Za Ameriko
celoletno
polletno
četrtletno
Novi naročitki naj pošiljajo - - *x«ino no nakaznici.
107. štev.	V	Ljubljani,	petek	6.	maja	1921.	-Po5,"“ ^v pum. iv> lct0i
Velja v Ljubljani in po pošti:
telo leto	.	K 360-—
Ffll 'd« .	.	/	,	180	—
tclrt leta .	.	„	90'—
za mesec .	.	„	30 —
Za inozemstvo:
telo leto .	K 4G0-—
P01 'tla. . . , „ 240'—> četrt leta .	„	ISO-—
za mesec .	„	40 —
Uredništvo j« v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telelon štev. 3C0. — Upravništvo je na Marijinem trgu štev. 8. Telefon štev. 44.
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 1*60 K.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se irankirajo. — -	Rokopisi se ne vračajo.	——
Položaj v Beogradu.
Beograd. 5. maja. (Izv.) V beograjski javnosti se zelo živahno ob-tavnava vprašanje novega vojnega ministra. Vlada še ni o tem ničesar definitivnega sklenila. Radi tega so
vse dosedanje vesti samo kombinacije. katerih ni smatrali za resne. .Vprašanje novega vojnega ministra bo najbrže rešeno koncem tega tedna.
Nadaljna poročila o izidu občinskih volitev v pokrajini.
Novomesto. Izid občinskih volitev: Oddanih glasov 319. Dobili so prva lista 178 Klasov (12 odbornikov), druga lista 171 glasov (12 odbornikov). (Brzojavka ne omenja katero stranke so postavile liste).
Imeno. Izid občinskih volitev: oddanih glasov 109, Od teh sta dobili: SLS 46 glasov (7 odbornikov) In SKS 63 glasov (9 odbornikov.)
Veternik. Izid občinskih volitev: SKS i? odbornikov (ena lista).
Rigoncl. Izid občinskih volitev: SKS 10 odbornikov.
Doric. Izid občinskih volitev: SLS 16 odbornikov (ena lista).
Videm. Izid občinskih volitev: Oddanih glasov 221. Od teh so dobili SLS 114 glasov (8 odbornikov), JSDS 71 glasov (5 odbornikov) jn SKS 36 glasov (3 odbornike.)
Kapele. Izid občinskih volitev: SLS 76 glasov (19 odbornikov), JSDS 52 glasov (6 odbornikov.)
Laze. Oddanih glasov 70. Od teh sta dobili SLS 39 glasov (9 odbornikov), SKS 31 glasov (7 odbornikov.)
Gorica. Izid občinskih volitev: SLS 10 Odbornikov (ena lista). ,
Rajhcnburg. Izid občinskih voUtev: SLS 101 (11 odbornikov), napredna gospodarska stranka in JDS 45 glasov (5 odbornikov).
Sankcije.
Kriza v berlinski vladi.
Pariz. 5. maja. Posebni poročevalec Agence Ha vas javlja iz Londona: Vrhovni svet je včeraj od 9.30 zvečer zboroval do polnoči in dosegel popoln sporazum. Zapisnik se podpiše danes ob devetih dopoldne. Ob enajstih bodo delegacije zapustile London.
Berlin. 5. maja. Kakor pišejo ber* linski listi, ki z ozirom na zunanjepolitični položaj zahtevajo čim na> .hitrejšo rešitev vladne krize, lio ostala podlaga kabineta neizpreme« njena. Kakor piše »Vossische Zei* tnng«, je zadnje dni neka zelo vplivna osebnost poizkušala, da bi pridobila večinske socialiste za to. da bi vstopili v koalicijo. Vsi ti poizkusi pa so se izjalovili. »Vonvartf,« e menja Stresemanna kot moža, o katerem se največ govori, da bi po« stal državni kancelar in minister za zunanje zadeve. »Volkszcitung« pa imenuje za to mesto dosedanjega poslanika v Parizu dr. Mayrja, ki pa, kakor pišejo nekateri drugi listi, gotovo ne bo sprejel imenovanja.
London. 5. maja. Na koncu seje vrhovnega sveta se jo Briand v imenu vseh zaveznikov zahvalil l.lovdu Georgu ter izjavil: Znana avtoriteta Lloyda Georga je dosegla, da so se vse zadeve dobro končale. Preživeli smo, je nadaljeval« Briand, hude. celo vznemirljive trc-notke. Vendar pa smo vsled bistroumnosti belgijskih prijateljev spravljivega duha grofa Sforze in pravič-
nosti japonskega zastopnika premagali vse viharje. Medzavezniška vzajemnost je izšla iz konference še bolj ojačena. Obžalovali bomo, da bomo morali uporabljati silo. Preverjeni smo, da bo Nemčija z ozirom na soglasno voljo zaveznikov razumela. da se mora udati. Lloyd George se je zahvalil ter izrazil prepričanje, da so zavezniki blizu svojega cilja. Zavezniki imajo vzrok, veseliti se. ker so premagali vse tež-koče. Končal je z besedami: Ako ostanemo vsi složni, bomo mogli po* živiti Evropo.
London. 5. maja. Kakor doznava Reuterjev urad. je vrhovni svet danes ponoči poslal vladi Zedinjenih držav brzojavko, kjer se ameriška vlada oficielno pozivlje, naj pošlje pooblaščenca v vrhovni svet. posla-niški svet in rcparacijsko komisijo.
Pariz. 5. maja. Posebni poročevalec Agence Haves javlja iz Londona: Redakcijski odsek je šele ob 1.30 zjutraj določil končnoveljavno besedilo note,'ki jo jutri zvečer odpošlje reparacijska komisija komisiji za vojna bremena. Po drugi strani pa bo vrhovni svet s posredovanjem svojega predsednika Lloyda Georga nemškemu poslaniku v Londonu naznanil sklepe, ki so bili že prej storjeni in ki so jih v nočni seji podpisali zastopniki zavezniških vlad. Poleg nemških kršitev vsebuje nota še nastopne točke: 1. vojaške ukrepe v zvezi z zasedbo ruhrskega ozemlja.
2. Reparacijska komisija pozivlje nemško vlado, naj najkasneje do 6. maja notificlra plačilne pogoje in jamstva za izplačilo nemških dolgov.
3. Poziv nemški vladi, naj te do 12. maja sprejme in 4. Naznanilo, da bodo vojaški ukrepi na kopnem in na morju trajali tako dolgo, dokler ne bi Nemčija izpolnila vseh svojih obveznosti. Poleg tega se antantne vlade obvežejo, da Nemčiji v nobenem oziru ne bodo popustile od določene vsote odškodnine.
Berlin. 5. maja. »Berliner Tage-blatt« javlja, da je Stresemann izjavil zastopniku pariškega »Journa-la«, če bo postal minister, bo mislil samo na ustanovitev splošne gospodarske antante med narodi in v njenem okvirju industrijsko in gospodarsko sodelovanje med Francijo In Nemčijo. To bo pripravil potem dogovorov z državniki, voditelji gospodarske politike in voditelji strokovnih organizacij obeh držav.
Berlin. 4. maja. (Izv.) Državni kancler dr. Fehrenbach je pri današnji seji izjavil, da bo vlada vsekakor primorana odstopiti. V vseh vladnih strankah prevladuje mnenje, da mora sedanja vlada odstopiti, ker se je njena akcija z Ameriko ponesrečila.
Berlin, 4. maja. (Izv.) Med vladnimi strankami se bodo vršila pogajanja glede sestave novega kabineta. V parlamentarnih krogih prevladuje mnenje, da bo jutri padla konečna odločitev. Jutri dopoldan se sestane zunanji odbor, ki bo v svoji seji razpravljal o reparacijah ter sedanjem položaju v Gornji Šleziji.
London. 4. maja. »Times« dozna-vajo iz baje zanesljivega vira, da se je včeraj odposlal iz Berlina nemškemu poslaniku v Parizu nov nemški predlog, ki se približno krije s pariškimi sklepi, da ga izroči reparacij-ski komisiji.
Pariz, 4. maja. (Izv.) Vrhovni svet je sklepal o nekaterih financijelnih točkah ultimata, ki se ga bo stavilo nemški vladi. Pri tej priliki se je zastopniku Anglije posrečilo, da je nekoliko omilil trde francoske pogoje. Kakor se zatrjuje, je Lloyd George vsled zadnjih posvetovanj in takratnih nastopov zelo ozlovoljcn.
TUDI BOLGARIJA NOČE PLAČATI.
Beograd, 5. maja. (Izv.) Vlada je ukrenila na bolgarski meji vse poti ebno. da nastopi proti Bolgarski, če ne bo hotela tega plačati, kar je dolžna po pogodbi plačati.
Vladajoči in realnost.
Mirno lahko rečemo, da je politika na-žih vodilnih strank naravnost kontradikcija realnih dejstev.
Utemeljevali smo to dejstvo do danes že v neštetih člankih. Njihov moralni vpliv je bil naravnost ogromen — njihov praktičen — na videz — majhen. Ljudstvo — posebno naša inteligenca — žalibog — še vedno trepeta pred močjo vladajočih, — Vulgo — danes pred JDS.
Učiteljstvu je vrgla JDS — to mirno priznamo — že davno zasluženo kost. In vsled te kosti naj »šomašter« proda svoje prepričanje, naj brez vsakega premišljanja postane slep pristaš JDS, sicer pride v črni kataster kraj. organizacij JDS in njegova kvalifikacija in s tem njegovo napredovanje jo zapečateno.
Kot pri učiteljstvu, tako je pri drugih strokah — vsepovsod, kamorkoli sega roka JDS. Povsod se vpoštevajo volilni katastri, vsepovsod je prva točka kriterija — strankarska pripadnost..,
Odveč bi bilo reči, da	take pseudo-
iažl-demokracije ne bomo nikdar niti podpirali niti zagovarjali — da	naur le bila
taka »demokracija« — laži	demokracija
vedno tuja in da so šla vsa naša stremljenja preko in mimo uje.
Danes gre za druga vprašanja! Za vprašanja, katerih gg. okolo vladajočih strank — ali bolje rečeno	In točnejše
povedano — po korupciji, neizmerni politični in moralni korupciji vladajoče stranke niti oddaleč niso zapopadli.
