelje zoper vas in to povelje je čisto pravilno. Ni vaša »nevidnost«, zaradi katere vas napadamo, ampak vlom. Zgodil se je vlom in denar je bil ukraden tu v vasi.« ^ »No —?« »In okoliščine kažejo ...« »Same neumnosti.« »Upam, gospod! Toda dobil sem povelje.« »Dobro!« je dejal tujec. »Pojdem! Pa ne vklenjen!« »Navada je taka!« »Ne vklenjen!« »Oprostite...« Hipoma je sedla brezglava postava in še preden so utegnili zavzeti gledalci uganiti, kaj se bo zgodilo, so odle- teli čevlji, nogavice in hlače pod mizo in postava se je zopet vzravnala in vrgla suknjo raz sebe. »Tule držite!« je vzkliknil Jeffers, ki je prvi uganil, kaj se godi. Pograbil je za suknjo, branila se je, srajca je smuknila iz nje in suknja je prazna ostala Jaffersu v rokah. »Držite ga!« je kričal mož postave, »če se sleče ...« »Držite ga!« so kričali vsi in vse roke so grabile po srajci, ki je visela v zraku in je bila edina stvar, ki o lo še videli od nevidnega tujca. Srajčni rokav je prisolil zveneč udarec v obraz Hallu, ki je s stegnjenimi rokami lovil po zraku, in je sunil v sta- rega Toothsoma, vaškega grobarja. Srajca se je vzdignila m je prazna obvisela na številnih rokah, ki so molele v zrak. Prepozno je segel Jaffers po njej. Dobil je odnekod iz praznine krepek udarec na usta. Jezen je dvignil palico, udaril — in grdo zadel nedolžnega Henfreya po glavi Se nadaliuje Zahodnonemški predsednik Heinemann, ki med obiskom na Danskem ni hotel »nič za- molčati in nič pozabiti«, kar se je dogajalo tam med nem- ško okupacijo, je že na leta- lišču Rastrup zagledal »spo- minek« preteklosti. Zahodno- nemški vojaški ataše v Kjö benJiavmi ga je pozdravil z vsemi hitler jevskimi odličji na prsih.. . Stalinu so v Moskvi pod zidovi Kremlja postavili doprsni kip. Tisti, ki se boiijo obnove staliniz- ma v ZSSR, se tolažijo z mislijo, da mu še niso po- stavili spomenika v naravni velikosti. Za ugrabljenega zahodnonemškega veleposla- nika v Braziliji so brazilska oblastva morala izpustiti 40 političnih letnikov, ki so jih z letalom pripeljali v Alžirijo. Še nikoli niso izpustili toliko jetnikov hkrati. Toda nihče izmed generalov si ne dela preveč skrbi: če bi ugrabili vse diplomate po vsej Latin- ski Ameriki, bi ostalo še ve- dno dovoli letnikov po zapo- rih. ... Bivši francoski pred- sednik de Gaulle je z ženo obiskal Španijo. General Franco ga je povabil na ko- silo. ki je minilo v »prija- teljskem ozračju«. Ni znano, ali je de Gaulle svetoval Francu, naj se ravna po nje- govem zgledu in odstopi in po možnosti odide na počit- nice v Francijo. ... Predsed- nik Nixon je obljubil da bo odpoklical vse ameriške čete iz Kambodže do 30. junija. In vse kaže da je obljubo držal, vendar s pridržki: na deset- tisoče južnovietnamskih vo- jakov bo ostalo v Kambodži, ameriška letala bodo še na- prej seiala smrt v Kambod- ži in namesto ameriških vo- jakov bodo v deželi ostali ameriški svetovalci. Kdaj bo- do ti odšli, pa je drugo vpra- šanje: .. Mednarodni kon- gres ljubiteljev slonov Je sklenil poslati v Afriko svo- je raziskovalce. Po večmeseč- nih raziskavah so razne ko- misije obiavila poročila. Ame- riška odprava: življenje in smrt slonov: britanska: kako se slon uvaja v življenje: francoska: ljubezen pri slo- nih; arabska: sloni in pale- stinska stvar. ... Cene in načrtovanje Predlogi o zajamčenih cenah bodo ostali le lepe želje, če ne bomo kmetijstva ustrezno usmer- jali - Kako delajo drugje? Na vseh posvetovanjih o družbeno ekonomskem raz- voju kmetijstva v Sloveni- ji, ki jih je pripravila Zveza komunistov so predlagali, da bi zajamčene najnižje ce ne razširili še na nekatere pridelke, zlasti sadje in vi- no. Pri živini pa naj bi jih prilagodili dejanskim stroš- kom. Cilj je dovolj jasen. Mno gi predlagatelji pa so pre- malo razmišljali, kako priti do njega. Zato je vprašljivo, ali bo take predloge moči uresničiti. Najprej je treba odgovori- ti na načehio vprašanje: ali družba lahko jamči določe- ne cene za kmetijske pridel- ke in živuio, ne da bi od- ločala pri načrtovanju pro- izvodnje, ali z ustreznimi predpisi vsaj vplivala na na- črtovanje? Verjetno ne. O tem se lah- ko prepričamo pri sosedih. Vplivi družbe ali države v kapitalističnem gospodarstvu pa so lahko različni V Nem čiji dajejo premije, če kmet- je odprodajo plemenske kra- ve za zakol, da bi zmanjšali prirejo mleka in proizodnjo masla. Kmeto^-alec pa mora hkrati podpisati, da namesto zaklanih krav ne bo postavil v hlev drugih. V ZDA ome- jujejo pridelovanje pšenice s premijami za omejitev po- sevkov. Podobno še drugod. Torej nobena država ne mo- re jamčiti cen za vse pridelke kmetovalcev, če pridelovanje ni načrtno. Nobena družba nima toliko denarja, da bi ga lahko izdajala za blago, ki bi obležalo v skladiščih. Naša kmetijska proizvod nja pa ni dovolj načrtna, zato je včasih preveč pridel- kov, drugič premalo. Mnoge kmetijske organizacije se še vedno povezujejo le z več- jimi proizvajalci, ne vedo pa, kaj bodo prinesli ali pri peljali na trg manjši kmet- je. To jim večkrat poruši vse načrte in predvidene ce- ne. O zadružništvu so mnenja precej različna. Zadruge in obrati za kooperacijo pri kmetijskih kombinatih