sam Najv.^ji p Združenih driavih V«Ua za vm Zrn pol lete • • . • Za New York celo leto Za inozemstvo odo leta Lisf slovenskih .delavcev v AmerikL The largest Slovenian D*2y ia the Umked States. and k«al Holiday*. 75.000 Readert. ULKrOH: OOBTLUTDT 8876 Entered M Second dan Matter, September 21- 1903, at the Port Office rt New York, M. Y., under Act of Con«r«n of March 8, 1879. T£L£F0H: OOETULHDT 387« HO. 185. — fiTSV. 186. NEW YORK, MONDAY, AUGU ST 9, 1926. — PONDELJEK, 9. AUGUSTA 1926. VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV PRESEDNIK C00LIDGE SE NOČE VMEŠAVATI V MEHIŠKE ZADEVE C&lles ima vco moč v rokah, toda tudi kongres i-ma nekoliko beaede ter bo najbrž omilil postave, ki se tičejo cerkva in katolikov. — Določba glede prepovedi izvoza orožja v sosednjo republiko ostane pravomočna. — Mehiški kongres bo meseca septembra odločeval. PLYMOUTH, 7. avgusta. — Danes je sprejel predsednik Coolidge v avdijenci časnikarske poročevalce ter jim izrecno povedal, da se vlada Združenih držav ne bo vmesevala v sedanji verski spor v Mehiki. Kaj takega bi bilo nesmiselno zahtevati bodisi od predsednika bodisi od ameriške vlade. Se zanaprej bo pa ostala veljavna določba, da se ne sme v sosednjo republiko izvažati orožja. Po predsednikovem mnenju se te določbe ne sme preklicati. Edina posledica takega preklica bi bila revolucija v Mehiki. Kot znano, so pred kratkim Kolumbovi Vitezi apelirali na predsednika, naj s svojimi vplivom konča preganjanje katoličakov v sosednji republiki. Tako vmešavanje bi dovedlo do ostrih diplomatskih zapletijajev. Predsednik Coolidge sicer ni v svoji izjavi imenoval Kolumbovih Vitezov, toda natančno se je .vedelo, kam meri s svojimi* besedami. MEXICO CITY, Mehika, 7. avgusta. — Predsednik Calles ima polnomoč, kljub temu ima pa tudi mehiški kongres še vedno nekaj besede. Kongres se sestane dne I ..septembra. Pri tisti priliki bo prišla na vrsto tudi nova postava glede odnosa j ev med cerkvijo in državo. Postava je ostra in da-lekosežna, toda brez dvoma jo bo kongres omilil. Obe stranki bosta morali nekoliko popustiti, tako predsednik Calles kot katoliški episkopat. Postava je sedaj šele provizorična. Parlament jo lahko odobri ali zavrže. V Mehiki je zavladal tak položaj, da so skoro vsi parlamentarci mnenja, da ne more iti več tako naprej. Posebno bojkot ima zle posledice. Trgovine so prazne, zabavišč skoro nihče več ne poseča. V glavnem mestu v tem oziru še ni tako slabo, provincijalna mesta so pa strahovito prizadeta. Mehiki se bliža nevarna kriza. Od vlade, ne pa od katolikov je neodvisno da se jo prepreči. Predsednik izvaja tudi na novi kongres prevladujoč vpliv. Dosedaj ni hotel ničesar slišati o kakem kompromisu. Ko bo pa kongres zboroval, ne bo več imel prostih rok, prav lahko izbruhne v kongresu revolta proti njegovemu stališču. Veiske homatije trajajo v Mehiki sedaj že dva tedna. Obupen boj med državo in cerkvijo se je šele začel. Navidez je vse še precej mirno, toda človeku se zdi, da pod površino strahovito valovi. Časopisje ničesar ne poroča o razvojih. Značilno je, da se popolnoma zamolčalo poziv ameriških Kolumbovih Vitezov. Ljudje niso na jasnem, kaj se pripravlja, vedo pa, da se bližajo izredno težki v • časi. Časopisje glavnega mesta je komaj omenilo nemire in demonstracije, ki so se vršile po provincah. Delavska federacija