Gospodarska restavracija jo najvažnejši problem naše države. Katera stranka bo na teni polju pozitivno rešita ali vsaj pomagala k rešitvi tega problema, ta Se nedvomno rešiteljica države. In edino ta bo resnično zmožna prevzeti vlado! Nc na podla«! in osnovi fraz, govorniških talentov, in momentanega osebnega fascinizma — temveč na osnovi popolnoma realnih uspehov na gospodarskem polju, ki bodo v ko« rist širokim ljudskim vrstam In ne samo posameznim bankam.
Danes prihajajo k nam zastopniki sto-vauskih narodov v svrho realnega uresničenja slovanske vzajemnosti. Kljub temd pa, da je taka vzajemnost največjega pomena za svetovno poslanstvo Slovanstva* se je reševanja tega problema oprijela le najmlaiša a moralno najsilnejša stranka.
Veselo dejstvo je to! — Veselo, kef le iz naših lastnih vrst vznikla vrsta, ki gre preko groženj, včlikih Kušev in volilnih manevrov ter strankarskih katastrov v. svoji samoniklosti k reševanju gospodarskih J problemov med slovanskimi narodi in 9 tem k resničnj vzajemnosti med slovanskimi narodi — k slovanski socljallstlčnl vzajemnosti.
Nam je pot jasna! Podpirali bomo, kaf je zdravo in gospodarsko realno, pobijali pa, kar je gnilo in našo državo gospodarsko uničujoče. Ker našo pot določa samo end dejstvo: Država za narod — narod za državo.
. Borzna poročila so izostala, I borze zaprte.
ker so
, SHOD NSS V SEVNICI.
Včeraj, zadnji dan pred volitvami, le priredita kraj. ors, NSS v Sevnici javen volilni shod, kj je sijajno uspel. Shod sc je vrši! zjutraj po maši na glavnem trgu pri vclikj udeležbi in je na njem poročal posl. Brandner, ki je žel za svoja Izvajanja veliko odobravanja tudi s strani nasprotnih strank. Govornik je pojasnil politično situacijo v državi in razvil komunalni program NSS, katera je za pozitivno delo v občinskih zastoplh, kjer hoče radikalno izvajati svoj socijalno gospodarski program, ki obstoja v obremenitvi bogatih in razbremenitvi revnih siojov v občini. Ostro kritizira dosedanje zanemarjeno delovanje sevniške občine, ki se zrcali posebno v tem da morajo družine prebivati v vagonih, dočlm stoli sevniška graščina z lepimi sobami popolnoma prazna. Obsoja tudi način JDS voditelje v v Sevnici, ki so pri sestavljanju svoje kandidatne liste dobili podplso na ta način, da so Umil v gostilni pri Kovaču vpijanlli. Le tako je bilo mogoče dobiti na listo stranke kapitalistov dninarje in hlapce, ki naj proti takemu nemoralnemu postopanju protestirajo na ta način, da ne vržejo svoje krogljice v skrinjico te stranke. Protj Uudem, ki so za časa prevrata 52 naših dolavcev po nedolžnem gnali v celjske ječe in ki nagiašajo, da je delavce z nizkimi plačami treba prisiliti do pokorščine, se tnora protestirat) z votlino krog. ljico. — Posebna izdaja »Nove Pravde« za Sevnico, ki se je razdelila na shodu, je silno
učinkovala. JDesarjl so pri oknih opazovali potek shoda in bilo jih je sram.
SHOD NSS V TEHARJAH PRI CELJU.
Istotako sijajno se Je izvršil popoldan« sk) shod v Teharjah pri Celju, na katerem sta govorila nar. posl. Brandner in preds. kraj. org. v Celju Žabkar.
POKLON UPNIKU.
Beograd, 4. maja. Presblro Javlja iz Pariza: Vrhovni svet je soglasno sklenil* da obvesti Zedinjene države o uspehih londonske konference in da da vvashlnstonsUl vladi na znanje, da bi, če bi želela ponovno biti zastopana v vrhovnem svetu, v repa-racijskl komisiji In poslaniški konferenci, zavezniki z največjim zadovoljstvom sprejeli ameriškega zastopnika.
NESPORAZUM MED POLJSKO IN UKRAJINO.
Varšava, 5. maja. Ukrajinska dl« plomatska misija je naznanila poljski vladi, da bo vlada Ukrajine z ozirom na to. da se je politični položaj lz« premenil, zapustila ozemlje poljske icpublike iti razpustila svoje oficiel-no zastopstvo na Poljskem.
NEMIRI NA IRSKEM.
Dublin, 3. maja. Pri spopadu med sin« fajnovci in rednimi četami v Gaiballyju je bilo šest siniajnovcev usmrčenih ter štirinajst sinfaunovcev in dva vojaka ranjena.
te-
„ Carmen.“
(K predstavam v naši operi.)
(Konec.)
Ne najde se zlepa kje tako ozko v zvezi melidioznost s potrebo dobre igre kot ravno pri Carmen. Največje igralke med pevkami, brez razlike lege in sijajnosti glasu, se je lotevajo z vedno novo vnemo In .vedno novimi uspehi: bistvo tega skrivnostnega, grozno privlačnega bitja je neizčrpno. S strašno gotovostjo mesečnega človeka gre Carmen pot svojega primitivnega nagona, brez ozira na nesrečnika, ki zgori v njenem ognju, brez ozira na sebe samo. Vse je jirimitivno. pranaravno v njej: niti ponosna ni. le nepokor-čine in paktiranja ne trpi. ker ji je m poti; in celo če je rafinirana, je Dona rafinirana koketnost instinktivna. elementarna. Vse okrog sebe ngouablja in kvari, In vendar je »jen-?eits von Gut und Bose«, kakor v romantičen svet prestavljen grški bog (zmes fantastično povišane lojnate človeka in elementarnih nago-r-nov živali); kakor pogubno krasen LPanter. ki mori človeka in ki ca čin-.
vek mori iz instinkta ... Mojstrsko je to demonsko bitje skiciral Mčri-mee, še več skrivnostne elementar-nosti ji je dal Bizcta gdč. Thicrryje~ va nam je ostala dolžna do malega vse, kar se da iz te uloge napraviti. Njena Carmen je — igralsko — šab-^ ionska postava. Koncepta sploh ni v njeni igri: enkrat (v habaneri) je rafinirana zapeljivka, precej »dick aufgetragen«; drugič (v končni sceni
4.	akta) ponosna španska grofica, ki se nervozno igra s pahljačo, ker ji vsiljiv ljubimec ne da miru; v isti sceni pa tudi markira veselje nad zmago toreadorja kakor naivna kon-firmandka — mesto da bi ji dihanje zastalo od strasti in jeze. Večinoma pa ni niti toliko izrazita, temveč se zateka k enemu tistih tipov »španske plesalke«, znanih s poceni oljnatih tiskov. — Naj se nam ne zameri ostra beseda, a bilo bi škodljivo stvari in odlični pevki sami, če bi kritika k vsemu molčala. In potem: velik del krivde na igri zadene režiserja! Kako lahko bi se bilo Izogniti mučnim praznim mestom kot n. pr. v L aktu pred segnidillo. ko sedi Carmen na stolu kamor jo je posa-
dil Jose, brez vsake igre Čez 20 taktov. predno začne peti! To je stvar režije! Takih momentov bolj in manj važnih je nešteto. — Skoda ogromnega, zlasti v višini sijajnega glasovnega materijala gdč. Thierryjeve. Tembolj škoda, ker ga v tej ulogl ni posebno srečno uporabljala. Umetno, s prsnim nastavkom temno barvan glas postane kmalu utrudljiv za poslušalca ker mu manjka drugih nl-jans:	Če ta edina barva zadostuje
za staro ciganko Azuceno, pa ni zmožna podati vseli izrazov, ki jih najde Carmin instinkt. Habanera je zgubila skoro vso svojo zračno lahkoto. Neprijetno je sekanje, ki spravlja prekrasno kartno arijo (III. akt) ob njeno linijo. Predvsem pa moti, skoraj vseskozi, prehuda in neokusna uporaba ferteja. Za take nedo-statke ne more odškodovati res bravurozno peti visoki h v finalu II. dejanja.
O Carmen sami smo govorili nekaj več. ker je daleč najvažnejša vloga opere in ker je bila med solisti Carmen — poleg Escamilla, seveda — največje razočaranje. — Don Josč g. Dr.votc je mej brezbarven;
muzikalno si mnogokrat pomaga s »plavanjem«, in v zadnjem aktu je zelo slabo maskiran. — Najprijetnejša prikazen v predstavi je Micaeia gdč. Zikove; še malo mani dramatična naj bi bila, in v višini naj bi boljše nastavljala ton. — Res »prikazen« pa je bil g. Przibislavski kot Esca-millo; človek se ni mogel dolgo jeziti. nenameravan humor tega petja ga je razorožil. G. Przibislavski ne distonira in ne vpije manj od g. Levarja, nima pa njegove pevske in igralske rutine. Zakaj nc poje Escamilla g. Romanovski? — Zuniga (g. Zattcy) in Frasquita (gdč. Thalerjeva) ne motita; le da je Frasquita veliko presijajno oblečena, zlasti v primeri s Carmen. — Slaba pa je pevsko — kljub lepemu materijalu — Mercedes (gdč. Šterkova): glas je težak, neokreten, in venomer trq-molira.
O režiji, ki je v rokah g. Rukavine. smo morali že zgoraj nekoliko govoriti. V celem se v njej ne da povedati veliko pohvalnega. Na svojih najboljših mestih je konvencijonalna; mnogokrat pa je nerazumna (n. pr. v prvem duelu Joseja in Micaeia, Kq
motijo sceno in razpoloženje otroci, ki se po nepotrebnem sprehajajo pa« ru za hrbtom) ali celo nesmiselna (n. pr. v I. aktu. ko se ženska zbora sopran I. in sopran II. rujeta z vojaki, mesto da bi se prepirala med seboi). Zbor je sploh zlasti v I. aktu premr« tev, nastop otrok lesen. Najbolj žalo« sten pa je konec opere, kjer vse za« nimanje zaspi kljub ogromnemu sto« pnjevanju, ki bi ga moral podati or« kester. In kljub banalnemu lovljenju Carmen in Josčja po praznem odru. — Vseh nedostatkbv pa tudi pri re« žiji ni mogoče našteti.
Facit je torej ta. da tudi s to opero, dolgo pripravljano in težko pričakovano, ne moremo biti zado* voljni. Krivda pada v tem slučaju predvsem na dirigenta, ki je bil ob« enem režiser in ki je odgovoren ne« le za orkester, zbor in režijo v splošnem. temveč v veliki meri tudi za igro pozameznikov, ki bi jim moral biti vodnik in vzgojitelj. Prepričani smo, da bi dober šef dosegel z istim aparatom in z istimi pripomočki ve« lika. lepše uspehe.	-r-des.