bi morali skrbeti predvsem za organizirano pridelovanje in prodajo vseh kmečkih pri- delkov. Taka organizacija bi morala biti povezana ' do republiškega in celo zvezne- ga vrha. Brez takega sodelo- vanja ni pravega načrto- vanja in prav gotovo ne bo niti zajamčenih cen. Seda- nji površni predlogi se bo- do razblinili v megli. ■ Ni treba prevzeti vse- ga, kar imajo drugod. Dobro pa bi bilo, če bi se včasih tudi kaj naučili. Zadružna organizacija na švedskem določa odkupne cene živine in prodajne cene mesa v svojih prodajalnah enotno za vso državo. V nekaterih dr- žavah so kmetje povezani v zadrugah po dveh smereh; večji bla,govni proizvajalci imajo svojo organizacijo, manjši kmetje pa se združu- jejo med sabo — na vrhu pa imajo vsi enotno vodstvo. To niso politične organiza- cije, temveč gospodarske, ki kmetom precej koristijo. Kako naj okrog dva mili- jona kmetov v naši državi načrtujejo pridelovanje in prodajo, če nima skupnega vodstva? Družba pa nima toliko sredstev, da bi po za- jamčeni ceni odkupila vse, kar pridelajo. Zato predlogi o zajamčenih cenah ostane- jo le želje, če ne bomo za- čeli gospodariti drugače. JOŽE PETEK TELEGRAMI BEJRUT — Sirska komunistična partija je obdolžila državne obla- sti, da so začele zapirati komuni- ste in da so člani sirske obvešče- valne službe do smrti mučili ne- kega voditelja sirskih komunistov. PHNOM PENH — Vlada gene- rala Lon Nola je objavila splošno mobilizacijo v Kambodži. Sile, na klon j ene princu Sihanuku, so se približale glavnemu mestu Phnom Penhu na 15 kilometrov. DUNAJ — Avstriji grozi huda politična kriza, če se socalisti in ljudska stranka ne sporazumejo o kompromisu. Kriza je izbruhnila, ko je ustavno sodišče razveljavilo rezultate volitev v treh dunajskih volilnih okrajih. BERLIN — Prvič po vojni orga- nizira neka berlinska turistična agencija počitnice v Albaniji za Berlinčane in zahodne Nemce, štiri skupine po trideset turi- stov bodo stanovale v dobrem ho- telu zelo poceni, ker so se turisti zavezali, da bodo štiri ure na dan pomagali albanskim kmetom. ANKARA — Turčija je ugodno sprejela romunsko pobudo o mo- rebitnem sodelovanju balkanskih držav na razgovorih o krepitvi so- delovanja in miru v tem delu sve- ta. LONDON — V okviru turistične propagande, ki jo delajo tudi An- gleži za Jtigoslavijo, pričakujejo v Londonu našega »plešočega milič- nika« Jovana Bulja, ki zna tako elegantno usmerjati promet, dabo lahko pokazal Angležem, kako vljudni znajo biti naši miličniki. PARIZ — V drugem kolu parla- mentarnih volitev v Nancviu je dobil stavo novi vodi tel i franco- skih radikalov Servan-Schreiber. ki 'e zbral največ slasov in premagal kandidata solistične večine in kan- didata KPF. TOKIO — Japonsko združenje 'a mednarodno trgovino je sporo- '^ilo. da je albanska vlada izrazila želio, da bi začela trgovati z Ja- Donsko. Zato bodo .lanonci letos nodali v Tirano trgovinsko dele- gaci io. DUNAJ —- Delovna skupnost hr- vatskih gradiščanskih društev v Avstriii je poslala dunajski radio- ^eleviziii odločno zahtevo, da uvede nrogram za Hrvate v okviru stu- rlis Gradišćansko. SEVERNA IRSKA V PLAMENU — Na Severnem Irskem so se spet razvneli boji med protestanti in katoliki, britanska vojska pa skuša te spopade preprečiti. Voj- ska je zaradi ostrostrelcev in plinskih bomb morala uporabiti celo strelno orožje. Boji so se razvneli zaradi aretacije mlade katoliške poslanke Bernadette Devlin. Na sliki: v spremstvu policajev korakajo člani irske solidarnostne fronte za na- rodno osvoboditev po londonskih ulicah proti rezidenci britanskega premiera, da bi protestirali proti aretaciji poslanke Bernadette Devlin. Telefoto: UPI tedenski zunanjepolitični pregled Predsednik ZAR Naser je v ponedeljek prispel v Mo- skvo. Imel je raz.govore, po- tem se je šel zdravit. Zdrav- ljenje je popolnoma »prist- no«, ker se je v Sovjetski zvezi zdravil že prej, toda kljub temu ga je povezal s pomembnimi posveti s sov- jetskimi voditelji. Naserjev obisk v Moskvi sovpada z najnovejšo ameri- ško pobudo za pomiritev na Srednjem vzhodu, ki jo je v glavnih črtah obrazložil na tiskovni konferenci ameriški zunanji minister William Ro- gers. Rogers ni hotel natančneje povedati, kakšen je njegov »načrt«, vendar kaže, da vse- buje dve poglavitni točki: obe strani na Srednjem vzhodu bi morali sprejeti prekinitev sovražnosti za tri mesece in v tem času naj bi osebni od- poslanec generalnega sekre- tarja OZN Gunnar Jarring spet poskušal posredovali med Izraelom in Arabci. ' Sprva so krožila poročila, da so Američani predlagali, da bi se obe strani po spre- jetju premirja umaknili dvaj- set kilometrov od črte pre- mii-ja. V Washin.gtonu so ta- ka poročila odločno zanikali. Vsi so pričakovali, da bo zunanji minitser Rogers v če- trtek 25. junija sporočil, ali bodo ZDA prodale nova le- tala Izraelu. Znano je, da bi Izraelci že dolgo radi kupili od Američanov 25 nadzvoč- nih reakcijskih lovcev bomb- nikov phantom in sto »pod- zvočnih« reakcijskih lovcev skyhawk. Pravzaprav bi Iz- rael težko segel tako globo- ko v žep in hkrati kupil vsa ta letala. Toda v Tel Avi- vu se bojijo, da bi se uteg- nil v Washingtonu