podpira Callesovo politiko. Agitatorji prirejajo po vseh mestih shode, na katerih imajo ognjevite govore proti cerkvi in visokim cerkvenim dostojanstvenikom. Ljudi se pa le malo ali nič ne prime. Agitatorji pozivajo delavce, naj ne plačujejo najemnine onim gospodarjem, ki izvajajo gospodarski bojkot. Obenem se pa tudi tolažijo, da bojkot ni imel dosedaj še nobenih resnih posledic. Ljudje še vedno hodijo v cerkve, toda obiski niso tako mnogoštevilni kot so bili pred štirinajstimi dnevi. Po cerkvah ni nobenega duhovnika.Ljudje kleče ali sede v klopeh in molijo. SAN FRANCISCO, Cal., 7. avgusta. — Mehiški zunanji minister Aaron Saens je izdal pismeno izjavo, v katerei ostro obsoja ameriške časnikarje in pisanje ameriškega časopisja. Pravi, da hočejo a-meriški časnikarji nasuti javnosti peska v oči s tem, da zatrjujejo, da je dal predsednik Calles zapreti - ' i .i"'" \ Volilni boji so že začeli divjati. Protestantovski škof A. Leonard se je neznansko razčeperil. — Pravi, da ne sme noben katolik zavzeti predsedniškega mesta. ROUND LAKE, N. Y., 8. avgusta. — Franklin W. Christman, suhaški in neodvisni republikanski kandidat za zveznega senatorja, je otvoril danes svojo kampanjo z govorom, v katerem je dvigal prohibicijo v deveta nebesa. Rekel je, da je prohibicija pravi blagoslov za deželo ter da prohibicija nikomur ne krati osebne svobode. Proti governerju Smithu je odločno nastopil buffalski škof A. W. Leonard, ki je obenem tudi član upravnega sveta Antisalon-ske lige. Rekel je: Governer, ki poljubi papežev prstan, se ne more niti za streljaj približati Beli hiši. Združene države so protestantska dežela in bodo tudi ostale protestantska dežela. Jaz sem stoodstotni Anglosas. Kot tak se bom z vsemi silami boril proti nezaželji-vim priseljencem. Odločno je nastopil tudi proti senatorju Wadsworthu, ki poskuša odpraviti prohibicijsko postavo. Proti njemu je pozval v boj vsa cerkevena društva. Očital mu jc, da se je izneveril načelom stranke. Komunistična parada v Parizu. PARIZ, Francija, 7. avgusta. — Izbruha svetovne vojne leta 1914 so se spomnili tudi francoski komunisti. Priredili so veliko demonstracijo v spomin na "največje klanje v svetovni zgodovini". Parade se je udeležilo na tisoč o-trok. Vsak je imel na prlavi rdečo kapo, na kateri sta bila vpodob-ljena kladivo in srp. Demonstracija se je vršila povsem mirno ter ni prišlo do nika-kili izgredov. Gertrud Ederle povsod svečano pozdravljena. Ko je dospela v Boulogne, jo je pozdravila velikanska množ i c a ljudi. — Podala se bo s svojim očetom v Nemčijo, jkjer bo'obiskala svoje sorodnike. Stari Clemenceau se zopet oglaša. Na predsed. Coolidge-a je naslovil pismo, v katerem pravi, da Francija ni naprodaj, niti svojim prijateljem ne. — Pismo je velika senzacija. BOULOGNE, Francija, 7. avg. Na malem parniku so dovedli sem Gertrudo Ederle, devetnajstletno nemško Amerikanko, kateri se je posrečilo preplavati Angleški kanal. Pozdravila jo jc tisočglava ljudska množica. Miss Ederle je dospela sem v spremstvu svojega očeta. Po kratkem potovanju po Franciji se bosta podala v Nemčijo na obisk k svojim sorodnikom. Ko se je odpeljala iz Dovera, se je zbralo na pomolu nad tisoč o-seb, med njimi tudi župan s svojo ženo. Angleži so se prisrčno poslovili od nje. ' BERLIN, Nemčija, 7. avgusta. Vse nemško časaopisje proslavlja drzno ameriško plavačico Gertrudo Ederle. V Stuttgartu, kjer živi njena stara mati, Se pripravljajo na svečan sprejem. "Lokalanzeiger" piše: Ako vpo-števamo športno udejstvovanje j ameriških žena, se nam čisto nič čudna ne dozdeva, ako sc je Ame-rikanka lotila tega nevarnega podjetja in ga tudi dovršila. 