Nemci v Vojvodinji in v Sloveniji.
Zadnje čase je opažati, da se nagi Nemci in nemškutarji zatekajo k dnevniku *Deutsches Volksblatt«. ki izhaja v Novem Sadu kot glasilo Vojvodinskih in batiaških Nemcev, in sicer iz dveh vzrokov: prvič, ker so Nemci nekdanje Madžarske do-jiedaj nastopali kot lojalni naši državljani ler so vsled tega pri vladi na dobrem glasu. drugič pa upajo na la način opozoriti centralno vlado v n ep osrednji bližini nase.
Tako je prinesel nedavno »Deut-edies Volksblatt« iz Slovenije uvodnik »Die dcutsche lrredenta in Slo-venien«. kjer trdi. da je bila v bivši Avstriji za Nemce in Slovence popolna ednakopravnost za gospodarski in kulturni razvoj, vsled česar srta oba naroda živela v najboljšem sporaznrnljenju med seboj. Nadalje trdi člankar. da so vsa mesta v Sloveniji ustanovili Nemci, da se je več Nemcev poslovenilo, kakor pa Slovencev ponemčilo, da so se Nemci 'iakoj po prevratu izjavili napram narodni vladi za lojalne državljane, ki so svojo-državljansko zvestobo tudi pri raznih prilikah posvedočili. Tudi v svojih časopisih »Cillier Zei-tung« in »Gottscheer Zeitung« so Nemci opetovano izrazili svojo loja-Ntelo (kar najbolje pričajo s tem. da še vedno nočejo poznati uradnih imen Celje in Kočevje!). Naši Nemci in nemčurji se tudi branijo očitka, da ?o med vojno, posebno ob izbruhu iste. zakrivili nasilstva proti Slovencem. češ, da so se pripetile le nekatere demonstracije proti slovenskim politikom na Spod. Štajerskem. kar oa opravičuje splošna vojna psihoza. Sicer pa so bile avstrijske oblasti pri nastopanju proti sr-bofilskim Slovencem podpirane po politični skupini dr. Šušteršiča, tudi razpust »Slov. Matice« in persekuci-je proti Sokolskim društvom je pro-Anročila poglavitno ista skupina.
TudJ očitanje, da bi bili Neme! kedaj v Sloveniji zatirali Slovence, člankar odločno taji. češ. saj je bila ,v Avstriji zakonita ravnopravnr st za vse narode, katero ravnopravnost so ravno Slovenci v obilici uživali. ker imeli so popolno šolstvo, vsled česar med njimi skoraj analfabetov ni. imeli so pravico do uporabe svojega jezika pri vseh obla-stvib. Končno taji člankar obstoj kakega irredentizma ali pangermani-zma.
Torej Nemci v Sloveniji so bili od nekdaj prave ovčice, danes pa so v verige vklenjene žrtve — kdor bi jim hotel verjeti. Oglejmo si le glavne trditve. Pod Avstrijo je obstojala ednakopravnost za Slovence in Slovane sploh le na papirju, t. j. v § 19 drž. zak.. a za vsako drobtinico teh zajamčenih pravic smo se morali boriti skozi vse inštance. a navadno še brez uspeha. Za vsak dvojezični poštni pečat je bilo treba intervencije tja do dunajskega parlamenta. Kako smo se borili za slovensko šolstvo. posebno v obmejnih krajih. Še tudi ni pozabljeno. Za par nemško-slovenskih gimnazijskih razredov je nastala svetovna afera ter je padlo celo ministrstvo. Na Koroškem Je Imelo nad 100.000 Slovencev le dve Slov. ljudski šoli. drugod v obmejnih krajih pa smo si morali zdrževati Slovenci osnovne šole s priberačem-mi vinarji. Cela Slovenija ni imela do pred zadnjega desetletja ne ene slovenske srednje, meščanske, trgovske itt sploh strokovne šole. Da vkljub temu nismo ostali bebci, imamo se zahvaliti lastni energiji, nadarjenosti naše mladine in vsestranski narodni požrtvovalnosti, ki nam je pomagala ustanavljati in zdrževati privatno šolstvo.
Kako je z nemško lojalnostjo proti državi se je pokazalo najbolje ob
nesrečnem prevratu na Koroškem leta 1919 in pri znanem krvavem puntu v Mariboru. Kakor hitro se ie nemškim tolpam na Koroškem posrečilo prebiti naše straže, vzdignili so maščevalno glave vsi nemški In nemčurski elementi po celi Dravski in Savinjski dolini tja do Maribora :n Celja ter je bilo treba glavne voditelje teh »lojalnih Nemcev« brž odpeljati v internacijo v Ljubljano.
Da so Nemci in nemčurji v za->etku vojne in med vojno sploh de-nuncirali, preganjali in krvavo pretepali Slovence na Štajerskem In Koroškem, zato kličemo za priče večino slov. duhovščine, učiteljstva In druge inteligence.
Da nas Nemci niso zatirali! čemu pa so imeli društvo »Sclmlve-rein«. ki je imelo edini namen, da je ustanavljalo nemške šole po vseh nenemških mestih in trgih ter v te šole lovilo z grožnjami in darili slovenske otroke, ki so jih vzgojili za janičarje. Da takih šol niso ustanavljali v Mariboru. Celju, Ptuju itd. je jasno, ker tam so imeli itak Nemci vso oblast ter vse šolstvo v svojih rokah. Cemu je bilo društvo »Siid-mark«. ki je nakupovalo slovenska posestva ter na njih naseljevala Švabe iz Prusije (št. Hi, Marenberg itd.) Ali naj ponavljamo vsa nemška nasilstva. ki so se godila ln se še vedno gode Slovencem na Koroškem? Ravnotako bi nastopali Nemci na Štajerskem, ako bi še Imeli moč. Ker pa so pri nas nemškemu levu izbiti zobovi. kaže se svetu za nedolžno jagnje. Ravnotako hinavsko bi se kazali danes tudi koroški Nemci in nemčurji, ako bi bil izpadel plebiscit Jugoslaviji v prid.
Prihodnjič obrazložimo razliko med Nemci (Švabi) na jugu in v Sloveniji. Vojvodinski Nemci bi storili Je sebi dobro, ako ne prepuščajo svojega gnezda, da zanaša vani jajca nemška kukavica iz Slovenije.
—★—
Angleži o nasledstvenih državah.
Zadnjič smo ob priliki Karlovega pohoda na Ogrsko osvetlili francosko javno mnenje o nasledstvenih državah t. I. o državah, ki so nastale na ozemlju bivše Avstro-Ogrske. Povdarili smo. da se Francija oz. njeni visoki krogi še vedno niso odrekli ideji podonavske federacije in da žalujejo za poginolo monarhijo.
Toda Francozi niso osamljeni. Ista čuvstva navdajajo tudi Angleže, kar se je pokazalo ob priliki debate o ratifikaciji trianonskega miru. Veliko — večina — govornikov v angleški zbornici se je pri tej priliki pečala z gospodarskim separatizmom med nasledstvenimi državami in so ta separatizem odločno obsojali. Tako je recimo povdarjal As-quith. da je največji madež mirovnih pogodb, ki se teh držav tičejo, ta, da velesile niso vstrajale na tem. da bi nove države ostale v trajnem gospodarskem stiku, kar je bila ugodnost Avstro - Ogrske. Pozdravlja konferenco v Porto Rose in upa. da bodo velesile delale na to. da se gospodarski plotovi med nasledstvenimi državami odstranijo in da prenehajo z uničujočo gospodarsko vojno.
Lordu Cecilu ni všeč. da imajo nasledstvene države armade in hoče, da sc jih prisili, da začnejo z razorožitvijo.
Balfani tudi ni zadovoljen z novimi državami.
V debati so se pečali tudi z narodnostnimi manjšinami in so padle besede obsojanja. Škoda, da gospodje niso povedali, koga imajo v mislih. Najbrže Avstrijcev ne. o Italijanih pa govora ni bilo. kajti ti spadajo k gospodom.
Kar smo hoteli pokazati: tudi An-
gleži jokajo za Avstro-Ogrsko, zato se potem ne čudimo, da ne razžene-jo gnezda grofovske zalege v Švici, kjer so med vojno tako pazili na vsakega slovanskega emigranta. Bojimo se, da jim je delovanje po-stopaških grofov z avstrijskega dvora po všeči in da jim gre v račun. Na nas je, da se te pobožne želje ne izpolnijo.
 *—
Iz koroškega vilajeta.
Borovlje, 4. maja.
Kdor je opazoval boj pred plebiscitom. je moral povsod slišati, kako so hujskali nemčurji proti Jugoslaviji s parolo »Hinaus mit den Kraner.« Zdaj so Karavanke meja in s tem so se začele razmere izpreminjati. Slovenci. ki so večinoma kmetje in poljedelci. imajo vkljub vsem slabim razmeram še vedno za svojo potrebo dovolj masti, mesa in moke. Drugače pa je za nemčurje. domačine in pritepence, ki gladujejo. V tej stiski iim prihajajo na pomoč razni ljudje. V Borovljah sta brata Urbanc, doma z Gorenjskega, in njuni sorodniki, ki skušajo neusmiljenim tlačiteljem koroških Slovencev, dasi so »Kraner«, na vse mogoče načine pomagati do one telesne moči. katera je potrebna za uničenje koroških Slovencev. Oni hodijo na veselice, kjer praznujejo Nemci in nemčurji zmago nad Slovenci. oni se družijo in bratijo z nemčurskimi propalicami. oni dajejo v svoji mesnici nemčurjem lepo »meso«. Slovencem pa kosti. Pred kratkim pa so dobili s Kranjskega skoz predor pri Jesenicah cel vagon kranjskih živih prešičev, kojih meso in mast so pristaši gesla »Ause mit die Kraner« zelo pridno kupovali. Oblasti v Jugoslaviji bo morebiti zanimalo. da so med to čedno dražbo dezerterji, in da je spremljevalec tega prešičjeea transporta — menda nastavljenec trgovine Predovič — povsod na Koroškem, v vlaku, v Borovljah in v Celovcu v kavarni nesramno. sramotno in strastno agitiral proti Jugoslaviji in jo zasramoval. Kako so take vrsti ptiči znani pri nemških oblastvih, je razvidno iz tega. da brez vsakih ovir lahko dobivajo dovoljenje za potovanje na Koroško, medtem ko se koroški Slovenci zaman klanjajo pred glavarjem v Celovcu s prošnjo, da bi smeli po važnih opravkih v Jugoslavijo. — Enake vrste človeka sta prijatelja Štuci in Perko, dva moža. ki imata od celovške oblasti dovoljenje, ne samo. da se vozita na Koroško s Kranjskega, kadar se hočeta, ampak da smeta tudi stalno stanovati v slovenski občini v Selah. Sele so popolnoma slovenska občina ter nima tam nobeden nemčurski agitator dostopa. Celovška nemška oblast izganja Korošce, ki so Slovenci, z tijifi rodne grude, protislovanskim agitatorjem s Kranjskega pa daje dovoljenje za bivanje samo zato. da hujskajo naše ljudstvo. V interesu ugleda države Slovencev. Hrvatov in Srbov bi bilo. da jugoslovanske oblasti takim elementom gledajo na prste doma in da jih v njihovem delokrogu omejijo vsai s tem, da jim ne puste hoditi na Koroško agitirat proti Jugoslaviji.