veter ne- koliko sprevreči in bi jim zmanjkalo letal. Za zdaj je položaj tak: ZDA so oblju- bile Izraelu, da bodo sproti nadomeščale izgube v izrael- skem letalstvu. Predsednik Nixon pa se še ni dokončno odločil, kaj bo s prodajo no- vih letal. Ameriški »načrt«, ki pa ni bil nikjer objavljen, čeprav so očitno po diplomatskih ka- nalih z njim seznanjeni tako Sovjeti in njihovi zavezniki Arabci kakor tudi Izraelci, baje vsebuje tudi zahtevo po umiku Izraela z zasedenih ozemelj. Ali se ta zahteva na- naša tudi na Golansko višav- je na sirskem ozemlju, je sporno, ker ni Sirija nikoli priznala resolucije varnost- nega sveta z dne 22. novem- bra 1967. S tem svojim »načrtom« so ZDA brez dvoma naredile ko- rak naprej v arabski smeri, toda vprašanje je, ali je ta korak dovolj velik. Čeprav je predsednik Nixon pred ameriškim »načrtom« v raz- govoru z nekim ameriškim profesorjem dejal, da bi bil pripravljen sprejeti prekini- tev ognja, če bi se Izraelci umaknili z zasedenih oze- melj, je v govoru v Benga- ziju po tiskovni konferen- ci zunanjega ministra Roger- sa zavrnil ameriški predlog. Zamisel o prekinitvi ognja je zdaj zavrnila tudi predsednî- ca izraelske vlade Golda Me- ir. Razen tega je »načrt« na- padla tudi moskovska »Prav- da«. Vse to ne obeta nič dobre- ga, čeprav še vedno obstaja Načrt ZDA rahlo upanje, ker do konca in uradno se še ni nihče op- redelil. Vendar prevladu.je občutek, da je zdaj prišel trenutek, ko bi se morali za- misliti obe strani na Sred- njem vzhodu in njuni veliki pokroviteljici. Če tega trenut- ka ne bi izkoristili, se uteg- ne položaj še poslabšati. In kaj to pomeni na Srednjem vzhodu, ni potrebno še pose- bej razlagati. Generalni sekretar OZN U Tant je na proslavi 25. oblet- nice OZN v - San Franciscu kjer je bila ustanovljena ta organizacija, pozval vse dr- žave, predvsem najmočnejše, naj podprejo razvoj svetovne organizacije, da bi bila kos čedalje težavn-^jšim proble- mom, ki jih razvoj postavlja pred človeštvo. V svojem govoru je naštel šest točk. Prvič: vlade bi mo- rale temeljito spremeniti po- litiko sile v »politiko kolek- tivne odgovornosti do člove- štva«. Drugič: Združeni na- rodi morajo postati univer- zalna organizacija in to mo- ra biti glavno vprašanje na letošnjem zasedanju general- ne skupščine. Tretjič: Nevar- no krizo na Srednjem vzhodu je treba rešiti. Četrtič: edina rešitev za svet je miroljub- na koekstistenca. Petič: eko- nomska pomoč ne sme osta- ti dodatek politike sile in ' vplivnih območij, ampak mo- ra postati stvar mednarodne pravičnosti in napredka. Še- stič: Svet je pred kolektivni- mi nevarnostmi, OZN bi mo- rala ugotoviti te nevarnosti in omogočiti reševan.je takš- nih problemov, kot so člo- veško okolje, .svetovno prebi- valstvo in miroljubna upora- tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled ■ CK ZKS o KMETIJSKI PO- LITIKI — Konferenca Zveze komu- nistov Slovenije je prejšnji četrtek obravnavala ter sprejela stališča o družbenoekonomsfeih in političnih vidikih nadaljnega razvoja kmetij- stva v Sloveniji. Centralni komite je na to zasedanje povabil tudi 51 komuiistov iz kmetijskih delovnih organizacij in zasebnih kmetov. V uvodnem referatu predsednika ko- misije za družbenoekonomske od- nose Zvoneta Dragana ter v razpra- vi je biio zlasti poudarjeno, da je nujno doseči hitrejši razvoj kme- tijstva, kajti zaostajanje kmetijstva in podeželja slabo vpliva na stabil- nost celotnep gospodarstva. V kmetijstvo nismo vlagali dovolj sredstev. Zmotno pa bi bilo misliti, da bomo ta problem lahko uredili prek zadrug in kmetijskih kombi- natov S krediti je treba pomagati tudi zasebnim kmetom, da bodo lahko modernizirali svoje gospo- darjenje in pridelali več za trg. Vo- diti je treba tako kmetijsko politi- ko, ki bo zagotavljala stalnejše ce ne in proizvodijo. Ovire za napre- dek kmetijstva so v cenah, neraz viti predelavi kmetijskih pridelkov in proizvodov, razdrobljenosti or ganizacij. drobljenju kmetij zaradi dedovanja, neorganizirani oskrbi kmetijstva z reprodukcijskim ma terialom, nezadostnem strokovnem izobražpvaniu in še drugod Soro- stiti je treba tudi uvoz kmetjiskih stroiev Združeni kmetje notrebu- jeio tnk^no temeljno samniioravno skimnn^t ki iim bo sposobna da jati ia^no oroizvodno usmeritev, strokovno pomoč. reDrndiikoi1.«:ka srede) vn in iim omoeoralfl samo- stojno odločanje o delitvi dohodka za osebni standard, razširitev pro- izvodnje in družbeni standard na podeželju, V zadružništvu ne sme biti medsebojnega izkoriščanja in podrejanja. ■ NA TUJEM DELA 600.000 JU- GOSLOVANOV — V pristojnih od- borih republiškega izvršnega sveta so prejšnji tedeif^ obravnavali za poslovanje naših ljudi v tujini. Tre- nutno dela na tujem kakih 600-000 Jugoslovanov, skupaj z družinskimi člani pa jih je okrog 800.000. Med njimi je kakih 60.000 Slovencev (z družinskimi člani vred kakih Kmetijstvo na trdnejše noge 80.000). Največ naših državljanov je v ZR Nemčiji. Spričo tako šte- vilčnega odhajanja na delo v tuji no nam že zdaj manjka strokovnja- kov, prihodnja leta pa bomo to ču- tili še bolj. Z vsemi temi vprašanji smo se začeli pozno ukvarjati. Ne gre za to, da