GLASILO DELAVCEV BETI Mi ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA m e t I i k a NAMESTO UVODNIKA: 68000 NOVO MESTO Ml Nikoli ni vsem vse prav. Vsak človek je enkraten in neponovljiv. Niti dva človeka ne mislita enako. Zato sploh ni čudno, da je med nami toliko nesporazumov, nerazumevanja in sporov. Poleg tega pa je »človeška pamet« edina stvar, ki je na tem svetu pravično razdeljena. Vsak je zadovoljen s svojo. Ni moj namen, da hi v uvodniku prve številke letošnjega Vezila pisal o pameti, o nesporazumih in nerazumevanjih. Moj namen je nekaj drugega. Želim nekaj napisati o novih zidavah in prezidavah v metliški Beli. Saj ste ugotovili, kaj mislim? V mislih imam nove separeje, ki so izgrajeni oh menzi. Namenjeni so sprejemanju in razgovorom s poslovnimi partnerji. Povzročili pa so, ie od začetka gradnje, veliko razburjenja med vsemi nami. Kaj je to potrebno? V časih, ko se komaj skrpa denar za plače, ko pošiljamo ljudi domov, da čakajo na delo, si privoščimo drage investicije. Priznam, da tudi sam večkrat kritizersko gledam do najrazličnejših zidav, prezidav in dozidav, ki jih spremljamo verjetno vsi, ki hodimo vsakodnevno v Beti. Mogoče imamo včasih prav v svojih kritikah, vendar pa se verjetno ne bomo nikoli otresli zlobnosti, ki spremlja naša razmišljanja o kakršnih koli spremembah. Pa vendar, oh izgradnji separejev se potrudimo, da bi razmišljali tudi drugače — pozitivno do novih prostorov. Mar nismo vedno tulili in se jezili, ko smo videli naše »šefe« ko so s svojimi poslovnimi partnerji »kampirali« v vseh mogočih gostinskih lokalih Bele krajine in sosednje Hrvatske? Ce bo teh »kampiranj« manj, bo tudi investicija izgradnje novih separejev dobila opravičilo. Nekateri naši ljudje so sprejemali svoje stranke kar v menzi. Sedaj pa si naj vsak od nas predstavlja, da ga obišče prijatelj, ki ga dolgo ni videl, da pride k njemu žena, otrok, oče ali mati ali pa navsezadnje tudi miličnik in vsi bi hoteli s teboj nujen razgovor. Kako bi se počutili, če bi te razgovore opravljali v menzi? Trditev, da so težki časi in da je izgradnja separejev draga investicija, je točna. Vendar pa, kljub težkim časom, bodo vedno obstajali poslovni odnosi, odnosi med strankami. Od poslovnih odnosov pa je odvisen tudi kruh »šefov«, delavke v konfekciji, delavca v barvarni. Na dobre odnose pa vpliva tudi okolje pa naj se za nekoga to še kako smešno sliši. Sicer pa, kdo je že navezal dobre odnose, lahko tudi poslovne odnose, naprimer na stranišču ali na železniški postaji. Pa še nekaj. Govori se, da so novi separeji stali Beti 600.000 din. Besnica je trikrat nižja. Točneje 215.000 din. V to ceno je všteta tudi zidava in oprema pisarn kjer je sedaj blagajna in šoferji. Mnoge motijo tudi rože v separejih. Mogoče hi želeli videti v lončkih mesojede rastline. Mene osebno moti lak na lesenih delih separejev in slika v zadnjem separeju. Pa tudi akvarij s tropskimi ribicami bi se imenitno podal. Glavni urednik r -L ^ m e t I i k a txti OBVEZNO PREBERITE 3 o /99^p/>£) Če znaša osnova povprečnega mesečnega osebnega dohodka predpreteklega meseca zaposlenih v Republiki Sloveniji znaša davek — akontacija Nad__________do______________________ 80% 12 % 80 % 160 % 80 % povp. OD 12 % + 22 % nad 80 % povp. OD 160 % 240 80 % povp. OD 34 % + 25 % nad 160 % povp. OD 240 % 80 % povp. OD 59 % + 30 % nad 240 % povp. OD Predpisana lestvica postavlja progresivno obdavčitev do določenega zneska OD. (Obdavčen z 12 %) Za višji OD pa z večjim procentom. Novi sistem davkov in prispevkov v letu 1991 v Sloveniji V Uradnem listu Republike Slovenije št. 48/90, ki je izšel 31. decembra 1990, je objavljenih več zakonov, ki spreminjajo davčni sistem v Sloveniji: Zakon o financiranju javne porabe, Zakon o dohodnini, Zakon o davku od dobička pravnih oseb, Zakon o davkih na izplačane osebne dohodke, Zakon o prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno varstvo in zaposlovanje. Davke in prispevke plačujejo delavec oz. fizična oseba in pravna oseba in sicer tako: Delavec 1) 22,7 % prispevkov 2) 0,62 % občinski prispevek iz OD za zdravstveno varstvo (stopnje so po občinah različne). Ta prispevek velja samo za leto 1991. 