Razna poroči!
.d«
NOVO! NOVO!
Sp sa< IVAN JM.BREHT.
tidata (n *a)o*i5a
Imn tiskarna v liili
tena 18 K Mirani knjižiti
NOVO! ^©^@1
Koncerl pevskega društva ,Ljubljanski Zvon4.
V nedeljo, 1. maja je priredilo to agilno pevsko društvo v telovadnici viškega Sokola ljudski koncert ob znižani vstopnini.
Led je prebit — društvo je poneslo Adamičeve inPrelovče-V e skladbe med preprosti narod in kakor smo se uverili in po splošnem navdušenem odobravanju soditi, z najleošim uspehom.
Moški zbor »Zvonašev« je zapel precizno pet Adamičevih moških zborov, izmed katerih je moral na splošno odobravanje »Fantovsko« ponoviti. Dodal je »Vasovalca« prav iako vrlo.
Ker ni bilo na razpolago dobrega klavirja, ie odbrani moški oktet.zanel
prav lepo tri Prelovčeve skladbe: | »Zapoj mi pesem, dekle« — »Škrjan- j ček« in »Jaz bi rad rudečih rož«. Pr- | va in tretja Izmed teh v narodnem duhu zloženih pesmi sta posebno ugajali. Baritonski samospev je pevec vobče lepo. a nekako hladno, raztrgano prednašal. Boljše se mu je obnesel glas v dodani koroški narodni »Dečva, to mi povej«! Spreanr ljajoči brenčeči zbor ni bil vselej točen in harmoničen.
Mešani zbori — vseskoz Adamičevi — so se peli kar odlično, zlasti »Ne maram tebfc!«, ki sc ie moral ponoviti.
Pesem »Ce ti ne boš moj« je zbor zapel čisto ln se držal dane intonacije.
Vobče so sc tako moški kakor mešani zbori in osmerospevi izvajali jr. splošno zadovoljenje itt navzoči po-.
Spomenica poljskega delavstva v Gornji ŠlezJil vrhovnemu svetu. Voditelji stavkovnega gibanja v Gornji Šleziji so poslali vrhovnemu svetu brzojavko, v kateri Izjavljajo: Medzavezniška komisija je s tem, da je Poljakom prisodila dva okraja iti na ta način kršila določbe mirovne pogodbe glede glasovanja po občinah, skrajao ogorčila delavsko prebivalstvo. Da daje temu ogorčenju izraza, so nastopili delavci stavko, ki se je razširila na vse rudniicc in na večino plavžev. Skupščine stavkujo-čih delavcev nam naročajo, naj sporočimo vrhovnemu svetu, da se pod nikakim pogojem ne vrnejo pod nemški jarem, temveč so trdno odločeni, da raje rušijo industrijska podjetja. V zmislu teh želja prosimo vrhovni svet, naj ozemlja z večino poljskih občin in glasov združi z Poljsko.
Program Italijanske vlade. Generalni komisar za preskrbovanje, Solori, je razvijal po naročilu ministrskega predsednika GiolittiJa program vlade in je nied drugim dejal: Italija hoče zasledovati, ko doseže svoje naravne pravice, politiko miru s so-
delovanjem svojih sosedov. Italija bo tvorila v Evropi spravni element, pri čomul pa bo imela pred očmi, da se podpisan« mirovne pogodbe izvedejo in da se ohrani solidarnost med zavezniki. Glede notranjega položaja je izjavil Solori, da vlada ne bo trpela nikakih nasilnih manifestacij. — Italija je dežela svobode in svoboda je zajamčena vsakomur. Finančni položaj se brzo izboljšuje. Dohodki znašajo skoro i6 milijard. Ravnotežje v državnem c*«h>v darstvu se ne vzpostavi z novimi davki, temveč s strogim pobiranjem sedanjih davkov.
Komunistični proces v Parizu ustav-
Ben. Procesi radi komunističnega rovarjenja so bili na podlagi sodnijskega sklepa vsi ustavljeni. Komunist Zalewski Abrama« vicz se izžene iz države.
Predsednik kubanske republike. Kubanski senat je imenoval Alfreda Zaya!ja za predsednika kubanske republike in Eruesta Cary!la za podpredsednika za dobo 1921 do 1925.
Gospodarstvo.
slušalci niso štedili z vsem priznanjem in odobravanjem.
Obisk bi bil z ozirom na vseskozi lepo uspeli koncert in nizko vstopnino lahko boljši- opazili srno precej praznih stolov. Morda je bilo krivo grdo. deževno vreme, morda kaka tajna protiagitacija. kdo ve?
Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« je nastopilo pravo in hvalevredno pot: ponesti lopo. umetno in narodno glasbo med preprosti narod. Le tako vrlo naprej!
Koncert se je vršil v sicer preprosti. a povse akustični telovadski dvorani viškega Sokola, ki je kakor nalašč zidana za take prireditve. Ima spredaj primeren oder in zadaj mal balkon. Vsa čast in zalivala gre stvariteljem te lepe. praktične stavbe: gg. bratoma Praprotni ly. in gosp. tovarnarju Golobu!	—Z.
DEPRESIJA V SVETOVNI TRGOVINI IN TER MEULENOV PREDLOG.
Države z dobro valuto se nahajajo v težkem položaju, ker ne morejo izvažati svojih industrijskih produktov v države s slabo valuto. Da se pride tern potežkočam v okom, stavljeni so bili na lanski konferenci lige narodov različni predlogi, kateri so se v načelu vrtili vsi okoli vprašanja, kako bi se moglo najti eno formulo, ki bi omogočila dajanje kredita trgovcem držav s slabo valuto, ne da bi trgovci držav z dobro valuto bili v nevarnosti za svoje tirja-tve. Liga narodov je odobrila v prvi vrsti Ter Meulenov predlog. Ta predlog obstoji na kratkem v sledečem. Vstvariti se ima mednarodna komisija, katera naj proučuje ln se bavi s predlogi posameznih vlad. ki jih iste stavljajo v svrlio. da omogočijo uvoz na vero za njih same ali za njih državljane. Komisija bi proučila ponudeno jamstvo ter odredila njegovo vrednost v zlatu. Ako dotlC-na vlada pristane na emitev. izda bone na trajanje pet. deset ali petnajst let. Ti boni bi nosili gotove opresti. Kapital in obresti bi se Imeli plačevati v oni valuti, ki bi jo izbral izvoznik. Taki boni bi bili sopodpisani od mednarodne komisije v dokaz. Ja jih je ista registrirala ter da jih odobruje z ozirom na svrlio, kateri imajo služiti. Dotične vlade bi te !>one posodile svojim državljanom proti pogojem, ki bi jih one same odločile. Uvoznik v posesti tih bonov ne bi imel razpravljati z izvoznikom ne o obrestih ne o trajanju kredita, nego bi enostavno izročil talce bone, pokrite z faktično garancijo njegove vlade in z moralno garancijo mednarodne komisije, svojemu sopogodbe-niku — izvozniku. Ko bi uvoznik točno izpolnil pogoje pogodbe bi se mu boni vrnili. Ako bi pa zastal s plačili v dogovorjenih rokih, smel bi izvoznik bone prodati s pogojem, da je prej ponudil priliko vladi, ki je bone izdala, da vprašavne bone kupi nazaj s tem. da poravna uvoznikovo tirjatev. Utržek prodaj bonov na drugi način, nego z odkupom od strani vlade, ki jih je izdala, bi se imel porabiti za poravnanje uvoznikove tirjatve. vsaki prebitek pa bi se vpisal v dobro vladi, ki je bone izdala. Po Ter Meulenovem predlogu se z boni ne bi smelo trgovati ne jih prodajati za katerosibodi pogojeno ceno. razun v slučaju gori omenjenem, t. j. ako bi dolžnik zastal s plačili. V tem je slaba stran tega predloga, kajti korist vsakega vrednostnega papirja je ravno v tem. da si imeji-relj istega more pribaviti denarna sredstva za svojo trgovanje, s tem, da ga negocira t. j. spravi v promet. Padi tega je storjenih več predlogov, da bi se moglo priti v okom tej po-teškoči. Vsi dotični predlogi se sučejo okoli tega. da bi se ustvaril sindikat od brezdvomne finančne podlage. v katerem bi morale biti zastopane prve banke in zavarovalnice, podprte z onimi 25 milijoni funtov šterlingov, ki jih je odobrila svojedobno angleška vlada, kakor jamstveni fond za ftaročbe iz gotovih vzhodnih držav, mod katere je sprejela tudi našo državo, katere ustanove se je pa dosedaj malokateri trgovec posiužil radi kompliciranih klavzul in pogojev, s katerimi je zvezan kredit na podlagi omenjenega fonda. Na vsak način se bo moralo najti izhod iz težkega položaja, ki ie. nastal za mednatojlno trgovino s
tem da zemlje s slabo valuto niso v stanu uvažati potrebnih industrijskih proizvodov iz držav z dobro valuto. Na skorajšnjem ugodnem rešenju tega problema niso poslednje države nič manj interesirane, nego prve m zato ni dvoma, da se bo našel tak izhod.