bi zaprli meje, temveč za bolj organizirano odhajanje In vračanje naših ljudi, še zlasti pa je pomembno, da ustrezneje urejamo nagrajevanje po delu. ■ MNOGO VEČ INVESTICIJ — V prvih letošnjih petih mesecih je bilo v naši državi plačanih 12.598 milijonov din osnovnih sredstev na- sproti 8773 milijonom v enakem lanskem obdobju. V prvih petih le- tošnjih meseciJh so se torej inve- sticije povečale za 44 odstotkov glede na isto lansko obdobje. To povečanje seveda močno vpliva na divjanje cen- ■ PODRAŽITEV GRADBENE- GA MATERIALA — Tiste cene gradbenega materiala, ki jih lahko določajo podjetja sama, brez so- glasja zavodov za cene, so bile le- tos v začetku maja za 40 odstot- kov višje kot lani. Zdaj se tudi ce- mentarne borijo za to, da bi jim dovolili podražiti cement za kakih 20 odstotkov, češ da ob sedanjih cenah cementa ne morejo shajati. ■ DOLGOLASCEM VSTOP PREPOVEDAN — V banjaluški to- varni »Rudi Cajavec« so pred krat- kim zaprli vrata vsem fantom, id nosijo predolge lase in dekletom, ki imajo pretirano kratke ali dolge obleke. Večina ljudi pa smatra, da je bu ta Ukrep preoster in da skrajnosti ne tu ne tam niso do- bre. Pač pa seveda delovna orga- nizacija lahko predpiše takšno ob- lačenje in pričeske, ki zagotavljajo varnost delavcev pri delu (npr. z razpuščenimi dolgimi lasmi je ne- varno delati pri stroju), kulturen stik delavcev s strankami (npr. v trgovinah, bankah itd.) ter nemo- ten delovni proces. ■ IZJEMNA POKOJNINA — Zvezni izvršni svet je dodelil po- sebno mesečno pokojnino 1200 din Magdaleni Novakovič, ki je bila žr- tev ustaških teroristov v beograjsld kinodvorani (med drugim so ji mo- rali odrezati obe nogi). Hkrati je prejela tudi 200000 din odškodni- ne. DIREKTOR DOLŽNIK KOZJANCEM? дО z NOVO TOŽBO ZO- ff, (yrONA LAJBAHERJA, ''WANJEGA DIREKTOR. »STANOVANJSKEGA POD. IJfJA V ŠMARJU TUDI SGRNJENA ZAVESA NAD ^TNIM MEŠETARJE- S V ZVEZI Z UREDIT- J,jO RAZMER V TEM КО- ¡¿KXITU? Ф Skoraj ob istem času, ko . vsa slovenska javnost za J^nutek onemela nad golo jtvarnostjo Kozjancev in liozjan^i^^sa. so v Šmarju na fse pretege poskušali prikri- ti neki gospodarski poseg, ki je bil dražji od vse doslej zbrane pomoči v obliki sta- rih oblek, hrane in drugih uporabnih predmetov ... # Kaže, da je smelost ne- katerih posameznikov ob nilačnosti družbenopolitičnih organizacij, že tako velika, da upajo zaradi osebnih ko- risti in političnih ambicij bo- trovati tudi proti družbenim dogovorom ali pa ob njih za- tisniti eno, in če treba tudi oboje očes! Kljub še taki skrbi, da vest o celotnem poteku manevri- ranja in taktiziranja pri ure- jevanju razmer аИ reševanju problemov v šmarskem sta- novanjskem podjetju tudi za ceno protidružbenega dogo- vora ne bi prišla v javnost, kot kaže, to ni uspelo. Ude- leženci in načrtovalci so na- mreč vede ali nevede zatis- nili oko pred kriminalom, ko so v »dogovoru« reševali na- stali problem okrog direk- torstva tega kolektiva. Zade- va je, kot je znano, že ta- krat dvignila mnogo prahu, ker sta obe strani, tista ok- rog odstavljenega in ona okrog novoimenovanega di- rektorja šmarskega stano- vanjskega podjetja z vsemi mogočimi prijemi poskušali opravičiti svoje trditve. Konč- no so v »interesu javnosti« zadevo vokvirili v dokaj čud- no postavljen dogovor pri po- ravnavi na sodišču in zadevo s tem umetno spravili z dne- vnega reda. Sprti strani sta vsaka po svoje zadovoljni sprejeli sklep, da je zadeva rešena. Ne glede na stroške, ki so za »nerazvito šmarsko občino dokaj boleči«. Na osnovi strokovne komi- sije so prišli do dejstva, da dotedanji direktor — Oton Lajbaher že zaradi zdravstve- nih razlogov ne more oprav- ljati direktorskega dela. Za vsak primer, ker zadeva še ni bila povsem jasna, kam z njim, je komisija ugotovila, da je nekdanji direktor ob že znanem zdravstvenem sta- nju vseeno sposoben, po nji- hovem frmenju za delo — re- ferenta. Toda Oton Lajbaher doseže upokojitev, tako je — problem rešen. Zaradi Tka- nih razmer pa mu na sodni poravnavi določijo še izpla- čilo večmili jonskega zneska zaradá te in one izgube. Toda letos kljub »dogovo- ru« zasledimo nov proces. POŽIG IZ MAŠČEVANJA? v poznih večernih urah je nenadoma izbruhnil požar na domačiji Jožeta Ribiča v Zgornjih Lazah pri Ločah. Lastnik se je šele pred dne- vi vrnil iz preiskovalnega za- pora, kjer je bil, ker je osumljen, da je streljal s puško na soseda v nameri, da bi ga ubil. Kljub intervenciji gasilcev iz Loč, je zgradba pogorela do tal. Poleg tega je zgorelo še nekaj kmetijskih strojev, Kravi, svinje, kure in seno v vrednosti 35.000 dinarjev. Strokovna komisija, ki razi- skuje vzroke požara še ni mogla ugotoviti, kako je po- žar nastal in ali gre mogo- če za požig. - ez Nekdanji direktor Oton Laj- baher naj kolektivu Stano- vanjskega podjetja vrne 4 mi- lijone in sto tisoč starih di- narjev, torej del vsote, ki jo je po poravnavi dobil, ker so »šele zdaj ugotovili«, da je dobil neupravičeno tiste milijone, saj je bil že — upokojen. Socialno zavarova- nje, ki ga Je upokojilo po vseh zakonitih določilih, pa mu je za del tistega ohdobja najprej izplačalo akontacijo in pozneje tudi celotno vso- to. Ce ob tem