3) dohodnina Pravna oseba 4) 22,7 % prispevkov 5) 12 % davek na plačilno listo Oglejmo si posamezne prispevke in davke bolj podrobno: 1. V letošnjem letu bomo prispevek v stopnji 22,7 % plačevali tako delavci iz brutto OD kot pravna oseba 22,7 % na bruto OD. Ta prispevek bo namenjen za: 14,4 % — prispevek iz OD za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (SPIZ), 6.6 % — republiški prispevek iz OD za zdravstveno varstvo, 1.7 % — republiški prispevek iz OD za zaposlovanje. Ti prispevki se plačujejo po sedežu poslovne enote, torej se plačujejo od vseh osebnih dohodkov, ki so jih zaposleni dobili v Sloveniji, ne glede če ti zaposleni živijo v republiki Sloveniji ali v kateri drugi republiki. Osnova za ta prispevek je brutto OD. i 2. Občinski prispevek za zdravstveno varstvo je uveden samo za leto 1991 in sicer se o višini stopnje za ta prispevek odločajo posamezne občinske skupščine same. Najvišja stopnja, ki je bila dovoljena, je bila 0,66 %. V Metliki velja za ta prispevek stopnja 0,62 %, plačuje pa se ta prispevek po sedežu izplačevalcev oz. poslovne enote, kar pomeni, da bodo vsi, ki delajo v Metliki, plačevali prispevek po 0,62 v Metliko, čeprav morda stanujejo v Črnomlju. Osnova za ta prispevek je bruto OD. 3. Dohodnina je davek, ki je nekaj novega v davčnem sistemu in najbolj zanimiva za posameznika. Zakon o dohodnini predpisuje v 2. členu, da so viri dohodnine naslednji: — osebni prejemki, — dohodki iz dejavnosti, — dohodki iz kapitala, — dohodki iz premoženja, — dohodki iz premoženjskih pravic. Za zaposlene bo verjetno naj-večji znesek dohodnine predstavljal davek na osebne prejemke. Dohodnina je davek, ki se dokončno poračuna konec leta, med letom pa plačujemo akontacijo. Akontacija za dohodnino od osebnih prejemkov bo nakazovala pravna oseba v kateri je delavec zaposlen. Osnova za dohodnino je osebni dohodek, ki pa se zmanjša za 10 % če zavezovanec vzdržuje enega družinskega člana oz. 15 % če vzdržuje več družinskih članov. Zakonca se morata dogovoriti, kdo bo uveljavljal to olajšavo. Lahko pa na koncu leta, pri poračunu dohodnine, to odločitev spremenita, če je za njun izračun obveznosti za plačilo dohodnine to bolj ugodno. V 15. členu zakona o dohodnini je predpisano koliko plačamo akontacije za dohodnino: Ob proračunu dohodnine konec leta se osnova za dohodnino zmanjša in sicer za: — znesek sredstev vloženih v nakup dolgoročnih vrednostnih papirjev, — znesek sredstev porabljenih za nakup ali gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja, — znesek sredstev vloženih v nakup zdravil, zdravstvenih in ortopedskih pripomočkov ter v zdravljenje in rehabilitacijo v zdravstvenih zavodih, — znesek sredstev, s katerimi udeleženci izobraževanja ob delu plačujejo storitve šolskim zavodom za pridobitev katerekoli stopnje izobrazbe, — znesek sredstev za nakup knjig in učnih pripomočkov s področja umetnosti, znanosti, kulture, izobraževanja, vzgoje, športa, nepremičnine znanstvene ali zgodovinske vrednosti in umetniških del, — plačane prostovoljne denarne prispevke za humanitarne, kulturne, znanstvene, športne, ekološke in religiozne namene, — plačane zneske samoprispevka. Za plačila v te namene moramo torej shranjevati potrdila, da bomo lahko konec leta uveljavili olajšave pri poračunu dohodnine. Dohodnino plačamo po domicilih. Torej v tisto občino, kjer delavec stanuje. Če pa ima stalno bivališče v drugi republiki, osebni dohodek pa pridobiva v Sloveniji, plača dohodnino v tisto občino, kjer je sedež podjetja. 4 Prispevke 22,7, ki bremeni dohodek delodajalca se izračunava od bruto OD po istih stopnjah kot prispevke, ki bremenijo zaposlene. Nakažemo ga od vseh OD izplačanih na Slovenskem. 5. Davek na plačilno listo prav tako bremeni dohodek delodajalca. Osnova je bruto OD in se nakaže od vseh OD izplačanih na Slovenskem. Vse naštete prispevke in davke obračuna in nakaže pravna oseba. Osnova za vse prispevke in davke razen za dohodnino je bruto osebni dohodek. Vse prispevke in davke je potrebno plačati v roku 6 dni od dviga sredstev za osebne dohodke, razen 12 % davka na plačilno listo — to se plača v roku 10 dni od dviga sredstev za osebne dohodke. Našteti prispevki so povezani z osebnimi dohodki. Pravno osebo pa bremeni še en davek in sicer 40 % davka na dobiček, ki se plačuje kot akontacija vsak mesec, dokončno pa se poračuna ob zaključnem računu, ko ugotovimo dobiček za preteklo leto in s tem osnovo za ta davek. Davčna politika je od 1. 1. 