'ir
+ Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: Ker je repara-cijska komisija v členih 203 in 205 mirovno pogodbe z Avstrijo in v členili 186 in 188 mirovne pogodbe z Ogrsko doJočene roke za popis in žigosanje obveznic predvojnih in vojnih posojil podaljšala, je gospod finančni minister z rešenjem z dne 26. aprila 1921 D. br 4185 odredil, da se roka, ki sta bila za predvojna posojila z rešenjem D, br. 243 Ur. 1. štev 8 z dne 26. januarja 1921 in za vojna posojila z rešenjem D. br. 1964 Ur. 1. št. 27 z dne 12. marca 1921 podaljšana do 15. marca 1921, vnovič podaljšata do vštetega 31. maja 1921. To objavljam vsled razpisa finančnega ministrstva, generalne direkcije državnih dolgov z dne 27. aprila 1921 D br. 4185 s pristavkom:!.) da se prošnje za dovoljenje naknadnega pi>p!sa in žigosanja obveznic predvojnih In vojnih posojil lahko vlože z obveznicaurd vred do gori navedenega roka, t. j. 31. maja 192t, pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani; na pozneje vložene prošnje se ne bo oziralo; 2.) da mora biti v prošnjah naveden vzrok, zakaj niso bile obveznice pravočasno predložene v žigosanje m 3.) da morajo biti prošnje pravilno kolkovanc, t. j. s kolkom po 2 dinarja za prošnjo in 5 dinarjev za rešenje.
+ Paroplovni promet. Paroplovna družba Uugaro-Croata javlja, da današnje razmere ne dopuščajo, da bi se pometita služba takoj vzpostavila tako, kakor je bila pred vojno. Vendar bo, uvažujoč potrebe prebivalstva, družba uredila rodno plovno služba, kakor hitro bodo dotični kraji evakuirani, takole:	Enkrat na teden vožnja
Bajk ar — Senj — Blograd — Šibenik —• Trogir — Kaštela — Split; enkrat na teden Bakar — Kraljeviča — Crkvenica — Selbe — Novi — Senj — Baška — Rab — Novalja; enkrat na teden Bakar — Kraljeviča — Crkvenica — Selbe — Novi — Senj — Sv. J ura] — Stari grad — Jablanica — Karlobag -- Novigrad — Obrovac; dvakrat na teden Bakar — Kraljeviča — O mi šali — Mallnska — Krk; enkrat na teden kakor glavna proga za Dalmacijo do Katora: Bakar — Spilit — Korčula — Zelenika — Kotor.
+ Razpis dobave tapetniškega mate-rijala. Ravnateljstvo državne železnice raz-plsuje dobavo raznega tapetniškega mate-rijala t. j. blaga, vrvi, prem (franže) ta preprog za salonske vozove. Kol okovanim ponudbam je priložiti vzorce ponujenih ml materijala. Navesti je poedine cene. Zapečatene ponudbe z napisom »Potibdba za tapetarskj materijal broj 11.961 je poslati ofertalni komisiji ravnateljstva državnih železnic v Sarajevu do 25. maija t. 1. 12. ure.
Interesenti morajo prositi za detajhr.au spisek materijala in vpogledati normalne vzorce vsak delavnik od 10. do 12. - ure pri upravi materijala, soba št. 95-11. gori navedenega ravnateljstva.
+ Severcameriška rudarska Industrija
tokom 1. 1919 se je skrčila. Število zaposlencev v bakrenih rudnikih se je znižalo za 20.000 ljudi, v zlatih rudnikih za več ko 11.000 in v železnih rudnikih za otoolo 6000 Število zaposlenih v svinčenih in cinkovih' rudnikih v dolini Mis&šssippija je bilo za looo manjše kot 1. 1918', do£im izkazujejo one jame, ki proizvajajo nekovinske rudnine, povišek 1300 zaipios,lencev,
+ Železniška vozne tarife v Avstrlit se s 1. junijem t. 1. zvišajo za 100%. Potemtakem bo stala vožnja za pot 50 knl 36 K t. j .približno ena četrtina vazne cene iste poti ,y„ naši državi,
107. čtev.
I»—  |  ..........
Dnevne vesli.
_ ~ Cvetlični dnevi v korist akademikov. V težkem pomanjkanju se nahaja visokošolska mladina! Vsepovsod razprožajoči se strup korupcije je razmajal že itak trhla tla današnjega družabnega življenja. Mia-ki se v teh groznih časih pripravlja na vstop v javno življenje, sc mora boriti z ogromnimi težkoča-»ni. boriti se mora za svoj lastni obstoj. medtem ko mora ravno vsled tega zanemarjati svojo glavno dolžnost — študij Zato je razumljiv naš obupni klic po pomoči in slišati ga IT»ora vsa javnost. Dne 7. in 8. t. m. ■;č vršita cvetlična dneva v korist 1 odpornemu društvu Jugosl. akade-
iliov v Ljubljani, nakar izrecno ‘nozarjamo in prosimo, da se vsakdo odzove po svoji moči našemu klicu v teh dneh. — 8. maja se vrši tudi v narodnem gledališču. dramskem predstava »Borba«, koje čisti dobiček je ravnotako namenjen Podpor, društvu in zato še enkrat apeliramo i*a vso javnost, da se zave našega obupnega Položaja in nam ob tej pri-‘•ki priskoči na pomoč. — Podporno društvo jugosl. akademikov v Ljubljani.
— - Novi zakonski načrt o vseučiliščih in ljudskih šolah. V ministrstvu
Prosveto sta izdelana zakonska Načrta o vseučiliščih in o ljudskih šolah. Jugoslovansko učiteljsko udru-zenje proučava sedaj zakonski načrt
0 ljudskih šolah.
. — Iz naše univerze. Predsednico izprašcvalne komisije za pravosodni in državoslovni državni tz-j>'t v Ljubljani objavlja: Kandidati, ki hočejo delati pravosodni in drža-voslovni državni izpit v poletnem tečaju 1921 v Ljubljani, morajo vložiti svoje prošnje pri predsedništvu iz-praševalne komisije za pravosodni 'n državoslovni državni izpit do konca meseca maja 1921. — V mesecih avgust in september 1921 pred ^onusijo v Ljubljani ne bo terminov
P°‘aganje imenovanih izpitov;
~ Ruski dan v Splitu. Predvčerajšnjem se je vršil v Splitu ruski dan. Po vsem mestu so se zbirali Prostovoljni prispevki ter je bila zbrana precejšna vsota za podpirale ruskih beguncev.
— Iušplciranja orožniških postaj. Poveljnik celokupne žandarmerlje general ^imitrijevič in načelnik ministrstva notranjih zadev Lazič prideta kmalu na Inšpekcijsko potovanje v Slovenijo.
— Nov velikosrbski časopis. 1. maja Je Izšla prva številka »Velike Srbije«, organa Srbske stranke. List zahteva, da na} se ttaša država imenuje Velika Srbija. Izšla je tud( prva številka neodvisnega dnevnika »Novosti«, ki izhaja vsak dan dopoldne.
— Prepovedan časopis. Notranje ministrstvo je z odlokom z dne 26. aprila t. L Prepovedalo v naši državi list »Črnogorski OlasnBt«, ki izhaja v Karbu v Severni Ameriki in prinaša neresnične in tendenciozne vesti o razmerah v naši državi.
— Odgovorno uredništvo »Kmetijskega Hsta« je prevzel načelnik SKS in narodu! i>aUaaec Jakob Kušar.
— Pozabljeni gostilničarji. JDS Je pri sestavi kandidatne tiste za občinski svet Popolnoma pozabila na gostilničarje, ki tvorijo najmočnejši obrtni stan v Ljubljaul ter so najboljši agitatorji za stranko. Svo-iečasno je imela napredna stranka po 3—4 gostilničarje v občinskem svetu, sedaj pa nobenega. Tudi o trgovcih ne vemo, kako s« kaj ponosni na stanovskega tovariša B. 1* Šiške, ki se blesti med izvoljenimi kot trgovec.
— Novi učni redi na ljudskih šotah.
Poverjeništvo za uk In bgočastje Je odredih v ljudskih šolah sledečo klasifikacijo: a) za vedenje:	1.	popolnoma pravilno,
2. pravilno, 3. manj pravilno, 4. nepravano; l>) za pridnost:	1 prav dobra, 2. dobra,
3. zadostna, 4. nezadostna; c) za napredek: 1. prav dobro, 2. dobro, 3. zadostna,
4. nezadostno; č) za zunanjo obliko pismena« izdelkov: 1. prav lična, 2. lična, 3. manj lična, 4. površna. Izkazi v šolskem napredka se bodo delili, otrokom koncem 5.
10. šolskega meseca.
— Dva nova predmeta v ljudski šoli. Mod obvezne učne predmete v ljudskih šolali se je uvedla srbohrvaščina in deško fo&i® delo.
— Uvedba privatnega brzojavnega Prometa pri dalmatinskih evakuiranih po-s tajata. — Privatni brzojavni promet se Je Nadalje uvedel tudi prj evakuiranih dalmatinskih postajah Vis in Komiža.
— Izpit za meščanske šole Iz II. skupno so napravili Milan Vavda, učitelj na ^ekliS|q mešč. šoli v Mariboru, gdč. Zofija Debeljak iz Šmarja pri Jelšah, gdč. Fajdiga
1 Triiča in gdč. Miklavec iz Celja.
— Odiseja dveh dijakov. Svojcčasuo •>tn» poročali, da sta pob c,gnil a lz dijaškega
ooia v Ptuju dijaka Fr. Omerza in Otokar , ^c. Ker so dobili pozneje ob Dravi prc-.Vruje^ čoln, se je splošno domnevalo, da s a dečka ponesrečila. Pred par dnevi pa S * se vrnila v spremstvu srbskega orožnika. D očka sta hotela potovati na Kitajski
ter sta prišla že do Gevgelila, ki le zadnja naša postaja pred Solunom. Tam ju je ustavil oirožnik, ker nista imela potnega lista.
— »Pohujšanje« v Novem mestu. Dramska sekcija jug. napred. akadem. društva »Jadran« v Ljubljani priredi v soboto 7. t. m. ob 19. uri v »Narodnem domu« v Novem mestu Cankarjevo farso »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. Po prireditvi Je ples s prosto zabavo.
— V Šmartnem ob Savi se Je ustanovilo prostovoljno gasittno društvo, ki prosi slovensko javnost za dobrohotno podporo, da si more nabaviti potrebno orodje. Darovi naj se pošiljajo na načelstvo Šmartno ob Savi št. 19.
— Nesreča na lovu. Pri Sv. Jur ju ob Ščavnici je učitelj pri lovu na vidre ustrelil po nesreči solovca Matjašiča.