prepustimo sodišču kako in kaj bo s tem zahtevkom za povračilo tis- tih milijonov, ne moremo mi- mo zanimivega vprašanja. Ker Stanovanjsko podjetje ni moglo (mogoče kolektiv ni hotel?) prevzeti v celoti pla- čilo vseh stroškov, (7 mili- jonov) so našli rešitev in del denarja odkrili v — občinski blagajni. V tej ubogi, vedno premajhni blagajni, če je šlo za denimo — prošnje krajev- nih skupnosti — in na račun stanarine in adaptacij (da ne bi občani in njihovi odbor- niki zagnali vik in krik) iz blagajne pretočili stanovanj- skemu podjetju nekaj milijo- nov, od tu pa »oškodovane- mu« Otonu Lajbaherju. Pro- blem vprašanja je namreč v tem ali v primeru sodnega zahtevka vrne Oton Lajbaher omenjene milijone Stanovanj- skemu podjetju ali občini? Kdo naj dobi te milijone? Osiromašeni Kozjanci ali ko- lektiv Stanovanjskega podje- tja? Podirajočih streh, soci- alno ogroženih borcev kmetov in lačnih otrok, kot vemo v tej občini ne — manjka! J. SEVER ŠOLSKI INDUSTRIJSKO KOVINARSKI CENTER ŠTORE objavlja za šolsko leto 1970/71 VPIS UČENCEV v prvi letnik poklicne šole kovinarske stroke Vabimo mladince, ki so uspešno končali osemletko in ki čutijo veselje do poklicev: strojni ključavničar, orodjar, strugar, rezkalec in brusilec, da se do 5. julija prijavijo na naslov: šolski industrijsko kovi- narski center štore. UGODNOSTI: štipendiranje po gospodarskih orga- nizacijah: železarna štore. Cinkarna Celje, EMO Celje, Klima Celje, KOSTROJ Slovenske Konjice, Kovaška industrija Zreče. Prošnje za dodelitev šti- pendije naslovite na navedena — lahko pa tudi dru- ga podjetja po lastni odločitvi. Možnost prehrane in bivanja v Domu učencev štore. Prošnji kolkovani z 0,50 dinarjev priložite zdravniš- ko spričevalo ter ob zaključku šole še spričevalo o dokončanem osmem razredu, rojstni hst in obrazec za vpis št. 1,20. VESTI IZ EMO RACIONALIZATORJI IN NOVATORJI Delavci EMO so znani po svojem prizadevanju za izboljšave tehničnega procesa proizvodnje. Zastareli stroj- ni park jim je že takoj po vojni delal velike nevšečnosti v proizvodnji tako, da so postali nekateri pravi mojstri pri popravilu strojev in naprav. Taki delovni pogoji pa so dajali čedalje večji povod za razmišljanje o racionali- zacijah in novatorstvu ki se je začelo razvijat-i leta 1950. Za razvoj racionalizacij in novatorstva v EMO pa ima mnogo zaslug društvo Ljudske tehnike EMO, ki je vzgojilo veliko število strokovnih delavcev, ki delajo ne- posredno na štrojih v proizvodnji. Društvo je tudi pred- ložilo večje število racionalizacij iz področja emajlne teh- nike, ki so močno vplivale na izboljšanje kvalitete emaj- lov. Leta 1962 je delavski svet sprejel prvi pravilnik o racionalizacijah in novatorstvu, s katerim so bile delno urejene nagrade za racionalizatorje. Določeno je bilo tudi, kaj se smatra za izum in kaj za izboljšavo obstoječih tehničnih postopkov in proizvodnih procesov. Drugi pra- vilnik o racionalizaciji je delavski svet sprejel leta 1967 in je v veljavi še danes. Kljub nekaterim pomanjkljivo- stim je pravilnik zelo spodbuden, kar dokazuje tudi šte- vilo pripravljenih racionalizacij. Kazalo bi z vso pozor- nostjo prisluhniti vsakemu predlogu za razne tehnične izboljšave in ga, če je le možno, tudi v najkrajšem času uresničiti. Pravilniki pa so večidel le pretogi za ekspeditivnejše reševanje, zlasti manjših predlogov za raz- ne izboljšave, ki pa so vzeti v celoti izredno pomembni za napredek podjetja. Med vidnejše racionalizatorje v EMO spadajo Alojz Agrež, Mirko Breznik, Miha Zavšek in Stanko Rojnik. Alojz Agrež se ukvarja z racionalizacijami že 25 let in je predložil 10 važnejših racionalizacij, mnogo pa jih sploh ni prijavil. Razmeroma mlad racionalizator je Mirko Breznik, vendar se ukvarja z racionalizacijami ves čas po vojni. Tudi on je predložil številne racionalizacije. Tudi Miha Zavšek je znan racionalizator, saj se s tem ukvarja že 24 let. Prijavil je 10 dobrih racionalizacij, neprijavljenih pa je toliko, da se jih še sam ne spomi- nja. Te so bile vse uporabljene v njegovi delovni enoti. Stanko Rojnik pravi, da ne more drugače kot, da raz- mišlja kako bi izboljšal kakšen delovni postopek. Tudi on je predložil 10 dobrih racionalizacij. Pri vseh je najbolj značilno to, da jim ni toliko do denarja, čep^rav jim tudi ta prav pride, temveč do tega, da bi tovarna čimbolj uspevala. Zastran pospeševanja racionalizacij so vsi enotnega mnenja, da bi bila dobra še nekoliko boljša povezava s teiinologi. Poleg tega je potrebno dajati mladim delavcem več spodbude za raz- mišljanje kako izboljšati delovne postopke. E. J. Od leve proti desni: Alojz A.