1991 poenostavljena, saj je zmanjšala število prispevkov, ki smo jih morali plačevati do sedaj. Prav tako je cilj davčne politike pridobitev sredstev s prometnim davkom in zato lahko pričakujemo, da homo sčasoma lahko opustili 12 % davek na plačilno listo. Ker z novim davčnim zakonom širimo krog davčnih zavezancev, pričakujemo, da bo ta sistem bolj pravičen in da bo posameznik, ki je že do sedaj plačeval davke in prispevke manj obremenjen. Za davek in dobiček se zakonodajalec zaveda, da bo le malo podjetij, ki bodo poslovala z dobičkom in imela osnovo za ta davek. Zato pričakujejo, da bo ta vir obdavčitve predstavljal le manjši del davčnih prihodkov. Gibanje poškodb pri delu v letu 1990 Iz rednega letnega poročila za potrebe republiške inšpekcije za delo o poškodbah pri delu in na poti na delo oziroma iz dela povzemamo najvažnejše postavke. Za nekatere podatke so na razpolago primerjave z republiškim povprečjem panoge in sicer proizvodnjo tekstilne preje in tkanin ter proizvodnjo zagotovljenih tekstilnih izdelkov. Primerjave so v oklepajih. V letu 1990 se je skupno na 1874 zaposlenih pripetilo 36 nezgod, katerih posledice so zahtevale intervencijo zdravnika. 36 poškodb pomeni, da je število poškodb na 1000 zavarovancev 19,2 (33,3). Od tega je 31 delavcev, ki so se poškodovali pri opravljanju svojega dela, 5 pa jih je zadobilo poškodbe na redni poti na delo oziroma iz dela. Te poškodbe so zahtevale skupno izgubljenih 308 delovnih dni, 253 zaradi nesreč na delu in « dni zaradi nesreč na poti. Iz rubrike 11 priložene razpredelnice je razvidno, da pride na vsakih 100 zaposlenih 1,6 poškodovanih. Vsaka od teh 36 poškodb je zahtevala v povprečju 8,5 dni /a zdravljenje. Ugotovljeno je, da do poškodb prihaja zaradi različnih vzrokov, najpogostejši pa so: — neupoštevanje predpisov s področja varstva pri delu, — nepoznavanje dejanske nevarnosti in škodljivosti na delovnem mestu, — pomanjkanje predpisanih zavarovanj strojev, — neuporaba sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu, — nedisciplina delavcev na delovnem mestu. Poleg teh vplivajo na poškodbe pri delu posredno še številni vzroki kot naprimer: strokovna izobrazba, delovna izkušnja, starost, utrujenost, prehrana, zdravstveno stanje, mikrokli-matske razmere ipd. Zmanjšanje števila poškodb in zmanjšanje škodljivega vpliva poškodb je rezultat številnih aktivnosti in ukrepov, ki jih uvaja in izvaja podjetje, da bi izboljšalo delovne razmere in zdravstveno stanje delavcev. K temu največ prispeva uvajanje sodobnih tehnologij v proizvodne procese, izboljšanje kvalifikacijske strukture zaposlenih. permanentno izobraževanje in zdravstvena preventiva ter boljša organizacija dela in povečanje discipline. V razpredelnici so podatki za posamezne dele podjetja, tako, da lahko ugotovimo, da je največkrat prišlo do poškodb v programu metraža in sicer so se tam ponesrečili 3 od 100 delavcev. V konf. Črnomelj pa je ena poškodba povzročila, da je bila povprečna izguba delovnega časa na eno poškodbo 10 dni. Ravno tako je v konf. Črnomelj nesreča na poti zahtevala največjo izgubo v povprečju in sicer 23 dni. V primerjavi z letom 1989 se število poškodb ni bistveno zmanjšalo, zmanjšalo pa se je število izgubljenih delovnih dni skupno in število izgubljenih delovnih dni na eno poškodbo. Največkrat poškodovani deli telesa so prsti na rokah. Do poškodb prstov pride najpogosteje na tračni žagi pri krojenju, pri šivanju so pogosti prebodi prstov, sledijo vrezi z raznimi rezili (nož, škarje). Pogoste so tudi poškodbe zaradi padcev različnih predmetov na noge. Karakteristične poškodbe v barvarni so razne opekline zaradi jedkih snovi in pare, ki največkrat poškodujejo roke in oči. POROČILO O POŠKODBAH PRI DELU IN NA POTI NA DELO 1990 31.12.199(1 Preja Metraža Konf. M. Konf. Č. Konf. Mp. Konf. D. Konf. Ž. Konf. K. SSS BETI 1. Skupno število zaposlenih 246 264 251 238 101 158 227 84 305 1874 2. Število žensk 132 76 237 225 94 147 216 77 179 1383 3. Število moških 114 188 14 13 7 11 11 7 126 419 4. Skupno število poškodb 2 9 7 6 1 4 4 0 3 36 5. Število poškodb na delu 2 8 7 5 1 2 3 0 3 31 6. Število poškodb na poti 0 1 0 1 0 2 1 0 0 5 7. Skupno št. izgub. del. dni 13 76 63 73 3 23 26 0 31 308 8. Št. izg. del. dni z. pošk. na delu 13 64 63 50 3 8 21 0 31 253 9. Št. izg. del. dni z. pošk. na poti 0 12 0 23 0 15 5 0 0 55 10. Pogostnost skupna 0,8 3,4 2,7 2,5 0,9 2,5 1.7 0 0,9 1,9 11. Pogostnost na delu 0.8 3 2,7 2,1 0,9 1,2 1,3 0 0,9 1,6 12. Pogostno! na poti 0 0,3 0 0,4 0 1,2 0,4 0 0 0,2 13. Resnost skupna 6,5 8,4 9 12,1 3 5,7 6,5 0 10,3 8,5 14. Resnost na delu 