431
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. Iz državnega zbora. (Govor goriškega poslanca gospoda Gorjup-a v 194. seji državnega izbora zoper povišanje gruntnega davka.) Pri velikih stiskah, v kterih je carstvo glede na svoje finance ali dnarne reči, govoriti zoper povišanje gruntnega davka, res obeta malo hvale; če se pa vendar lotim tega, bodi najpred tu povedano vsem očitno, da me to storiti silijo posebne okoliščine, ki vladajo kakor morebiti nikjer drugod v tisti deželi, ktere poslanec biti si jez v čast štejem.
Kjer se namreč sedanji davek plačati ne more , ondi je reč zgolj nemogoča, da bi se deželi še veči davek naložil.
v
Ze v 153. seji, ko je šlo za ceno soli, sem popisaval visokemu zboru . kako dežela boža, odkar je začel vinski in zidni pridelek po bolezni vinske trte in zidnih črvov ali sviloprejk tako močno pojemati; v številih sem takrat izkazal, da je deželica ta, ki ima samo 51 kvadratnih milj in kakih 200.000 prebivavcov , pri vinu vsako leto memo poprejšnih letin po ravni, kodar je ves pridelek pokončan, za več kakor 759.000 gld. sirovega dohodka na zgubi; če se pa prišteje še zguba po gričih in hribcih, za celih 900.000 gold.; da se Žide za 434.000 gold. na leto mauj pridela; toraj vsa škoda od teh dveh pridelkov v enem letu dosega celi milijon in tristo tavžent goldinarjev; tudi sem povedal takrat, da so, če se tudi ne pomisli na dolge iz menjic (kambialov) in na druge dolge, ki jih je na kupe, že sami tisti dolgovi, za ktere so v gruntnih bukvah zemljišča zastavljene , narastli se do števila za tako malo deželo pač neprimernega od trinajst milijonov in osem sto tavžent goldinarjev.
Kar sem tukaj dotrdil s števili, ni zmišljeno ali kakor si bodi zrajtano,  temuč posnel sem jih iz sporočila, ki ga
je goriška zbornica kupčijska podala visokemu ministerstvu za trgovino ali kupčijo v letu 1859 , toraj ob takem času. v kterem se še ni mislilo na povišanje davka , tedaj se ni bati, da bi rečena zbornica iz strahu pred večini davkom bila kaj povedala drugače kakor je; v resnici, in toliko manj se je tega bati, ker ravno to sporočilo obrtnost na Goriškem v primeri s kmetijstvom hvali in povzdiguje.
Silno velikim številom, kakor sem jih povedal, naj se pa tudi za to nihče ne čudi, ker je znana reč, da trtna plesnoba če kje s tako silo pritisne, kakor je pritisnila po Goriškem, vinstvo po ravni do dobrega pokončuje in samo po gričih nekaj malega pušča; na Goriškem pa prihaja največi del vinskege pridelka na furlansko ravnino.
Tista bolezen pa, ki svilne ali zidne črviče mori, se je po vsi deželi razšla, po ravnem kakor po hribih. Zraven tega pa še /mer ni nehala tudi krompirjeva bolezen sosebno po goratih krajih, kjer je sploh uboštvo doma in so davki prav veliki, kakor bom pozneje pokazal.
S tem popisom se ujemajo tudi naznambe, ki mi jih je goriška kmetijska družba poslala nalašč za to , da jih visoki zbor po meni zve in premisli. Hočem jih toraj vsaj prav ob kratkem tu razložiti, ker se ž njimi dajo razjasniti une števila.
Za primer, kaj premore trtna bolezen, kako nezmerno škodo napravlja, omenjeno je znano posestvo neke kneginje iz goriške Furlanije. Na tem posestvu se je poprej po desetletnem prerajtu 6000 veder vina na leto pridelavalo. V vseh teh desetih letih pa, odkar se je bolezen prikazala, se ga je pridelalo samo 450 veder. Občina oglejska (akvi-lejski komun) , ki leži v nižavi ob morji, je prišla ob ves svoj pridelek, ki ji je pred donašal letnih 100.000 gold. poprek. Ta primera velja za vse ravnine in doline, in le malo bolje je tudi po goricah in brdih.
Kar se pa tiče zidnega pridelka, izkazuje goriška kmetijska družba na tanko, držeč se prav zanesljivih zapiskov, ki jih namreč napravljajo pri mestni vagi, da se je v zadnjem letu pred boleznijo, to je, v letu 1857 v Gorici 221.279 funtov zidnih mešičkov (kokonov) za 387.237 gold. prodalo, v tem ko se je letos L1862) samo 15.6793/4 funtov za 21.951 gold. spečalo , tako, da samo v Gorici iznese razloček celih 365.286 gold.