çrez, Mirko Breznik, Miha Zavšek in Stanko Rojnik ALI BO DOVOLJ SOKOVNIKOV? Sokovnik, ki ga izdeluje EMO sicer ni nov artikel za tržišče, vendar je pri gospodinjah že tako priljubljen, da je vedno nov. Zato že sedaj marsikatera gospodinja, ki še sokovnika nima, zaskrbljeno vprašuje, če bo tudi letos dovolj sokovnikov na tržišču. V EMO pravijo, da jih bo dovolj. Zakaj je sokovnik tako priljubljen? Predvsem zato ker gospodinje lahko z njim pripravijo odličen sadni sok, katerega ne sme manjkati pri nobenem obedu. Take do- mače sadne sokove pa priporočajo tudi zdravniki, saj vse- bujejo največ potrebnih snovi za življenje, zlasti vita- mine. Sadni sokovi pridejo prav poleti in pozimi. Zlasti v zimskih mesecih je treba zagotoviti človeškemu organi- zmu vitamine. Te pa lahko konserviramo, pri čemer je sokovnik za sodobno gospodinjo nepogrešljiv, saj pripravi z njim hitro, poceni in enostavno vse vrste sadnih sokov, kompotov itd. ŠE VEDNO MALICA NA KOLENIH v EMO že mnogo let delijo topel in mrzel obrok hrane (malice) vsem članom kolektiva. Kolektiv je prispeval za zgraditev samopostrežne restavracije v Gaberju pa tudi za organizacijo lastne kuhinje, kjer sedaj pripravjajo mrzle malice. Kljub temu pa člani kolektiva še vedno malicajo tako, da imajo za mizo svoja kolena. Da bi to stanje izboljšali, je bilo že nekaj predlogov, vendar ti še niso prišli pred samoupravne organe, sicer pa je tudi vprašanje financiranja gradnje. Naj bo tako ali drugače, sodeč po prizadevanjih so to vprašanje že načeli in morda le lahko pričakujemo, da bo delitev hrane bolj sodobna kot je. Vsaka beseda v ma lem oglasu stane 0,50 Ndin (za naročnike) in !),«(( Ndin (za vse dru ge) Ob posredovanju naslova v upravi Usta zaračunamo še dodat nih 1,00 Ndin; za ogla se pod šifro pa po 2,0« Ndin PARCELE v vinorodnem kra- ju, primerno za vikend ali vinograd, v Dramljah, prodam. Kupci naj se javi- jo pri čater, Dramlje. TOMOS avtomatik, popolno- ma nov, prodam. Celje, Ce- sta na grad 38. DOBRO ohranjeno spalnico prodam. Maks Nezman, Šempeter štev. 35 SADONOSNO parcelo v Koš- nici pri Celju prodam po primerni ceni. Naslov v up- ravi lista. KOZOLEC (dvogalo) prodam. Informacije pri gostilni Ci- lenšek, Bukovžlak 83, Te- harje. DOBRO ohranjeno spalnico prodam. Kavčič, Smrekar- jeva 8, Dolgopolje, Celje. DVOSOBNO stanovanje 60 kv. m z vsemi pritiklinami in nekaj vrta menjam z ustreznim doplačilom za hišo ali večje stanovanje v Celju ah bližnji okolici Ce- lja, Informacije daje vsako dopoldne Pletiljstvo, Mari- borska cesta 109. OSTREŠJE (rušt) in strešno opeko bobrovec prodam. Celje, Nušičeva 9. DOBRO vpeljano kemično či- stilnico prodam. Naslov v upravi lista. KOMPLETNO spalnico z jogi vložki prodam. Zofi Kolenc — Ivanke Vranjekove 3 (pri muzeju). TAKOJ vseljivo ènosobno komfortno stanovanje v centru Celja prodam. Og- led v soboto 4. julija od 10 do 18. ure v Stanetovi ulici 21, I. nadstropje, le- vo. TAM 4.500, kesoner, odlično ohranjen, registriran, zida- no garažo za osebni ali kombi avtomobil, 3 kom- plete orodja za vodovod in centralno kurjavo, električ- ni bnisilra stroj, ročne ele- ktrične škarje, ročni elek- trični vrtalni stroj, garnitu- ro luknjačev za tesnila in še drugo drobno orodje ugodno prodam. Alojz Ob- rez, Celje, Drapšinova 7. FIAT 750 letnik 1964 ugodno prodam. Naslov v upravi li- sta. POD vsakršnimi pogoji pro- dam moped T—12, prodam ugodno tudi na več obro- kov. Marjan Hauptam, Go- tovlje 62 a, Žalec. KUHINJSKE elemente Mar- Ies in elektro motor 5,5 KM prodam рк) zelo ugodni ce- ni, tudi na ček. Ogled mo- goč vsak dan od 12.—16. ure. Naslov v upravi lista. DOBRO ohranjen moped T— 12, dvosedežni prodam. V račun vzamem tudi ček. Stane Blatnik, Ločica ob Se-inji 86, Polzela. NOVO nedograjeno hišo s 40 a zemlje 150 m od avto- ' busne postaje, ugodno pro- dam. Anton Pajnkiher, Lo- ka pri žusmu. DVA VELIKA kavča in tro- delno omaro ugodno pro- dam. Kramer, Celje, Mal- gajeva 18. PRODAM ali dam v najem manjše posestvo s stano- vanjsko hišo, gospodarskim p>oslopjem in kozolcem ter hiško, primemo za vikend, vseljivo takoj. (Oddaljeno 10 minut od ceste IV. reda, hribček, na sončni legi ob gozdu z lepim razgledom. Cena po dogovoru. Luka Mikek, Rečica ob Savinji 24. KOMPLETNO dnevno sobo izredno p>oceni prodam. Ratej, Trubarkeva 52. CiOSPODARSKO poslopje dol žina 10 metrov prodam. Marko Vranešič, Grošovlje 20, Šempeter. M.INJŠE posestvo 2 ha z go- spodarskim poslopjem, vi- nograd, sadovnjak in vino- grad v Prožinski vasi ugo- dno prodam. Do štorske postaje 20 minut. Cena po dogovom. Naslov v upravi lista. KOŠNJO sladkega sena v Pri- stavi in zobato mlinsko ko- lo prodam. Anton Golež, Brezova, Šmartno v Rožni dolini. POSESTVO s sadovnjakom, vinogradom in gospodar- skim poslopjem ob cesti v ravnini, bližini Atomskih to- plic, posestvo v izmeri 3 ha 21 arov, najnižja cena 6 milijonov starih dinarjev prodam ugodno. C^Ied od 8. 7. do 15. 7. in od 24. 7. do 31. 7. Štefka Dravinec, Roginska gorca 4, Pristava. NOVO klavirsko harmoniko prodam. Ivanka Sajovic, Slance 16, Teharje. ZELO dobro ohranjeno peč za kopalnico prodam. In- formacije, Celje, Jenkova 24. PARCELO v izmeri 1 ar, 3 km iz Celja in gradbeni ma- terial ugodno prodam. Na- slov v upravi lista. .MESTO šoferja iščem. Vož- nja zagotovljena. Ostalo po dogovoru. Naslov v upravi lista. MIZARSKE(;A pomočnika in vajenca sprejmem. Hrana in ^novanje v hiši. Evgen Gleščič, škofja vas 103. DVA M()C;NA fanta sprejmem za delo v pečarski delav- nici, samsko stanovanje preskrbljeno. Golob, pečar- stvo, Bečanova, Tržič. IŠCEM pomoč pri živini. Sta- novanja, hrana. Marija Po- točnik, Selce, Strmec. DVA vajenca sprejme: mi- zarstvo, Rožanc, Celje, Par- tizanska 5. ELEKTRO — instalaterja, vo- jaščine prostega z izpitom ali priučenega sprejmem. Plača po dogovoru. Nastop zaposlitve takoj. Vprašati pri Mihaelu Velenšku, Ele- ktroinstalaterju, Cîelje, Ma- riborska cesta 54, od 6— 8. ure vsak dan. V.