6,5 8 9 10 3 4 7 0 10,3 8,1 15, Resnost na poti 0 12 0 23 0 7,5 5 0 0 11 Mi m e t I i k a Temeljitejši »remont« se ne bi izplačal, saj bi veljal 80 % vrednosti novih strojev, ki pa so poleg tega še veliko produktivnejši. Precejšen problem v pletil-nici je klima, saj temperatura niha tudi v okviru desetih stopinj, kar je za pletenje finejših materialov veliko preveč in bi znalo prihajati do nihanj v kvaliteti pletiva. Dopustno nihanje temperature je največ štiri stopinje s tem, da je idealna temperatura 24°C. Posebej v ponedeljek zjutraj je veliko prehladno. Zato bodo novi stroji nekaj časa takrat stali in jih bodo pognali šele takrat, ko bo v snutkovni pletilnici temperatura primerna. Seveda bi bila najboljša rešitev nakup modernih klima naprav. Vendar pa je to glede na finančno situacijo trenutno utopija. Mogoče kdaj drugič. Snutkovna pletilnica se modernizira V snutkovni pletilnici smo dobili dva nova stroja. (Mayer HKS/ 2-2) Dva podobna stroja sicer že imamo. Sta pa nova približno za 20 % produktivnejša in poleg tega tudi namenjena za pletenje finejšega pletiva (lycre), katerega izgled bo lepši in enakomernejši, kar jc bila do sedaj pomanjkljivost. V času ko to berete verjetno oba stroja že obratujeta. Montirali so jih strokovnjaki firme Mayer, kar je bilo tudi všteto v ceno strojev. S postavitvijo novih strojev se v snutkovni predilnici občutno dviguje produktivnost pletiv in lycre. Zato bo potrebno tri starejše stroje prilagoditi za pletenje drugih klasičnih pletiv (šarmes, saten itd). V pletilnici planirajo tudi, da bi umaknili iz proizvodnje štiri najstarejše snutkovne stroje, saj so stari že petindvajset let in bi bil v naslednjih treh, štirih letih zadnji čas, da jih zamenjamo z novejšimi in modernejšimi. Koliko smo naredili v prejšnjem desetletju Leto 1991 je prvo leto zadnjega desetletja devetnajstega stoletja in prvo leto zadnjega desetletja drugega tisočletja našega štetja. Z letom 1990 se je končalo prejšnje desetletje in prav je, da se spomnimo najpomembnejšega kar zadeva našo Beti. Koliko smo proizvajali v prejšnjem desetletju? In ko bomo pregledovali tabele, ne smemo pozabiti, da so sicer res sestavljene iz navadnih številk in črt. Vendar pa je v vseh črtah ir številkah skrit tudi del nas samih, našega dela in sploh neko obdobje v življenju slehernega zaposlenega v Beti. PROIZVODNJA PREJE 1964 1966 1990 PREJA LETO TONE 1979 1 , 156 1980 1 ,699 1981 2,207 1982 2, 103 1983 2, 131 1984 2,678 1985 2,755 1986 3,275 1987 3,087 1988 3,044 1989 3,095 1990 2,541 PLETILNICA LETO TONE 1979 1 ,356 1980 1 ,378 1981 1 ,329 1982 1 ,216 1983 1 ,293 1984 1 ,502 1985 1 ,689 1986 1 ,781 1987 1 ,741 1988 1 ,749 1989 1 ,521 1990 1 ,365 PROIZVODNJA BARVARNE 1961 II 1990 PROIZVODNJA PLETILNICE 1961 1966 1966 1967 1990 BARVARNA LETO TONE 1979 1 ,631 1980 1 ,709 1981 1 ,826 1982 1,871 1983 1 ,953 1984 1 ,615 1985 1,915 1986 2,071 1987 2,069 1988 2,054 1989 1 ,921 1990 1 ,607 KONFEKCIJA LETO MIN V MU 1979 86.0 1980 97.9 1981 96.0 1982 104.0 1983 105.0 1984 103.0 1985 104.0 1986 108.0 1987 109.0 1988 108.5 1989 104.3 1990 99. 3 PROIZVODNJA KONFEKCIJE f i REKLAMACIJE - EDEN OD POKAZATELJEV KVALITETE Mi m e t I i k a Program Preja V preteklem letu smo proizvedli približno 2500 ton poliamidne, poliesterne in polipropilenske preje. Zaradi situacije, ki vlada na trgu je prišlo tudi do veliko večjih zahtev kupcev. Zato so nam le ti reklamirali tudi prejo, ki je v prejšnjih obdobjih ne bi. Zavrnili so nam približno 30 t preje. Glavne napake so bile bodisi odstopanja v barvnih niansah ali pa povsem navadne mehanske poškodbe na preji. To zavrnjeno prejo smo potem preusmerili na manj zahtevnega kupca ali pa preusmerili v manj zahtevne programe. Nekoliko slabša preja je lahko tudi posledica slabše kvalitete surovin. Zato smo tudi mi reklamirali 50 t surovine in 20 ton vrnili proizvajalcu. Na splošno lahko ugotovimo, da smo imeli v programu preja procentualno enako reklamacij, kot v letu 1989. Vendar pa količinsko, zaradi manjše proizvodnje, manj. Če upoštevamo, da so tudi zahteve kupcev po kvalitetni preji večje kot prejšnja leta, potem to pomeni, da se je dvignila kvaliteta naših izdelkov. Metraža V letu 1990 je Sava iz Kranja reklamirala 1949 kg velurja, saj so njihovi kriteriji zelo strogi glede na skrče-vanje materiala. Ta velur je bil vrnjen Beti, ki ga je kasneje brez problema prodala drugim kupcem, katerih zahteve niso