2enske vtihotapijajo inozemce v Zdr. države. PARIZ, Francia, 8. avgusta. — Stari Geodrge Clemenceau, ki je bil med vojno francoski ministrski predsednik, je naslovil javno pismo na predsednika Coolidge-a, v katerem pravi, da se francoskih vojnih dolgov ne sme smatrati za čisto navadno trgovsko transakcijo. , V pismu pravi, da je zadolžna pogodba, sklenjena med Mellonom in Berengerjem, neizvedljiva ter da ogroža neodvisnost Francije. To pismo je objavil 85-letni možak v času, ko Francija koleba, če bi odobrila zadolžni dogovor aH ne. Popoldansko časopisje je Cle-inenceau-ovo pismo objavilo z debelimi črkami. V pismu izjavja Clemenceau, da Francija še nikdar ni bila nikomur naprodaj in da tudi svojim prijateljem ni. Omenja separaten mir med Nemčijo in Francijo ter ga primerja z brestlitovskim mirom, ki so ga sklenili Rusi tekom vojne z nemškim cesarstvom. Amerikanci so mir sklenili, ne da bi se posvetovali s svojimi tovariši zavezniki. Ženska skočila v Niagar-ski slap. BUFFALO, N. Y., 7. avgusta. Neka ženska, koje identite pa niso mogli dognati, je skočila v Nia-garski slap. Njeno razbito truplo so našli par ur pozneje. Stara je morala biti krog št;r: deset let. Bivši kubanski predsednik se vrača v domovino. General Mario Menocal, Hiši predsednik Kube, je včeraj od|w»-toval. V New Yorku se je ^nudil dva meseca. Ko so ga vprašali, če misli zopet kandidirati za pred sednika, je odvrnil: — Ne vem, če .bom ali ne, toda upam, da ne bom. NIAGARA FALLS. N. Y., 7. avgusta. — Danes so tukaj aretirali tri ženske, ki so baje proti precejšnji odškodnini spravljale inozemce v Združene države. Vse tri so soproge carinskih inšpektorjev. Obtoženke odločno taje vsako krivdo. Zračna poštna služba med N. Y. in Phila. Poštni mojster je odredil, naj se začasno vrši zračna poštna služba med New Yorkom in Phila-delphijo. Aeroplani bodo vozili tja in sem. Princu Otonu so podarili Madžari avtomobil. BERLIN, Nemčija, 7. avgi: «>. Sto madžarskih aristokratskih družin je podarilo danes sinu bivše avstrijske cesarice Cite, princu Otonu, krasen avtomobil. S tem so hoteli madžarski ple-menitaši izkazati svojo naklonje nost habsburški družini. Prehuda vročina ga je zmešala. YORKTOWN, Texas. 7. avg. ■ Vročina je tako vplivala na \Yil-liama Muellerja, da je znorel. Najprej je ustrelil svojo sestrično. nato njenega moža, končno si je pa še sam pognal kroglo v glavo. katoliške cerkve. Pa je bas nasprotno resnica. Cerkve so dale zapreti katoliške oblasti. Vlada namerava ničesar drugega kot ločiti cerkev od države. Do tega sklepa je prišla vsledtega, ker se cerkvene oblasti večkrat javno omalovaževale ustavo ter se skušale vmešavati v vladne zadeve. Istotako se po mnenju zunanjega ministra moti rimsko časopisje, ki pravi, da je pripisovati sedanje razmere v Mehiki holjševiškim vplivom. — Sedanje razmere v Mehiki, — je rekel zunanji minister, — so povsem notranjega in oziroma domačega izvora. Pekinška vlada hoče skleniti s Siamctn * trgovinsko pogodbo. PEKING. Kitajsko. 