\JENC,\ za vodovod sprej- mem takoj. Ulica bratov Kresnikov 34. RABLJEN mešalec za cement kupim. Anton Ojsteršek, Maško, Marija Gradec 11. HLŠO, od Šempetra do Ce- lja, tudi nedograjeno ku- pim. Naslov v upravi lista. ELEKTROMOTOR 1 fazni — 1400 obratov, 2—3 kupim. Celje, Partizanska 5Í. FIAT 7.)0 kupim do 500.000 S din, dam v račun tudi gra- dbeni les. Naslov v upravi lista. POŠTENE.MU dekletu oddam opremljeno sobo. Niislov v upravi hsta. OPREML.ÎENO sobo v mestu Celju iščem nujno. Dobro plačilo. Naslov v upravi li- sta. POŠTENO dekle, mirne nara- ve, nujno Lšče sobo, po mo- žnosti s posebnim vhodom v Celju ali bližnji okolici. Zmika Ožek, EMO, finanč- no knjigovodstvo. SOBO s posebnim vhodom in pritiklinami oddamo brez- plačno ženski srednjih let za delno pomoč pri delu na vrtu. Naslov v upravi li- sta. ENO ali dvosobno stanova- nje v Celju. Šentjurju ali najbližji okolici iščem nuj- no. Nudim nagrado. Naslov v upravi lista. Za prijetno preživet celo- dnevni izlet na Gori Oljki se člani iskreno zahvaljuje- mo svoji organizaciji — Zve- zd slepih v Celju. LOVSKI TERIER — V ne- deljo 21. junija proti večeru se je aatekla v Celju psička — lovski terier — rodovni- ška. Je nizke rasti, zgoraj črne, spodaj rjave barve. Ima pristrižen rep. Sliši na ime »Leda«. Prosim ljudi, ki bi kaj vedeli, kam se je psička zatekla, ali pri kom je, da to sporočijo na naslov: Kri- vec, Prisojna 6 (Golovec), Ce- lje ali na telefon 23-6q najditelja nagrada. ^ pred nakupom. ()1'')ZARJAM vsakogar, ^ karkoli kupoval od ' ji. ca Fajdige, Tmovlje Celju, da ga bom sodnijJ preganjala. Hčerka gj," Glotwvnik, Celje, Trriovv^ 197. ŽENSKO do 50 let star^ za na veliko kmetijo išč^^ Prednost upokojenka. ? nitev ni izključena. Nasi v upravi lista. ^ M.4NJŠI lokal za mirno obi, v Celju iščem. Ponudbe v upravo lista pod »Avgugj 14. JUNIJA je bilo iz vežeii Mariborski cesti, poleg т^ Partizan, vzeto novo mošk, kolo, zelene barve, znami, ROG. Kdorkoli bi kaj 7' del o njem, naj sporog na naslov proti nagradi Roi Maček, Liboje 79, Petrg, če, ali na postajo ijud^. milice Celje. INŠTRUKTORJA za materna tiko iščem nujno. Nasio, pustite v upravi lista SOBO in hrano nudim Ijivi ženski za dopoldanj^tJ pomoč em osebi. Preskrbim tudi zaposlitev v podj^i ju. Naslov v upravi listj Razpisna komisija podjetja JAVNE NAPRAVE CELJE razpisuje delovno mesto Kandidati morajo poleg splošnih po zakonu določe- nih pogojev izpK)lnjevati še naslednje: da imajo visoko ali višjo strokovno šolo in vsaj 5 let prakse na vodstvenih delovnih mestih v pod- jetjih; da imajo srednjo strokovno šolo in vsaj 10 let prak- se na vodstvenih delovnih mestih v podjetjih. Prednost imajo komunalni ali strojni inženirji _ oziroma tehniki, ekonomisti, komercialisti oz. eko- nomski tehniki. Zaželjena je praksa iz dejavnosti podjetja. Ponudbe s kratkim življenjepisom, dokazili o izpol- njevanju navedenih pogojev naj kandidati pošljejo razpisni komisiji v 15 dneh po objavi v zaprti ovoj- nici z oznako »Za razpisno komisijo«. Nastop službe 1. novembra t.l. Vse ostale informacije lahko dobite v upravi pod- jetja. 22. Kot'vidimo, Klara se je nasmučala, ne- f^ara za vse življenje! Ne tako Paradižnik! Ko je Klara naslednje jutro še krepko vle- •^'a dreto, je Paradižnik že ropotal z dilcami Pi'ed hotelom. Pritrdil si jih je trdno na trpežne "Pancerje«, se oprl na palici in se strumno ^azrl v strmino pred seboj. Paradižnik pa ni smučal že od osnovne šole sem in je v hipu doumel, da strmina ni umerje- na zanj. Z drugimi besedami: srce mu je padlo v smučarske hlače! Poleg tega se je zavedal, da je vožnja z vlečnico strošek. In se je odlo- čil takole: navzgor bo korakal peš, navzdol pa se bo vozil, zastonj seveda! Tako je tudi storil. Predno se je sonce nagnilo v zaton, je imel Paradižnik smučarije do grla in čez. Vrnil se je v svojo sobico. S Klaro sta povečerjala gi se odločila z redko složnostjo: dovolj bo zim- skega športa, jutri zopet »zajahava« svojega konjička pa hajd! novim doživetjem nasproti! »In da naiu ne bo nocoj zeblo,« je dodala Klara, »kaj ko bi podkurila v kaminu tokrat s tvojimi dilcami . . .?« NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij So- cialistične zveze delovnega ljudstva: Celje, Laško in Žalec — Uredništvo ii^ aprava Celje, Gregorčičevi 5, poštni predal 161 — Urejuje uredniški odbor — GlaTOi in odgovorni ured- 26 nik: Bernard Strmčnik — Tehnični urednik: Jože Ceg- nar - NOVI TEDNIK izhaja vsako sredo — Iz- Idaja ga CGP »Delo«, In- ! formacije propaganda Ce- ¡Ije - Tisk in klišeji CGP »Delo« LJubljana — Roko- I plsov ne vračamo — Cena I posamezne številke 60 par; letna naročnina 30 din; ! polletna 15 din. Za tujino I znaša naročnina 60 din — TekočI račim 507—1—1280 I — TELEFONI: uredništvo ¡ 23-69 in 31-05, mali oglasi i in naročnine 28-00 Toni Hercfeler Ohlajena .jeza Jabolka iz celjske hla- dilnice so na srečo spra- vili v