—Samomor. Na Ježici si je končal življenje 36 letni Karl Lenče, bivši lastnik znanega Lenčetovega posestva na Lavercl. Biva! je več let v Ameriki, kjer mu le umrla ljubljena ženka. Poglavitno Je bilo žalovanje nad to izgubo, kar ga je gnalo v smrt.
Ljubljana.
— .{DS Električna zadruga v Sp. Šiški. Šišenski Jedeesarji predbaci-vajo sedaj vse svoje nerednosti pri Električni zadrugi strankarskemu sovraštvu. Gospodje Jedeesarji! Vi sami dobro veste kakšen je bil za Vas položaj na zadnjem občnem zboru, ko smo enoglasno skoro vsi člani sprejeli predlog, da zahtevamo nujno revizijo nepravilno sestavljene bilance. Ta predlog je povzročil član nadzorstvenega sveta g. Orehek, ki je grajal bilanco in — odbor ni mogel odgovarjati. Zakaj pa niste takoj na občnem zboru predlagali izključitev člana nadzorstvenega sveta g. Orehka in ste to storili šele v vaSl Jedeesarski tajni seji. Gospodje Jedeesarji! Vi sč sedaj bojite, da se Vam prepreči nadaljevanje Jedeesar-skega poslovanja. Člani Električne zadruge vztrajamo pri naši zahtevi na takojšnjo predložitev bilance in se boste temu tudi gotovo takoj odzval/, če je bilanca res v najboljšem redu. kakor trdite. Nadalje zahtevamo prepustitev revizije knjig g. Orehku in g. Augustinu. ki sta bila na zadnjem občnem zboru predlagana k reviziji in tudi enoglasno sprejeta. Hočemo brezstrankarsko gospodarsko »Električno zadrugo«, ne pa oolstično koritarstvo.
— Nedelavna društva. Izmed 147 ljubljanskih društev, ki že celo vrsto let ne izvršujejo po pravilih začrtanega delovanja in katera bo polic, ravnatdjtvo razpustilo, ako se v 8 dneh ne oglasijo, omenimo le sledeča: Dramatično, gledališko, katoliško politično, deželno slovensko učiteljsko, politično društvo »Bodočnost«, trgovsko in obrtno društvo za Kranjsko, žensko telovadno društvo. Kranjsko društvo za varstvo živali, Zveza slov. pveskih društev, Akademični fertjalni društvi »Sava« in »Prosveta«, Društvo dobrodelnih gospa v pomoč dijakom, Slov. podružnica društva sv. Rafaela, Društvo odvetniških in notarskih uradnikov, Društvo slov. trg. potnikov, Kmetska županska zveza, Obrambno društvo Branibor z obema podr., vse podružnice »Slovenske Straže«, Izobraževalno društvo »Bratstvo«, Društvo trg. vajencev »Adrija«, »Sveta vojska«, Zveza dramatičnih društev, vse podružnice Ju-goslov. strokovne zveze, C. M. podružnice v Šiški, Mostah, Zveza dobrodelnih društev, Društvo za odepšavanje Ljubljane, Društvo poštarjev in pošta ih odpravnikov, Društvo dežeL uradnikov, vse podružnice narodne socijalne zveze, Kranjska deželna gasilska zveza. Društvo magistratnlh uradnikov itd. Med ostalimi društvi Je 38 nemških, ki bi se bila lahko že davno črtala, ker nimajo ne posla, ne članov.
— Neznosni duhovi iz ljubljanskih kanalov so se pojavili vsled južnega vremena, kar Je vsekakor posledica zastale regulacije Ljubljaulce. Kaj bo šele v poletni vročini!
— Izgnan Je iz ljubljanskega policijskega okoliša za dobo 5 let 371ctni tesarski
.aočnik Rud. Pičman iz Pristave pri Križah.
— Našel se le na otroškem igrišču v Tivoli rjav suknjič s črnim ovratnikom.
— Izgubljeno. Maša Orom je izgubila na balkonu v opernem gledališču zlato brožo z napisom »soveren« vredno 600 do 800 K. Angela Praznik je izgubila zlat uhan v vrednosti 200 K. — Amtša Mozetič je izgubila zlato zapestnico.
Celje.
Mestni šolski svet v Celju je klerikalna vlada svoječasno ukinila, vsled česar je bilo mesto Celje več mesecev brez za-konitaga šolskega zastopstva. Cujemo, da se bo avtonomni mestni šolski svet zopet vzpostavil, kar z veseljem pozdravljamo. Mestni šolski svet bo zopet vršil posle, kateri na deželi pripadajo krajnemu in hkrati okrajnemu šolskemu svetu. Vendar pa kani vlada odvzeti predsedstvo mestnega šolskega sveta županu in ga izroditi
okrajnemu glavarju. Smatramo to nakano kot kršenje avtonomije, kot poseg v pravice občanov, ki si želijo na predsodstve-nem mestu župana. Višji šolski svet in naučno ministrstvo pozivamo, da nam pusti župana kot predsednika mestnemu šolskemu svetu.
Imenovanje. Za sodnega poduradnika je bil imenovan sodni sluga Anton Volk v Celju.
h sodne službe. Višjim pisarniškim oficijalom je imenovan oficijal Franc Weitz v Celju. — Pisarniškim oficijalom je imenovan kanclist Henrik Toplak v Celju.
Bankovci po 1- !n 2 kroni so pri nas popolnoma zginili iz prometa. Ljudstvo jih je spravilo samo s poti, za kar je bil že skrajni čas. Po ulicah jih leži dosti na tleh, ker jih ljudje trgajo in mečejo vstran, če jih ne morejo izdati.
Celjsko okrožje SKS je izvolio na obč. zboru dne 25. m. m. Iz vsakega sodnega okraja po 2 odbornika. Iz vrst kmetijskih strokovnjakov so izvoljeni Fr. Goričan, Iv. Belle in Ivo Sancin.
Razpuščeno le društvo »Zweigvere’n des Landes- und Frauenhilfsvereines votn Roten Kreutze« v Celju, ker ni več pogojev za njegov pravni obstoj.
Velika slavnost Jugoslovanske Matice v Celju se bo vršila v nedeljo 12. junija t. 1. Tozadevno posvetovanje skoro vseh celjskih narodnih društev, ki bodo pri tej veliki slavnosti sodelovala, se je vršilo v torek
3.	maja v Nar domu.
Celjsko pevsko društvo priredi svoj pomladanski koncert v soboto 7. maja v Narod, domu v Celju, na katerem proizvaja med drugim skladbe od Lajovica, Foersterja, Bendla in Juvanca. V koncertu tudi nastopi prvič kvartet C. P. D. in pa violinist g. Beno Serajnik z \Vieniawskega: Legendo op. 17.
Koncert Celjskega pevskega društva se vrši v soboto dne 7. maja v Narodnem domu.
Koroško«
Iz krogov koroških beguncev. Slovcn-sJta javnost se je že po vseh časnikih opozarjala na to, da naj se pri podelitvah službenih mest ozira v prvi vrsti na begimcc in hvala vsem onim podjetjem in privatnikom. Iti so se zavzeli in odzvali v korist nas, Iti smo pred nemčursko maščevalnostjo in pred Jašisti »Heimatsdiensta« morali potegniti z doma — zapustiti rodno zemljo. Kako pa nekateri gospodje tolmačijo naš položaj. Koroški fantje iz Podjunske doline Cirgoj, Kordeš, Kovač in Božič so zaprosili pri predsedstvu celjskega okrožnega sodišča za razpisana službena mesta jetniških paznikov že v novembru lanskega leta. Prošnje so bile pravilno ko-lekovane in opremljene s potrebnimi prilogami ter i raznimi priporočili ljubljanskih uradov. Rešitev teh prošenj se je iz neznanih vzrokov zavlačevala skozi celih pet mesecev, preden je nekemu gospodu padlo v glavo, prošnje rešiti negativno, taito, da so imenovani danes po dolgem in mučnem čakanju v Strnišču popolnoma na cesti brez sredstev. Prosi se, da se jih kdo usmili, ker so reveži, da se Jim preskrbi eksistenca. Interesenti naj se blagovolijo obrniti na g. Janko Homana, trgovca, Ljubljana, Poljanska cesta 54/1, eventuelno na »Gosposvetski Zvon« v Ljubljani. Pa naj še kdo reče, da se pri naših oblastih počasi dela! — Korošci.
Mežiška podružnica slovenskega planinskega društva s sedežem v Prevaljah, sklicuje podružnični občni zbor na dan 8. maja ob 10. dopoldne v gostilni Sahovnik v Prevaljah. Prosi se za Polnoštevilno udeležbo starih članov, uljudno pa so vabljeni novi člani.
TIHI JUNAKI.
Pod tem naslovom je v »Slovenskem Narodu« lansko leto gospod Govekar priobčil članek o našem orožništvu. Da so bili in so orožniki ostali v pravem pomenu besede res tihi junaki, mora priznati vsakdo, kdor vidi bedo in nezadovoljstvo v orožništvu. Orožnik, ki se mora boriti z bedo in pomanjkanjem, ki mora misliU na to, kako bo zadostil potrebam svoje rodbine, ta nima niti veselja niti siposobnosti za orožniško službo. Kar je najhujše, beda sili orožništvo k nadomestitvi svoje nezadostne plače s takazvanimi postranskimi zaslužki, ki se od postranskih zaslužkov drugih državnih nastavljencev razločujejo v tein, da se orožnik ne sme v prostih ur »h posluževati postranskih dohodkov, marveč, da si isti pomaga v izvrševanju službe na ta ali oni način.
Kdaj se Je v orožništvu dogajalo, da bi bil kdo prostovoljno izstopil ali ciio pobegnil. Danes ima beden položaj orožnika tudi to slabo posledico, da iz njega beži dan za dnem vse, kar si more s svojo sposobnostjo dobiti boljši obstanek v drugi službi. Zbog tega je povsem naravno, da je danes orožništvo v toliko nesposobnej-še in nemoralnejše, v kolikor so zanj neugodnejši pogoji za življenje v tem poklicu, Zapostavljanje starejših napram mlajšim in obratno škodi vzgojil orožništva. — Ne upošteva se več sposobnost, marveč je pri napredovanju merodajna le starost posameznega. V bivši Avstriji je bilo za povišanje merodajna le sposobnost. Danes tega ni več. To ne jemlje mlajšim samo veselja do dalnje izabrazbe, temveč škoduje tudi orožufžki službi, Da se temu odpo-
tr.ore, ]e treba orožniku zagotoviti dostojen obstanek in obzir pri napredovanju. Ce pogledamo razliko med orožniškimi čast-nBti in moštvom pridemo do zaključka, da se je le discipliniranosti starejšega moštva zahvaliti, da danes moštvo ni popolnoma anarhistično. Na potovanju imajo orožniški častniki n. pr. 20G K dnevnice ;>olcg svjjc normalne draginjske doklade, ki znaša za nižje častnike 80 K dnevno: razven te^a pa mu pripada še kilometraža 9.60 K od I kip-metra. Če je napravil 10 km na dan I pešnt,e mu znaša njt*ovu dozida skupaj [ 3/& K dnevno. Nasprotno pa >>nde orožni ku, Ici mora neštetokrat prehoditi ne le 10, marveč 40 in še več kilometrov na dan; za ta trud oa dobi vsega skupaj 64 K draginjske doklade. Če pogledamo to razlik , mora orožnik imeti res trdne živce, da on vstraja na braniku državnih interesov.