Ker je pa gotovo, da se v Gorici samo polovica ko-konov poprodaje, druga pa v Palmo , v Videm in pa naravnost na tiste, ki se s predenjem Žide pečajo, toraj dosega ta razloček med nekdanjim in sedanjim pridelkom deželi na škodo celih 730.000 gold. v enem letu.
Oboje skup vzeto zmanjšuje letue dohodke gruntnih posestnikov na ravni vsaj za polovico, večkrat tudi še več. Po pogodbah, ki so bile sklenjene s kmeti (koloni), in po natančnih izkazih je izpričano, da v zadnjih desetih letih neko posestvo, ki ima 18,0/16 oralov (johov), ni dajalo več kakor 47 gold. 12V2 kr. čistega dohodka, če se namreč davki odštejejo, in neko drugo posestvo v najrodovitnejšera kraji, ki ima 196/10 oralov, samo 92 gold. 80 kr. na leto; po katastru je pa čisti dohodek pri prvem zemljišču postavljen na 150 gold. 48 kr., pri drugem pa na 254 gold. 10 kr., toraj na trikrat toliko, davek pa od prvega iznese 46 gold. 38y2 kr., od druzega pa 73 gold. 72 kr. na leto, to je, brez malega ravno toliko, kolikor posestniku v resnici čistega letnega dohodka ostaja.
S tem se da ovreči in spodbiti tudi to , kar nekteri pravijo, da namreč dohodki po katastru postavljeni ne dosegajo še polovice, ali celo tretjine ne od tistih dohodkov, ki jih posestnik v resnici vleče. Da pri nas ni takošna, toliko je gotovo in se ne more tajiti. Marveč povedati moram in če bi treba bilo , lahko tudi s primeri izkazom, da v zadnjem času po goriški Furlanii ni bilo mogoče prodati grunta po ceni katasterskemu cenilu primerni.
Iz vsega tega je tedaj očitno, da s tako skrčenimi prihodki   ni  mogoče nikakor vsakdanjih stroškov opravljati,
da bo kapitali, kjer jih je kaj bilo, sedaj do dobrega posli in da so dolgovi narastli do vrha; in vendar mora gruntni posestnik tudi kmeta (kolona) podpirati , da mu ta ne zapusti kmetije, ki bi po tem prišla celo na nič.
Razun teh primerov, ki ste jih goriška kmetijska družba in pa kupčijska zbornica v misel vzele, lahko tudi jez podam, djal bi, prepričevaven in neovržljiv dokaz za to, da so okoliščine pri našem kmetijstvu in gospodarstvu res se spremenile in da je dežela postala uepremožna plačati to, kar se od nje hoče.
Hranilnica je v poprejšnih letih imela na Goriškem po en milijon goldinarjev razposojenih , za ktere je bilo zemljišče zastavljeno. Odkar je pritisnila trtna bolezen in odkar dolžniki ne morejo plačevati ne dolga ne obresti in tudi z eksekucijo večkrat ni mogoče dobiti denarjev, kteri so bili s sirotinsko (pupilarno) varnostjo izposojeni, hranilnica že nekaj let sem deželi nič več ne upa in ne posojuje, in posestnik od nje ne more dobiti podpore,   če  ji   ponuja   tudi
še toliko  hipoteko   in varnost.    Pri vsem   tem pa  so davki na Goriškem po najviši stopnji odmerjeni.         (Kon. pr.)
— Zoper povišanje davkov so v zbornici gosposki krepko govorili grof Anton Auersperg (za Kraj ns k o), grof Brandis (za TirolskoJ in knez Jablano vski (za Galicijo), pa žalibog! tudi brez vspeha. — V četrtek, 18. dne t. m. je konec državnega zbora. — 13. t. m. je slovansko pevsko družtvo na Dunaji napravilo krasno „be-sedo", ki se je odlikovala tudi po imenitnih osebah, ki so jo obiskali, med kterimi je bil črnogorski knez Mirko Petrovič. Po zdravici na Njih Veličanstvo, ki je bila z na-dušenostjo sprejeta, je med drugimi zdravicami napil gosp. dr. Toman „vsem narodom avstrijanskim, ki jih vez ravnopravnosti z enako ljubeznijo veže kakor sorodnike velike matere Slave!" Slava- in živioklici brez konca in kraja so sledili tej napitnici. — Posebno važnih novic po svetu ta teden ni bilo. Lahi so dobili novo minister-stvo, Grki pa si še zmiraj kralja zberajo.
432