8. avgusta. Kitajski tngobci so že dolgo časa pozivali vlado, naj sklene trgovinsko pogodbo s Siamom. Zadnje dni so se začela tozadevna pogajanja, ki bodo v kratkem najbrž zadovoljivo zaključena. Možak, ki ima srce na desni, jetra pa na levi strani. RICHMOND, Va., 7. tvgusta. — V tukajšnjo bolnišnico so privedli nekega moškega, katerega je bilo treba operirati. Med operacijo so zdravniki dognali, da ima bolnik srce na desni strani, jetra in slepič pa na levi. Možak se je do zadnjega časa popolnoma zdravega počutil. V BOUŠEVIŠKI RUSIJI JE BAJE IZBRUHNILA VSTAJA Vstaši so se baje polastili Kronštata. — Zarota (proti Stalinu. — Vstaši kontrolirajo provinco Tulo' ter ozemlje južno od Moskve. — Revolucija se je započela v Leningradu. — Vstaši so pro-proglasili obsedno stanje. BERLIN, Nemčija, 7. avgusta. — Centralna Radio Služba objavlja, da se je posadka trdnjave Kronštad v bližini Leningrada uprla ter zahtevala naj se ji poveljniki uda j o. Neko prejšnje poročilo se je glasilo: — 'Politični urad bo storil vse potrebno, da bo zatrl vstajo v rdeči armadi." Prejšnja poročila so javljala, da kontrolirajo vstaši provinco Tulo in vse ozemlje južno od Moskve. LONDON, Anglija, 7. avgusta. — Preko Ko-danja so dospela poročila, da Rusiji zopet preti revolucija. Prve tozadevne brzojavke so objavile Central News. Njihov zmisel je bil pomanjkljiv ter niso vse bovale nobenih podrobnosti. Kodanjsko časopisje poroča, da revolucionarji kontrolirajo Leningrad, ter da so zavzeli trdnjavo Kronštad. Vstaši so proglasili povsod obsedno stanje. Sovjetski uradniki so izdali obširne odredbe. Dosedaj je bilo aretiranih že nad tisoč oseb, ki so z vstajo na ta ali oni način v zvezi. Iz Berlina poročajo, da se je v Moskvi spuntal neki kavalerijski polk. Nadalje so oblasti razkrile Zaroto proti Stalinu, članu triumvirata, ki je prevzel po Leninovi smrti ruske vladne vajeti. Iz Kodanja poročajo, da se je Trocki odpravil proti severu. Zaenkrat se še ne ve, če je odšel kot sovjetski vojaški agent ali kot revolucijonar. Vse te vesti je treba seveda sprejeti z veliko rezervo, kljub temu, da je splošno znano, da je zavladalo v Rusiji stanje, ki meji na revolucijo. Pred dobrim letom je bil Trocki odstavljen kot vrhovni poveljnik rdeče armade ter so mu odvzeli tudi vse funkcije v izvrševalnem svetu. Končno je bil pregnan na Krim, odkoder se je pa pred par meseci vrnil ter dobil precej podrejeno mesto v upravnem svetu. Kot že rečeno, se zaenkrat še ne ve, kaj se vrši v Rusiji. Toda če je res izbruhnila revolucija, bo igral Trocki odločilno vlogo bodisi v revolucionarnih, bodisi v vladnih vrstah. Ljubeznjiva ženica. V Bronxu je tožila Brs. McCau-ley svojega moža, češ, da jo je zapustil in da je noče več podpirati. Ko so ga detektivi privedli pred sodišče, je izjavil: — Dolgo let sem živel s svojo ženo in vsak teden sem ji-dal vso plačo, razen enega dolarja. En dolar sem obdržal zase. Ponavadi pa prihodnji dan niti tega dolarja nisem več dobil v svojem žepu. Ponoči mi ga je ona izmaknila. Končno sem se vsega naveličal in pobegnil od nje. , Sodnik ga je pridržal pod varščino 100 dolarjev. Seznam To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem roestii. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno ie, ako boste vpoitevali svojo ko. rist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Lire Din. .... 600 .... $ 0.45 Lir ... ... 