Zmanjšati je treba ne-le število orožniških častnikov, temveč tudi število m>-štva. Čemu je treba, da mora dane službo, ki jo je za časa Avstrije vršil okrajni straž-mojster, sedaj vršiU častnilt-kapetan. Svoj čas se je orožništvo smatralo — navziic temu, da je bilo dve tretjini manj častnikov kot danes za — elitni zbor. Automatično napredovanje bodi splošno merilo, izven-turno napredovanje pa bodi nagrada za sposobno in posebno zaslužne posameznike. Toda vse navedene okoliščine, ki bi dale veselje orožniku do daljnega vestnega službovanja in napredka, so menda na merodajnih mestih neizvedljiva. Pri teedna-čeuju plač drugih državnih nameščencev sc stremi za tem, da se določijo kategorije z ozirom na mesto službovanja. Pri orožništvu Je pač vse jedno če služi v Ljubljani, kjer so stanovanja in življenske razmere dvakrat dražje kot na deželi. — Ko-nečno še nekaj: Kakor znano, je obstojal v bivši Avstriji oblačilni pavšal, kateri Je s polomom seveda vsled reorganizacije orožništva prenehal obstojati. Del tega sklada, v katerem so imeli posamezniki vloženih do 1000 K, se je sicer porabil za vojna posojila, a večji del je ostaJ še nadalje naložen pri nekj banki. Vprašamo sedaj naše predpostavljeno poveljstvo, čemu se ni te v teku dveh in pol let ničesar ukrenilo, da bi moštvo dobilo izplačano vsai del tega denarja mesto da se ga pusti banki, ki dela z njim lepe dobičke. Ako bJ se bil ta denar razdelil že leta 1918 ozir. 1919 bi marsikateri s svotico, ki bi jo bil dobil, oblekel ali obul vsaj otroke, medtem ko danes to niti za majhne šolske potrebščine ne zadošča. Tega gospodje sami ne verjamejo, da se bo denar naložen v volneni posojilu, kedaj izplačal. Morda pa Iz tega vzroka zavlačujejo procentualno razdelitev denarja, ki je vendar last moštva In ne morda domoblllzacijski predmet. — Upamo, da bo naš sedanji poveljnik, ki ga vsi cenimo in spoštujemo radi njegovega pravičnega nastopanja napram moštvu, to našo prošnjo upošteval in ukazal, da se nam čim prej naš lastni denar nakaže. To Je tem lažje, ker je gospod brigadir sam kompetenten In po našem mnenju ni treba še posebnega pritrdila iz Belgrada.
Sokolstvo.
Odborova seja Jugoslovanskega Sokolskega Saveza dne 30. aprila 1921 v Ljubljani. Brat podstarosta dr. Ravnihar
otvori sejo in se spominja pokojnega staroste br. dr. 1. Oražna ter pozove navzoče, da v čast njegovemu spominu zakličejo »Slava«. Brat tajnik dr. Fux poroča, da se vrši prihodnje leto o priliki vsesokolskega zleta v Ljubljani VII. tumeia evropskih telovadnih društev in mednarodna tekma. Reši se zadeva zagrebških društev in župe sporazumno z zastopniki obeh društev. Soglasno se sklene, da odpošlje starešinstvo Saveza ustaivotvornl skupščini predlog Jugosdovenskega Sokolstva, da se imenuj država Jugoslavija. Brat Dončevič lz Osijeka poroča o pripravah za drugi pokrajinska zlet v Osijeku. Odbor počasti spomin 250 letnice tragične smirti hrvatskih narodnih junakov Zrinjskega to Frankopana, ki se slavi na današnji dan. Po razpravi o nekaterih notranjih organizacijskih zadevah Saveza zaključi brat podstarosta odborovo sejo.
' Dijaški vad. zbor Sokol av Kranju priredi v nedeljo 8. t m. pred Sokolsko telovadnico v Kranju ob 16. uri javno telovadbo dijakov in dijakinj pod lastnim vodstvom. Na sporedu je sistematična telovadba, orodna telovadba vrst, proste vaje, zlasti lastne dijaške proste vaje. Vstopnina sedež 3, stojišče 1 din. Ker je to prvi nastop te vrste in ker gre čisti dobiček dijaški kuhinji in društvenemu domu vabi k mnogobrojni udeložbi — Odbor Sokola v Kranju.
Gledališče m glasba.
Cenjeno občinstvo, ki si je dailo rezervirati vstopnice za pondeljkov Matični | koncert, opozarjamo, naj pride ponje naj-j kesneje do petka zvečer. Ker je povpraševanje po vstopnicah veliko, se bodo do petka nedvignjene vstopnice oddale drugim ud »tožni kom,
Pevski zbor »Glasb, Matice«, Danes, v petek 6. t m. pevska vaja za moški zbor ob 7. url zvečer, za mešani zbor ob 8. url zvečer. Vsi! Odbor!
VSI NA DELO ZA »JUGOSLOVENSKO MATICO«!
Pokrajina.
Dobrovnik. Tukajšnji prodajalci tobaka so čudni ljudje. Menda ne vedo, da je tobak državni monopol, ker si upajo nastavi liati višje cenc, kakor so določene. Za za* vitek hercegovskega zahtevajo 7 K z izgovorom, da ni drobiža. Čemu imamo fi-nanco, ako mimo gledamo take nepostav-nostl. — Odkar se je pojavil v sosednji Madžarski kralj Karel, so tudi pri nas nekateri ljudje začeli kazati pravo barvo. — Neki tuk. gostilničar je čez noč spremenil napis »Franjo« v »Franz«. Najbrž je upal, da sl pride Karl tudi Dobrovnik ogledat. — Ali tukajšnji župni urad še vedno odgojuie?
Mošnje. Na volišče je prišlo 204 voiti-cev, ki so izvolili 16 odbornikov. SLS 5a dobila 85 glasov, SKS 49 in delavska stranka 70 glasov. Odbornikov imajo po 7, 4, 5. Katera stranka bo imela župana, 5a ne vemo.
Črna. Kot odgovor brez besed je prejelo tel. društvo Sokol v Crni znesek 36 K na članek v »Napreju« št. 95. Bog daj ve5 takih posnemalcev.
Šoštanj. Na naši pošti vladajo čudne razmere. S strankami se ravna zelo surovo. Pri blagajni, katero upravlja g. poštar Verdnik sam, ne opraviš skoraj nikdar brez prerekanja. Parkrat na dan se zgodi, da je g. poštar »ravnokar nekam odšel«; pol ure po pričetku naznanjenih uradnih ur ga še ni, če prideš pa popoldne 1 uro pred sklepom, pa ne sprejme več denarja, češ, »sem že račune sklenil«. Zaposlene Ima od ene rodbine kar 3 dane, ki so vsi znani nemčurškl elementi. Vkljub temu, da smo g. poštarja že opozorili na to, Jih še vedno vzdržuje na pošti v posmeh strankam. To je škandal, ki se mora odpravitli Ob nedeljah se je tudi ustavilo raznašanje pošte na dom, kar bridko občutimo. Opozarjamo poštno ravnateljstvo v Ljubljani, da napravi red na naši pošti ter da pošlje g. poštarju v pogled »knjigo o lepem vedenju«! —
Mali oglasi.
Proda se:
SVILEN IN KREP PAPIR VSEH VRST, Žice za rože in cvetlice vse številke. Per* je za rože vse vrste. Vence in šopke za neveste in birmance. Svilene trakove vso barve ln širine. Cigaretni papir: OUeschau z vojakom in tičem z vodenim tiskom. Aba-dle, Oolub, Altesse itd. Stročnice št. 2 In 3. Razpošilja papirnica J. Uran, Ljubljana* Mestni trg XI.	725
VEČ ZABOJEV
velikih starih Cena in naslov v upravat-štvu Jugoslavije.	644
PRODAJA KOČIJE!!!
Proda se iz proste roke krasna skoraj uo-va, popolnoma izborno ohranjena kočija. Cenjene ponudbe prosim na upravništvo Jugoslavije pod »kočija«.
MARIJA BAUMGARTNER,
Celje, Gosposka ulica 25.
Prodaja spalnega jedilnega In kuhinjskega pohištva. Zaloga tapetniških Izdelkov. 170
HISA S POSESTVOM '
se proda v Zalogu pri Ljubljani št. 30. 770
Kupi se:
VRBO IN PROTJE
kupim v vsaki množini. Ponudbe na Viktofl Horvat, Radovljica.
VEČJE POSESTVO v prijaznem kraju blizu žel. postaje najrale na Gorenjskem se kupi. Ponudbe s popisom posestva in kraja ter navedbo cene pod F. H.	768
BRIVSKI POMOČNIK prvovrstna moč, se takoj sprejme pri Gjud Aleksander, Ljubljana.	785
IVAN KOŠAK
sobni slikar, Bleiweisova c. 15 — sprejme 2 pomočnika.	776
DELOVODJA se sprejme za novo podjetje za izdelovanje dvokoles in otročjih vozičkov pri tvrdki F. Batjel, Ljubljana, Stari trg 28.
783
gšazfto:
ZAMENJA
Se soba. Naslov v upravi.	779
KATERA BLAGA DUŠA pomaga denarno mladi trgovki začetnici, ki pa nima dovolj sredstev za opremo trgovine, proti dobrim obrestim ln zagotovilu vestno v teku enega leta svoto vrniti. Cenjene ponudbe pod »Vedno hvaležna« na upravo lista.	784
TRGOVINO ALI GOSTILNO
na deželi vzame takoj v najem; kdo pov« it prava lista.	748
Zastopstvo
veletrgovine ali tovarne za Ljubljano in celo Slovenijo se sprejme, kjer so skladišča in velik lokal za dopot na razpolago. Cen. ponudbo pod »Zastopstvo« na upravo »Jugoslavije«
Priporoča se prvovrstni atelje za črkos!!-karstvo FILIP PRISTOV, hotel Malič LJUBLJANA,
Stran 4. A. K, Grecn:
Nevestina skrivnost.