tako stroge. Pri drugih kupcih večjih problemov ni bilo. Približno' 1600 kg pletiva, ki je bilo reklamirano, so potem kupcu plačali od 12-30 % ceneje. Pri proizvodnji skoraj 1400 ton metražnega blaga v preteklem letu, količina reklamiranega blaga ni pretirano zaskrbljujoča. Res pa je, da so tudi kriteriji na našem trgu precej manj zahtevni, kot bi to veljalo v primeru, če bi metraža izvažala na zahodni trg- Metraža je svojim dobaviteljem zavrnila 11.344 kg preje. V glavnem gre za bombaž. Je pa bilo tudi v tej smeri reklamacij manj kot prejšnja leta, saj je večina preje iz uvoza. Nekdaj je bilo občutno več reklamacij za bombažno prejo. Lani smo bombaž večinoma dobivali iz Egipta. Znano je, da je od tam najkvalitetnejši in zaradi tega je bilo tudi naših pripomb veliko manj. Sicer pa je količinsko največ reklamacij na usluge Tehnocolorja iz Zagreba, ki za nas obavlja tiskanje pletiva. Program Oblačila in program Kopalke in perilo V program Oblačila je bilo v preteklem letu 72 reklamacij individualnih kupcev. Vse reklamacije, razen dveh, so bile za kupce ugodno rešene. Bodisi, da jim je bil reklamirani izdelek zamenjan ali pa popravljen. V dveh primerih, ko reklamacija ni bila upoštevana, je prišlo do razbarva-nja izdelka po krivdi kupca, ki ni upošteval navodil napisanih na všivni etiketi. Bilo pa je tudi nekaj reklamacij, ko so naše izdelke reklamirale trgovske organizacije, še predno so prišli v roke individualnih kupcev. Tovrstno reklamirani izdelki so v letu 1990 dosegli vrednost 92.530,80 din. Gre predvsem za sledeče razloge reklamacij: razbarvanje, deformiranje itd. Izdelke, ki so bili reklamirani, kupec v večini primerov vrne Beti. Potem te izdelke damo v trgovino po nižji ceni ali posameznim ustanovam v dobrodelne namene. Včasih pa kupec tudi zadrži izdelke vendar zahteva, da znižamo ceno. V programu Kopalke in perilo je bilo lani 37 individualnih reklamacij. Vse so bile za kupce ugodno rešene (izdelek zamenjan ali popravljen). Trgovske hiše in podjetja pa so reklamirali naše izdelke v vrednosti 24.359,40 din. Ljubljanski modni sejem 1991 Od 14. 1. do 18. 1. je bil v Ljubljani tradicionalni sejem Moda 91. Kot vsako leto, je bila tudi letos prisotna kot razstavljalec tudi Beti. Ljubljanskega zmaja ni dobila za svoje razstavljene modele. To pa zato, ker so nagrado »Ljubljanski zmaj« ukinili. Smo pa razstavljali izdelke iz kolekcije Jesen-Zima 1991, ki so večinoma izdelani iz pli-ša. V glavnem so kupci o naših modelih govorili sila pohvalno in je vladal precejšen interes za njih. Zanimanje so pokazali tako povsem navadni obiskovalci sejma kot tudi predstavniki trgovskih podjetij. Razstavni prostor Beti je bil zelo lično dekoriran pa čeprav so to storile kar naše kreatorke in ne plačan aranžer kot prejšnja leta. Sicer pa je najem razstavnega prostora, ki je bil velik 80 m2 stal Beti 89.500 din. So koristi, ki jih bo imela Beti od udeležbe na sejmu takšne, da se bodo vsi stroški izplačali? Komercialisti zatrjujejo, da se izplačajo. Posebej udeležba na sejmu Moda v Ljubljani. Korist od nekih drugih sejmov v Jugoslaviji je mogoče vprašljiva. Nikakor pa ne bi smeli manjkati na Gospodarskem razstavišču. Že takoj prve dneve po sejmu je očitno, da je povpraševanje po Betinih izdelkih naraslo. Pogovarjata se dva delavca vzdrževalne skupine. — Ti, kaj je to »Holding«. — To •je direktor, tajnica in fikus. Otroci iz Černobila v Sloveniji Letos bo sto otrok iz Ukrajine (Černobil in okolica) letovalo v Sloveniji. Najverjetneje bodo nastanjeni na Debelem rtiču. Ta humanitarna akcija poteka v organizaciji Zelenih Slovenije. Na najrazličnejše načine pa jo bodo podprle tudi številne druge organizacije in tudi podjetja iz Slovenije. Čeprav je od černobilske katastrofe minilo že nekaj j let, se tragedija ljudi, ki so bili podvrženi sevanju nadaljuje. Za posledicami radiacije trpijo tudi otroci. In ravno najbolj prizadetim bi bilo namenjeno enomesečno letovanje v Sloveniji. Ob številnih sponzorjih, ki bodo pomagali, da letovanje ukrajinskih otrok mine za njih čim bolj prijetno in hkrati zdravju koristno, se je znašla tudi Beti, ki bo darovala nekaj svojih izdelkov. NE POZABIMO NA NAJMLAJŠE Tudi »Smrkavci« so kupci »Moralno nedopustno je, da bi otroci zadržali svoj denar«, je pravilo, ki se ga brez izjeme držijo vsi kramarji tega sveta in s svojo pisano, največkrat nekoristno kramo vzbujajo poželenje majhnih, odraščajo- j čih homo sapiensov. Vendar pa so tudi resna podjetja odkrila »zlato žilo« trženja — neposredno trženje po pošti, ki je usmerjeno na otroke do dvanajstih let starosti. V ZDA je dvanajst milijonov otrok starih od 8 do 12 let. Ta otroška armada pa razpolaga z žepnino v višini 8,6 milijarde dolarjev letno. Potrošijo 6 milijard. 