100 .... .. $ 4.05 Din. .... 1,000 .... $ 18.60 Lir ... ... 200 .... .. $ 7.80 Din. .... 2,500 .... ( 46.25 Lir ... ... 300 .... .. $11.40 Din. .... 5,000 .... $ 92.00 Lir ... ... 500 .... .. $18.50 Din. .... 10,000 .... $183.00 Lir ... ... 1000 .... .. $36.00 Za poBUjatve, Id presegajo DesettlaoC Dinarjev ali pa DvatisoC 14» dovolj a jemo poseben znesku primeren popust. Nalnsll« po brzeja srn sirotke pisma Izvršujemo v najkrajšem Posebni podatki. Pristojbina se izpis fite smerttkih dolar. Je* v Jugoslaviji in Italiji mala kakor sledi :sa $25. ali stanji znesek 19 eeo-tov; od 929. naprej do DM. po S cente od vsakega dolarja. Za vetje svete po pl- FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street phone: cobtlandt «87 New York, N. Y. je edino slovensko podjetje v New Torku, ki ima vplačan predpisani kapital ta itvrievanji poslov državne banke, ter te v soglasju t postavo tamore imenovati banka, ^ v lota 1J8S Jo saalal 93J92J7S.47, T besedah: — tvteffljoad ■si iMlstsonil—dtistllil dolarjev ta 4? ■ D- šal. ■ . - Sk--. v,-. J • ' V - . * ri* GLAS NARODA, 9. AUG. 1S26 i: H GLAS NARODA <8IjOVENE DAILY) Jugoslavia irredenta. Owned and Published by -SLOVBN1C PUBLISHING COMPANY. (A Corporation) Frank Sskser, president. Louis Benedik, treasurer. Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St, Borough of Manhattan, New York Oity, N. Y. GLAS NABODA" "Voice of the People" I trued Every Day Except Sundays and Holiday t. i&m telo leto veljm Ust ma Ameriko in Kanado--------$6.00 ta pol leta__________%3.00 Ta četrt leta___________$1JIO Za New York za celo leta 17.00 Za pol leta_______„___43.50 Za inozemstvo ta celo leto —'$7.00 Za pol leta ____________________ %3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. 'Olas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj •« -pravnikov. Dopiai brez podpisa in osebnosti se ne priobču je j o. Denar naj ee blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje _- najdemo naslovnika. "0 L A 8 NAROD A", S2 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 3876' RUSKA "REVOLUCIJA" ( Ko je bila ustanovljena ruska sovjetska republika, fco zavezniki kot psi planili nanjo. J Malo zato. ker so se bali za denar* ki so ga bili pogodili ruski carski vladi, največ pa iz strahu pred bolj-eeviškimi idejami, ki so pretile preobraziti svet ter iz-podrepiti kapitalizem. Posebno Francozi so divjali, da je bilo joj. Svojo udano deklo Poljsko so poslali v boj proti boljševikom. "j Osnovali so belo armado ruskih nezadovoljnežev. v Ustvarili so Malo Antanto ter jo zabili kot klin med [Nemčijo in Rusijo. Kuski narod so obdali z blokado ter pri tem pobožno Jirepcneli, da bi se čimprej do smrti izstradal, i Bele armade so "prodirale"proti Petrogradu. Bele armade so Petrograd najmanj desetkrat "zavzele", (_ Lenin je bil najmanj tridesetkrat ''ubit". Trocki in ostali sovjetski voditelji so bili po desetkrat "masakrirani". i Boljševiška Rusija je vsak drugi dan "prosila" za i X tistem času so v ameriškem Časopisju kar mrgolela taka in podobna poročila. ; Toda nazadnje se je izkazalo, da so doživljale bele l&rmade poraz za porazom, da ni niti en sovražnik prestopil petrograjskih vrat ter da so bili vsi ruski porazi 5n zavezniške zmage le plod grde agitacije, ki jo je kapitalizem uganjal proti Rusiji. Poročilo, ki je danes natisnjeno na prvi strani