promet; ker druga- če ni šlo, po dinarju za kilogram. Slovencem, vsaj dobršnemu delu, bodo ta- ko ostala štajerska jabol- V spominu, saj so se jih najedli po ceni, ki bo kot najniž.;a maloprodajna ce- na zapisana v zgodovino. Zamislite si, kako bi še v teh dneh bilo nekaterim vroče, če bi v hladilnici še imeli kakšnih par sto vagonov jabolk. »Strokovno delo« Na tisoče ljudi si je te dni ogledalo »strokovno« opravljeno uničevanje ple- vela na obrežjih Savinje pri Celju. Plevel se je res- da posušil, hkrati pa je kemično uničevanje ple- vela »pričaralo« v obrežni predel jesenske barve. Večina brez in ostalega drevja je porumenelo, list- je odpada in kdo ve, ali ne bo ta poseg vplival na bodočo rast drevja ob Sa- vinji. Odborniki celjske občinske skupščine naj- brž ne bodo ostali zapr- tih ust. Vsaj občanom naj prisluhnejo! Zamotana iK>t Od neznanca iz Šentjur- ja sem prejel pismo, v katerem mi razlaga, da ni samo Žalec kraj, v kate- rem bi bilo potrebno te- meljito pomesti ceste in ulice, pač pa je to potreb- no tudi Šentjurju. Ker te- mu neznancu ne morem osebno odgovoriti, mu sporočam, da naj kar udarniško začne vihteti metlo, če je to potrebno. Tudi na Vranskem ni gle- de čistoče na cesti nič boljše Torej! \epi overjeno Zvedel sem, da namera- vajo v Celju razpisati po- sojilo za ureditev javnega kopališča, šlo naj bj za vsoto 300 do 500 milijo- nov S din. Baje bo super stvar in še saune povrh. Zadevo kaže torej preve- riti." f..v^ r : Y í ..'-fi î î ^ J(y¿E PEGANC (star 75 let) drugi od leve in FKANC LEBEN' (star 71 let) na desni, sta najstare.jša člana gasilskega društva v Laškem^ ki letos praznu.je svoj stoti jubilej. Ce oba veterana zložita svoja gasilska leta skupaj, oba sta gasilca od leta 1919, znaša njun abrahamovski staž toliko let, kolikor jih zmore n.juno društvo. Morda še kak me- sec čez. Gasili sta začela v časih, ko so cvilile ročne hri7,s:iliie in ko je bilo treba voilo nositi v vcilricah. (Foto: J. KrašovecV Takšnih in podobnih piknikov je bilo minulo nedel.jo veliko. Eni so pekli ražnjiće, će- vapčiće. se kopali v bazenih in v topli Savinji. Posnetek je iz Savinjske doline. Foto: T. Tavčar Ob zaključku rednega dela so cicibani v vzgojno varstveni ustanovi v Jurčičevi ulici Clelju pripravili ne samo uspelo razstavo svojih izdelkov, marveč tudi lep program. > koncu pa se Je dobro prilegla zlasti malica (Foto: T. Jurčec) IŠČEMO NAJBOLJ PODOBNE DVOJÍHt Laško ima pracnik, zato je prav, da smo izbrali mali občanki MARIJO in TEREZIJt ВЕ7Х;0Л ŠEK iz Bezgovja. Na jesen bosta šli v tretji razred v Brezi, stari sta osem i pol let. Imata še mlajšega in dva starejša blata — eden Je zdaj že celo pri vojakih. У šoli sta enako pridni in doma tudi. (Foto: J. Kra.sovec) i" Kako nežen je organizem odraščajočega otroka in kako potreben pravilne prehrane, sonca in vode — večkrat čujemo na predavanjih, razgovorih na malih ekranih, od zdravnikov in seveda starih ljudi. Danes pa so redki mladi ljudje — predvsem šol- ska mladina — ki se ne zastruplja iz dneva v dan s cigaretnim dimom. Nekoč je na srednjih šolah, na gimnaziji na primer, veljalo pravilo, da lahko dobiš »čik« šele v predzadnjem razredu. Maturanti so se vselej zbirali na straniščih in prižigali, ker pač na šolskih hodnikih to ni bilo dovoljeno Mnogi prvo- šolčki so jim zavidali to pravico. Tudi na izletih js bilo prepovedano kaditi. Ali je kajenje danes privilegij starejših srednje- šolcev? Ne! Danes prično otroci kaditi v osemletki. To lah- ko trdimo na podlagi razgovorov z mnogimi osemlet- karji. Smejali smo se in se zgražali pred leti, ko smo videli lO-letne cigančke s cigareto v ustih. Sedaj pa je mnogo otrok pri nas, ki počnejo prav isto. »Kadim že od 13. leta starosti. Všeč mi je bilo,« je dejal suh in majhen fant. »O, jaz sem pa začela šele s štirinajstim letom. Ja, kako sem se naučila? Na izletu smo bili pa nain je učitelj pokazal in smo potem skupaj kadili,« je povedalo dekle, ki danes pri sedemnajstih pokadi več kot škatlo »filtere« na dan. Le redko kadijo na šoli, so povedali osnovnošolci. Bolj se prileže cigareta na domači zabavi ko praznu- jejo rojstni dan sošolca. Seveda tudi brez alkohola ne gre. Ne bi hoteli razpravljati o zdravju in škodljivo- sti nikotina za človeški organizem. Postavimo naj samo dve vprašanji: Kako je mogoče, da nekateri učitelji na osnoimih šolah — prepričani smo, da So zelo redki — vedo, da njihovi učenci kadijo in kako lahko na izletu osmega razreda kadijo skupno z njimi ter celo po- pivajo, Verjetno дте predvsem za mlade učitelje, ki se hočejo počutiti enaki s temi »otroci«, češ, ohranite me v lepem spominu. In kje so starši? Kakšna je njihova kontrola nad denarjem, ki ga dajo otroku za mesečne potrebe. Koliko tega denarja se spremeni v dim? Je res tako težko opaziti, da vaš otrok kadi? Res je imenitno držati cigareto med prsti ter se počutiti nekaj let starejšega, vendar bodimo toliko ljudje, in tem otrokom povejmo, kako škodljiva je cigareta za njihovo doraščajoče telo. Povsod, doma in v šoli! M. SENIČAR VREME Od 2. DO 12. JLLIJA Okrog 6. in 7. ter H- julija padavine z nevih- tami in ohladitvami, v ostalem lepo vreme. Dr. V. M