2,6 milijarde pa privarčujejo. Strokovnjaki za marketing v tujini smatrajo, da je treba že v odraščajočega otroka vgraditi privrženost blagovni znamki. Ko si enkrat pridobite otroka, mora biti vaš cilj, da vam ostane lojalen dokler živi. Otroci radi odpirajo poštne nabiralnike, ker sc tako počutijo koristni. Pa tudi drugače je obveznost otrok Im/ini, da pobirajo pošto prinašajo staršem. »Brczvezne ovojnice zavržem, rada pa imam tiste, na katerih je lepo izpisano moje ime«, pravi tipična dvanajstletnica. Neko gigantsko podjetje je [loslalo 1.200.000 otrokom ponudbo za nakup plastične kartice, ki stane 9,95 US dolarjev. Z njo imajo popust v številnih restavracijah in trgovinah z igračami. Številna podjetja pošiljajo otrokom posebne kataloge z izdelki za njih. Vse kar je v katalogu lahko naročijo po pošti. Je pa otrokom neko stvar težje prodati kot pa odraslim. To niti ni čudno, saj otroci veliko bolj spremljajo TV program in preko njega tudi spoznavajo posamezne izdelke in cene. Firme, ki so se odločile priteg- i niti otroke na svojo stran in zagotoviti del svojih prihodkov od denarja, ki so ga plačali otroci, se zavedajo ene stvari. Otrok ima dober spomin. Ogoljufate ga lahko samo enkrat. Potem je | za vas, kot kupec, izgubljen za j vedno. In kar je najhuje: Če ga ogoljufaš, bo povedal tudi svojim prijateljem. O tem, da so otroci pomembni kupci, pa ne le kupci, ampak ! tudi tisti, ki starše prepričajo o i nakupu posameznega izdelka, | pri nas veliko premalo vodimo računa. Kaj smo v Beti naprimer naredili, da bi tudi otroke pre-j pričali o nakupu naših trenirk, ! kopalk itd.? Kakšna bo Beti v prihodnje? Delavski svet podjetja Beti je na svoji seji 23. 8. 90 sprejel sklep v katerem je med drugim zapisano tudi to: V kontekstu sprememb zakona o podjetju in sprememb ter dopolnitev zakona o družbenem kapitalu in zakona o vrednostnih papirjih se pooblasti poslovodni odbor (glavni direktor), da izvede vse predpriprave in pripravi predloge za transformacijo podjetja Beti. Pol leta po sprejetju tega sklepa lahko rečemo, da potekajo aktivnosti v tej smeri in da so že izdelani prvi osnutki bodoče organiziranosti v naši Beti. Res je. da so v naši okolici nekatera podjetja že spremenila svojo formo in način organizacije, (npr. Komet, Novoles, Novoteks itd.) kot predvideva novi zakon o kapitalizaciji podjetij. Seveda bo potrebno v sedanjem, obstoječem osnutku še marsikaj premisliti in mogoče spremeniti ali preoblikovati V uredništvu Vezila smatramo, da je o podrobnostih bodoče organiziranosti in o vsebini obstoječih osnutkov še preuranjeno pisati. Obljubljamo pa, da bomo več povedali takrat, ko bo to mogoče. Zaenkrat le ta informacija. 8. februar - kulturni praznik je za nami Mislim, da je bilo o kulturi veliko več povedanega in napisanega kot pa je bilo kulture same. Že sama beseda »kultura« je nekaj, kar vsakega naredi zainteresiranega in pametnega. Zakaj? Preprosto zato, ker bi sicer izpadel nekulturen. Če pa se nekoga oprime etiketa, da je nekulturen, mu lahko to v nadaljnji karieri silno škodi. Si predstavljate kakršnega koli funkcionarja, direktorja, zdravnika ali inženirja, ki bi se ga prijelo, da nima razumevanja za kulturo. In zato vsi skupaj blefiramo, da nam je veliko do kulture. In zato tudi imamo kulturo kakršno pač imamo. Vse poskušamo spraviti v nekakšne okvire in nekakšne zakone. Postavljamo aksiome in meje. Prestopnika ogradimo z zidovi, ki jim pravimo zapor. Nevarnega psa priklenemo z verigo in mu s tem omejimo prostor delovanja. Z podobnimi metodami si tudi ulovimo kulturo, da nam je lojalna in pod kontrolo. Kulturo smo vpeli v društva, društva v kulturne zveze, zveze v zveze na višjem nivoju. Resnična kultura in resnična umetnost pa ne trpi meja in omejevanja. V tem sta si umetnik in vrhunski znanstvenik podobna. Oba iščeta nove poti, ki gredo izven ustaljenih norm in pravil. Prav tako pa umetnost in J z njo kultura ni privilegij kulturnih organizacij in zvez, ampak privilegij človekove notranjosti, njegove intime in ta se ne da vpeti v spone pravil, zakonov in aksiomov. Lahko imamo