Doktor je bil vidno pobil. Upal sem, je dejal, da vas prepričani in 'uredim vso stvar, preden se vrne Genovefi zavest. Kar ste zahtevali, sem izplonil. Zvedeli ste važno in hkrati nelepo skrivnost, ki jo je hranila moja žena v srcu in se tako smrtno bala njenega razodetja; dokazal sem vam, da je imela Mildred Farley povsem zadosten vzrok na svoje obupno dejanje.
To je resnica. Hkrati pa ste naju postavili pred novo in še strašnejše vprašanje: kaj, če se Mildred Farley ni hotela vdati v usodo, ki ji je pretila do vrnitvi prave Genovefe? Ce jc omogočila njeno takojšnjo uklonitev pred silo dejstev le pijača, ki ji je zaprla usta na vekomaj ter jo primorala. da si je dala sleči poročno obleko? Ali morete dokazati nasprotno?
Dokazati? Da. morem. Mari ne priča Cienovefin obraz neoporečno, Ja ni zmožna takega dejanja? Ali ste jo kdaj opazovali? Ste li videli njen smehljaj? Plemenito žensko dostojanstvo jo obdaja, in njeno srce je
polno mehke krotkosti in milobe. Yi pa ji podtikate takšno grozovitost! Najprej umoriti lastno sestro in nato hladnokrvno zamenjati svojo obleko z mrličevo: tega je zmožna samo brezdanja zavrženost. 2e Rola misel navdaja človeka z grozo, dejanje pa jc sploh nemogoče. Ne pozabite vendar, da imate opravka z žensko, ne s satanom v človeški podobi!
Predvsem imamo opravka z naj-, obupnejšim položajem, v katerem sc jc kdaj znašla kaka ženska, je naglo odgovoril Gryce. Kar velja v navadni vsakdanjosti, nam tu ne more služiti. Treba je bilo ravnati naglo in odločno. Ljubezen, čast. upanje, da celo življenje je viselo na tem. V tisti uri najhujše nevarnosti ni bilo časa za pomisleke in ozire. Tudi bi vas opomnil, kar jc gospa soproga sama priznala: da je zavlekla sestrino trn-* plo v alkov in ga tam pokrila s kupom obleke. Ako je bila zmožna storiti to . Doktor Kameron mu ni
dal govoriti do konca.
To je zahtevalo samo hipnega potlačenja čuvstev, ga je prekinil, bilo je delo trenotka. Sleči mrliča in mu obleči svoje lastne stvari, kos za kosom, pa je povsem drugačna stvar. Izprevideti morate, da ne bi bila niti utegnila storiti tega, magari če bi htela kakor veter, brez vsake-
ga najmanjšega drhtenja in oklevanja. 'le to, da se je mogla s sestrino pomočjo tako naglo, obleči za poroko, jc malone čudež.
Nit da, je pritrdil Gryce, nu da.
Ženske, je nadaljeval zdravnik, potrebujejo pri takšnih prilikah vedno zelo mnogo časa. in vendar ni bi-Jo videti nikakega znamenja pre-naglice ali površnosti. Iz tega sledi, da je Mildred takoj ob Genovefinem pojavljenju priznala sestrino večjo pravico in sta brez vsega besedovanja na mestu zamenjali obleko. Potem, ko je stala Genovefa v nevestnem nakitu pred njo, pa je moral pograbiti ubogo, kruto prevarjeno Mildred tolik obup, da je zaželela samo še smrti. Polastila se je ste-kleničice. za katero je morala vedeli že prej, ter jo izpraznila v dušku, kakor vam je povedala takrat moja Uboga žena.
Grvce je vzel list papirja ter si zapisal nekaj besed.
Ali se vam ne zdi, da je ta razlaga dejstev edina možna? je povzel doktor. Mari je pametno, dokazovati v nasprotju z vso verjetnostjo tako nenaravno krivdo?
Detektiv je porinil papir od sebe, ne da bi odgovoril; rajši je dal pogovoru drugo smer.
Čudno je vendarle, je dejal, da
omenja gospodična Gretorexova v tistih pismih le slovo od svojih staršev. ostalih prijateljev in prijateljic pa se sploh ne spominja, čeprav bi se bila ločila na vekomaj tudi od njili, ako bi ji bilo uspelo. Slišal sem na primer o neki gospodični Footovi, ki —
Moja žena je prekinila znanje z gospodično Footovo in ne občuje več ž njo.
Morda ji je bila zaupala svoj načrt in je nastal prelom iz tega.
Ne verjamem. Gospodična Foo-tova je bila delj časa v Evropi in se je vrnila šele nedavno. Zaupati takšno tajnost pošti, je bilo gotovo prenevarno. Pravi vzrok odtujenja mi je neznan; Genovefa pravi, da se je zmotila v svoji prijateljici; noče ie niti sprejeti niti govoriti o nji.
Gryce si je spet nekaj zapisal.
Zenske muhe so nepreračunljive, jc zamrmral. Ali se jc vedla tudi proti svojim ostalim prijateljem in prijateljicam tako ravnodušno, da ni pokazala nikakega zanimanja za svoja znanja izza dekliških let?
To ni nič čudnega. Mlada žena ima toliko drugih skrbi. Pri Genovefi so sc pridružila temu še neprestana razburjenja, ki so ji pač morala pregnati veselje do ukvarjanja z drugimi ljudmi. Sicer pa ni treba
misliti, da je bila brezbrižna do svetskih zabav. Da, v Washingtonu je kazala nekaj časa celo več vneme za veselice in podobne družabne prireditve nego katerikratkoli, odkar se poznava. Kako bi mogla prekipevati od veselosti, ako bi jo skelel na vesti takšen zločin?
To je bilo še pred prihodom doktorja Moles\vortha in preden je vedela, da ga mislimo zapreti? je vorašal Gryce.
Da.
Potem je bila pač slabše volje?
To se razume.
Morda se je bala zanj in je skušala skriti svoj strah?
Katera ženska se ne bi bala, ako pride zaradi nje nedolžen mož v sumljiv položaj, in ga ne more opravičiti. ne da bi spravila sebe v nevarnost?
Ali ni Bilo v njenem kesanju ni-< kakega sledu ljubezni, v njenem obotavljanju, pomagati mu. nobene senčice maščevalnosti?
(Dalja prih.)
ESuska
ste!!mM delavnica in kljufaMčantvo
,iakor|‘
Montaža raznih strojev, remonta ža avtomobilov, motociklov in koles (bicildov), poljedelskih strojev in ključavničarska dela.
SiarožISa se sprejemajo.
Odgovorna dela pod nadzorstvom ruskega inžinirja.
umumm
Kapel Kotnikova ul. — Ledina.
Plima angleški Krista!
.Boraks4
l. miiim
Ljubljane, Mestni lig 15.
priporoča svojo zalogo
dežnikov in solntniov ler spietajataili palic.
Popravila so izvršujejo ločno In solidno.
Prvovrstna
Es~ka
kolesa
,¥era'
rentan Q. l«š©w«s
je izšel v knjigi in stane broširan 20 K, vezan 26 K v platno vezan 32 K.
|a£flne|3e I predvoino
1 kvalitet, blago
\-saka množina se dobi po K 31’-franco skladišče. — Naročila na
PRON1T
tehn. industr. podjetje d. z o. z.
Ljubljana, Gradišče 9/1.\Gosposvetska c, 14,
J. Goreč
Ljubi!ana
•vsako množino Euapf
,Drawa£
mu delniška Msa
M®riSs®r
9
Aleksa mdreva c. 51.
SpedtsSislea tvrdka
v
na
oskrbuje točno, najhitrejše vse v spe-dicijsko stroko spadajoče posle, tudi ocariniciije.
@fe¥€ S$b2Q.
ObveSčava cenj. odjemalce in p. n. občinstvo, da sprejemava nova dela in popravila po najnižjih cenah. Gotovi čevlji v zalogi.
Turlslovskl čevlji lastnega Izdelka. Ant. ia Jož. Brajer-Kapele
Ljubljana, Turjaški trg (Breg) St. 1.
Kajlepše in najcenejše darilo’ za vsako priliko je
loj zverinjak
knjižica našim niaSim za zefavo in ptuk 8 45 slikami in k tem spadajočim besedilom.
— Cena 20 kf on. =
Dobiva se v Ljubljani:
vZnezni kn)iprcl,^ariilnfrs8> v ZfBMi listami, Stati irg 19,1.
BHBBBHHEBHKKSSIHHBSBHBfiBHEBI
300 volt, 10 konjskih sil z 1200 do 1600 obratov na minuto. — Ponudbe pod ,MOTOR‘ na upravnislvo »Jugoslavije
Preda se motor
220 volt, 8 konjskih sil s 600 obratov na minuto. — Naslov pove upravništvo »Jugoslavije15. BBBBBBBBBflBBsBBRBBBBBBBflB
dobro ohranjen, se takoj kupi. Cenjene ponudbe prosim na
valjčni le parni mile Honig, Havas & Forga
Topola, Bačka.
um
K«
mm
sam « mmMžm
Jus©83©wanslk
zavod
r» s. s Zm
Marijin trg štev. 8. v LJubUaitl. Wolffova ulica štev,f. P®€§rninlcgš v HUHSBCi SOBOTI In ®OLiNJ9i LENDAVI.
tokovni raiun Stev. 11.323. VeEeEon štev. 54.	Brsožavni	was*ov:	jugos!ovanskikre<fif,	Vuh>3£ana.
4
IPtSUlA hranilne vioee in vlose nm tekeii raCun ter lih obrestuje po
0
Hranilne vloge se izplačujejo brez odpovedi
WB~ 412
©
in
m po
čistih odbitka« IsvcsiliublEanski vllasatcsIII poltroe poBežniee.
v lisli li: HUS ii. — latu tira 21 nul mi
Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. — Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih.
Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji.
Zavod je neposredno pod državnim nadzorstvom.
Odcovorni urednik Anton Fesek.
Tiska »Učiteljska tiskarna«, y Liub-liani.