nagega lista ne sme nikogar presenetiti. • Tisto, kar se jim je pred leti popolnoma izjalovilo, fco začeli znova uganjati z edinim razločkom, da so sedaj izvohali revolucijo v notranjosti ruskih meja. Poročila prihajajo iz raznih strani, skovana so pa najbrž v Parizu v koloniji sfaliranih ruskih plemenita-sev, katere smatra Francija za svoje najuspešnejše orožje proti boljševikom. Tako poročajo iz Bukarešte, da je bil Trocki aretiran. ' Londonsko časopisje objavlja brzojavke, da je izbruhnila vstaja v Odesi. Iz Berlina javljajo, da se je izrekla posadka v Kronštadu za Sinov jeva ter zgrabila za orožje. Nadalje iz Berlina: "Politični urad je storil vse potrebno, da bo zatrl vstajo v Rdeči armadi". In iz Londona: "Sovjetska vlada je pozvala domov .vse poslaniške vojaške atašeje." No, in nazadnje ne bo napačno, če objavimo tudi brzojavko, ki je dospela iz Moskve ter se glasi: i "Ruski zunanji urad izjavlja, da so vsa poročila o uporu in purrtu v sovjetski rdeči armadi, zlagana. Vse tozadevne vesti so sad nove zavezniške proti sovjetske kampanje." Ne vemo, če smo dobri ali slabi preroki. Vendar bi skoro rekli, da je več vrjeti zadnji brzojavki kot pa vsem zgorajnavedenim poročilom. X«Vtt«U v Evinem kostumu. . i Pravoslavni dnbovnik G joka Bvitlič j« poročil v neki beograjski nočni kavami kavarnarja z neko prostitutko, ki se je udeležila porine ceremonije v Evinetrf vzbudila v Beo-' sijo. 3>u »tda je duhovnik Svitlič zblaznel. Ta trditev se potrjuje: Svitlič je ho-.dil po svoji avanturi v Beogradu po hišah, jih blagoslavljal ter poškropil vsakogar, ki ga je srečal, z blagoslovljeno vodo. Na nekem dvorišču je pel svete pesmi ter hotel neko" mimo ddŽlo deklico po sili poročiti z njej popolnoma neznanim mMettit&tttr-™0'* Solkanski most. Železniška uprava se je morala končno odločiti, da obnovi solkan ski most in sicer v prvotni obliki: zgradi se torej kameniti obok, če* gar premer znaša 96 m. Delo izvršuje tvrdka "Construzioni Ing. Ragazzi" iz Milana. Stroški sc proračunjeni na 8,500.000 lir. Zidan pa niost bo iz nabrežin-skega kamna, marveč je dal material neki kamnolom pri Vidmu, ki je bolj po ceni. Za v«s obok se potrebuje 6400 rezanih kamnov. Delavci delajo 12 ur na dan in zaslužijo 3 lire na uro. V Bobedišču v Kobariškem Kotu razmišljajo, kaj je to, da nimajo niti ene vozne poti. Povsod sama steza. Pripeljati in odpeljati ni mogoče ničesar, vedno trpijo ramena. Steze so take, da se ob malem deževju človek pogrezne do kolen v blatu. Prizadeti posetniki zahtevajo od-pomoei. Pred vojno je bila načrtana cesta od Kobarida skozi Kred in Podbelo. Iz Kobariškepa Kota jc mnopo mladih ljudi po svetu. Dekleta dobijo službe v Gorici, Trstu, Vidmu, fantje gredo v Francijo in Ameriko. Smrtna nesreča. Na cesti iz Vojskega v Idrijo se je zgodila smrtna nesreča na prav nenavaden način. .Josip Likar je peljal voz tramov. Na strmi eesti je pritrjeval zavoro na sprednjem delu voza. Tu pa so privali s hriba težka skala, ki ga je podrla na 11«. Na mestu je bil mrtev. Strašna nesreča se je pripetila pri Sv. Andreju v Trstu. Vojaški avto, ki ta. Ko jc Mussolini to izvedel, mu je poslal brzojavko v kateri mu čestita k uspehu in vzklika : — To je pravi fašist. Stavim vas za vzgled in želim, da bi vsi voditelji stranke, poslanci, tajniki in nižji vam sledili na način, da bi se lastnost avijatiška