kolikor hočemo profesionalcev, ki delajo v kulturnih organizacijah in ki skrbi- j Kaj so Knjižnice? Knjižnice so prostori, kjer so knjige. Pa si lahko te knjige sposodimo? Seveda. Saj zato imamo knjižnice. Zakaj pa si jih ne moremo sposoditi v Petini knjižnici? jo, da neka kulturna dejavnost poteka v okviru zastavljenih usmeritev in birokratskih vzorcev. Vendar pa to ne pomeni, da bomo zaradi tega imeli slikarje, kiparje, glasbenike, literate. To je le še en, več ali manj uspešen poskus, da se ne zgodi nič nepredvidenega. Vse bo treba prilagoditi j tržnemu gospodarstvu. Zakon povpraševanja in ponudbe, vpliva na ceno, bo veljal tudi za kulturne storitve. In koliko smo pripravljeni plačati za umetnost? Nič. Torej bo kulturnim inštitucijam odklenkalo? Ne. Saj bi potem oblast postala in veljala za nekulturno. Kaj pa bo z umetniki? Njim pa bo, vsaj večini, odklenkalo. Torej ne bomo imeli kulture? Ne. Imeli pa bomo kulturne inštitucije. In kaj bodo delale le-te? Kupovale I bodo tujo kulturo. Saj gledaš televizijo? Naj živi 8. februar -slovenski kulturni praznik Soglasnost za neki projekt se da samo tedaj, če nobeden od tistih, ki dajejo soglasje ne bo obtožen za neuspeh projekta, lahko pa bo dobil priznanje v slučaju uspeha. ZAHVALE Ob prezgodnji smrti moje drage mame Kate Bukovac iz Bubnjarc se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz tehničnega sektorja za podarjeno cvetje, denarno pomoč, izraze sožalja ter spremstvo na mamini zadnji poti. Žalujoči sin Ivan Bukovac z družino Ob boleči izgubi mojega dragega očeta Martina Kočevarja iz Dragomlje vasi se iskreno zahvaljujem sodelavkam iz Konfekcije Metlika za podarjeno cvetje, denarno pomoč in izraze sožalja. Žalujoča hčerka Martina Nemanič z družino Ob prezgodnji smrti mojega dragega očeta Josipa Žcležnjaka se zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam iz metliške konfekcije za podarjeno cvetje, denarno pomoč in obisk na očetovem domu. Iskrena hvala tudi vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči sin Zlatko z mamo in staro mamo Ali to moti samo mene? &eti m e t I i k a Dan za dnem, ko prihajam na delo, si postavljam isto vprašanje: Ali to nikogar ne moti? Očitno ne. Moti samo mene. 1100 nas dela v Metliki. Več kot 500 nas gre iz dopoldanske izmene skozi prostor, kjer so registrirne postajice. Direktorji, profesorji, delavci, matere, očetje... Nihče od nas ne vidi (oprostite - noče videti) ironije. Na strani je prilepljen opozorilni napis »Cigareta ogroža zdravje«. Pod napisom pa številna razigrana dekleta, stara komaj petnajst let s cigareto v ustih. Ni jih sram mimoidočih. Mnogi med njimi smo tu leta in leta, razmišljamo o jutrišnjem kruhu. Lahko trdim, da smo s svojim odrekanjem tudi ta prostor zgradili mi. Kupili registrirne ure itd. Danes pa nam ni dovoljeno, da bi šli zjutraj na delo skozi prostor, ki ni poln gostega dima in smradu. Seveda niti ne govorim o mladih življenjih in bodočih materah. Mnogo je bogatih držav, ki so prepovedale kajenje na javnih mestih. Mi pa se borimo za golo preživetje, nismo pa sposobni poučiti mladega človeka o vseh škodljivostih kajenja. Rajši mu dovolimo, da se pred nami norčuje iz nas in sebe. Namesto pozdrava »dobro jutro« moram zajeti zrak, da lahko obavim svojo dolžnost. Danes sem vprašal dve dekleti, ki sta viseli preko registrirne postaje s cigareto v roki, koliko sta stari in če jima starši dovolijo kaditi. Odgovorili sta, da jima dovolijo. Ko sem ju vprašal kako se pišeta, sta »pozabili«. Nista mogli verjeti moji predrznosti, ko sem jima, in še ostalim dekletom v prostoru, razložil, da želim zjutraj priti v ta prostor brez dima in smradu. Delavci v Beti. Vas sprašujem, vas, ki stopate v ta prostor. Ali vas to ne moti? Profesorji, ki učite na tej šoli, ali vas to ne moti? Ne, moti samo mene, Jureta Matekoviča. Pripis: Naslednje jutro je napis »Cigareta ogroža« izginil. Komentar ni potreben. Vedno manj nas je (2) Za to številko Vezila smo vam pripravili pregled zaposlovanja v Beti v zadnjih petnajstih letih. Med tem ko je v letih od 1976 do 1987 prisotna močna težnja po zaposlovanju seveda na to vpliva tudi neprestano širjenje proizvodnje in odpiranje novih proizvodnih prostorov od leta 1987 do danes število delavcev upada. Razlogov verjetno ni potrebno posebej navajati. V teh petnajstih letih se je dobesedno zamenjala cela tovarna, saj je v tovarno prišlo 2163 delavcev, iz različnih vzrokov pa odšlo 1677 zaposlenih. III 1975 1977 1979 19BI 1963 1905 1967 19E. 1975 1978 1980 1962 1984 1985 198B PRIŠLI - - ODŠLI - 1975 -1990 LETO PRIŠLI ODŠLI ŠTEV. ZAP. 1975 91 103 1517 1976 143 81 1475 1977 150 93 1552 1978 206 140 1625 1979 300 186 1741 1980 157 147 1752 1981 203 138 1816 1982 93 97 1812 1983 115 90 1835 1984 136 75 1885 1985 153 87 1976 1986 200 90 2081 1987 102 74 2106 1988 48 82 2078 1989 61 77 2048 1990 5 117 1873 2163 1677 Kaj so delnice? Kraj v Gorskem kotorju. Kaj je delničarska družba? Vesela družba iz Delnic. Tu se pije in je. Kaj je mešana družba? To je družba moških in žensk. Ravno tako vesela kot delniška družba ali pa še bolj. I Komentar »ogoljufanega« delavca: Nekoč so rekli: Tovarne delavcem. Nikoli nam jih niso dali. Sedaj nam jih hočejo vzeti, čeprav nam jih nikoli pravzaprav niso dali. ^IZ NABIRALNIKA Vi sprašujete, mi poskušamo odgovoriti Krajani Metlike, ki živijo v starem mestnem jedru, se konstantno pritožujejo nad nemirom, ki vlada ob večerih predvsem na Mestnem trgu, kjer so trije gostinski lokali v katerih se zbirajo predvsem mladi. Posebno glasno je ob koncih tedna. Po eni strani je treba razumeti stanovalce Mestnega trga, gre predvsem za starejše občane. Prav tako pa je res, da se mladina v Metliki pravzaprav nima ob večerih kam drugam dati. Že dalj časa so prisotna razmišljanja, da bi se vsaj Mestni trg, če ne tudi druge ulice stare Metlike, zaprle za motoma vozila, ki so glavni razlog nočnega hmpa. Stanovalci ogroženega območja so tudi naslovili pritožno pismo na občinski izvršni svet in na zadnji skupščini je tudi že tekla beseda o' tem. Kakšni pa bodo rezultati? Počakajmo. Mogoče nikakršni. ZAHVALE Ob smrti najine mame Ivane Starešinič se iskreno zahvaljujeva za podarjene vence in izraze sožalja. Hvala vsem, ki ste pospremili našo mamo na njeni zadnji poti. Žalujoča sina Mirko in Jule z družinama Ob smrti mojega očeta Josipa Ivančiča se zahvaljujem sodelavcem za podarjeno cvetje in spremstvo na očetovi zadnji poti. hčerka Viktorija Ob smrti mojega dragega očeta Josipa Hreliča se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem programa preje za izraze sožalja, podarjeno cvetje in denarno pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči sin Drago Hrelič z družino BASEN Kos sedi na veji in v kljunu drži košček kruha. Lisica bi rada prišla do hrane in želi pripraviti kosa do tega, da odpre kljun in izpusti košček kruha. Lisica: Kos, kako lepo perje imaš! Kos ve, kaj bi lisica rada, zato ne odpira kljuna. Kos: Mhm. Lisica: Od vseh ptic imaš ti najlepši glas. Kos: Mhm. Lisica: Ali veš, kos, da te žena vara s tvojim šefom? Kos: Kaj praviš? Pri tem mu pade kruh iz kljuna. Lisica ga pobere in poje. MOKALA: Če te žena vara s šefom, ne verjemi, ker boš ostal brez kruha. Pri fotokopirnem stroju je zvezek v katerega vsi vpisujejo število fotokopij, ki so jih na stroju naredili. S tem naj bi se ugotovilo, koliko fotokopij napravi oz. koliko papirja porabi posamezen program ali služba. Seveda se količina fotokopij v zvezek vpisuje s svinčnikom, ki je priložen. Mogoče se bo vendarle ugotovilo, kdo koliko fotokopira. Ne bo pa se nikoli izvedelo, kdo je vzel koliko svinčnikov. Svinčnik, ki je pritožen zvezku, namreč stalno izginja. Pri gradnji separejev pri menzi je »kamen temeljac« položil Anton Kokalj. Pri prezidavi pisarne, kjer so bili nekoč Organi upravljanja je »kamen temeljac« položil Anton Kokalj. te se bodo gradbena dela nadaljevala, obstaja možnost, da bo Anton Kokalj pri polaganju temeljnih kamnov prekosil mnoge naše pomembneže iz preteklosti, ki jim je ta čast pripadala nekoč. Le da so takrat tekli alkoholni napitki v potokih in so se jančki vrteli kakor zmešani. Te prakse več ni. Na veliko Kokaljevo razočaranje. Mi m e 11 i k a tekstilna industrija, p. o. preja pletiva trikotažna oblačila VEZILO je delov- nih ljudi Beti in kometu. Ureju ga uredniški odbor: Matjaž Kus, glavni in tehnični urednik, Vidu Mutko-vič-Šcgina, odgovorim ured-nicu, Jožica Cigič, Nikolu ke/.ele, kurolinu Končar, Mijo Muršič, Jure Muteko-vič, Jože Muc, Vinko Pavli-nac, Tone Omer/.el. VI /.II <» i/huju v nukludi 211)0 izvodov. Grafična pri-pruvu in tisk: TISKARSTVO kAPUŠIN KRASINEC. Naslov izdajatelju: BETI, Tovarniška 2, 68330 Metlika. VEZILO je po mnenju republiškega komiteja za informiranje KS oproščeno temeljnega davku na promet proizvodov. VEZILO VEŽ ZADNJA STRAN syss//