vezala z ono fašista. Korist bo imela vojna učinkovitost naroda in tudi morala stranke. — Tržaški občinski komisar Perez je izdal na meščanstvo manifest, s katerim Tržačane prav lepo pozdravlja, napovedujoč jim popolno pravičnost v svojem delovanju ; vsak interes hoče proučiti in ga braniti, da se bo mogel Trst dvigniti do onih visokih ciljev, do katerih mu daje pravico njegova preteklost, polna trpljenja za najčistejšega italijanstva, in priznanje vseh Italijanov ... Dobra prijatelja sta si bila mlada fanta Ivan Hvalica in Fran Livošeek. Oba sta bila vpisana v prostovoljni milici. Ko pa je bil Loviškek izbrisan, je nastal med njima prepir. V "Čuku na pal'ci* je bil neki dopis, o katerem je Lovišček trdil, da ga je spisal Hvalica. Nastalo je sovra-tvo. Hvalica je lani 15. marca v Dolini pri Ajbi v hudem prerekanju potegni revolver in ustrelil na Lovišček a. ki se je zgrudil in kmalu nato umrl. Pri porotni razpravi je Hvalica trdil, da je storil to v silobra-nu. Hvalica je bil obsojen na 4 leta, 5 mesecev in 15 dni zapora ter na 600 lir globe. Na podlagi amnestijskega dekreta sta mu odpuščeni dve leti - ... ---------- —. ZA DOM SLEPCEV V LJUBLJANI Jennie Simsich nam piše iz! Pred kratkim so ljudje in časo-Allegany, N. Y. Pošiljam vas $1.00 pisi poročali, da straši po samotni Napravite ga z za Dom slepcev v Ljubljani ter vas lepo pozdravim. okolici New Jerseya velik leopard, ki je pa tako lačen in tako Tony Borštnar, Subleth, \Yyo., "^lab. da se ne more lotiti nobe- Iz Jugoslavije. Zanimiva aretacija v Sarajevu. Te dni je bil aretiran v Sarajevu ravnatelj podružnice zavaro-volnice Jugoslavija" Nikola Vra-nic. Govori se, da jo generalni ravnatelj zavarovalnice v Beogradu, Obradovič, ugotovil pri preiskavi primanjkljaj v ""znesku 1 milijona in pol dinarjev. Železniška nesreča se je dogodila v bližini jwstaje Ri-panj, kjer jc i>otniški vlak, ki prihaja iz Niša, trčil v tovorni vlak. Več vagonov je bilo razbitih. En železničar je bil težko ranjen in prenesen v bolnico. Med potniki je nastala panika. Človeških žrtev ni bilo, materijal-ua škoda pa je velika. Zapuščena. V stanovanju šumskega referenta Moskalikova v Foči je izvršila 18-letna uradnica tamkajšnjega srezkejra poglavarstva Zofija Mornibil, samomor. Imela je z njim že dalje časa ljubavno razmerje. MoskaHkov ji je obljubil tudi zakon, vendar pa je poroko vedno zavlačeval. Te dni je prsi a zaročenka s svojo materjo k Moskal-kovu in zahtevala, da jo poroči. Ker pa je ta zahtevo odločno odklonil, jc deklica skočila k steni, na kateri je visel nabasan samokres njenega ženina. Zgrabila je orožje, in si pognala več krogel v prsa in obležala takoj mrtva. Dogodek je vzbudil v Foči veliko senzacijo. NOVICE IZ SLOVENIJE Berač in tat. Jakob Brieelj iz Dobrunj je še- (le 29 let star in zdrav vendar mu smrdi poštaeno delo. Zato najraje postopa po mestu, se igra brez-poselneža ter berači po hišah. Ker pa ima tudi to grdo napako, da se ga vedno rado kaj prime, je seveda jako nevaren berač. Kot izboren tekač se je izkazal pred nekaj dnevi na Žabjeku, kjer je v hiši št. 12 snel kar uro s stene. Bil je opažen, a ure ni hotel izpustiti. Končno se mu je posrečilo, da je res odnesel pete, vendar se bržkone ne bo dolgo veselil prostosti. Zastrupi j en je z gobami. 16. julija okrog 1. popoldne je našel stražnik na Viču na travni-'ku poleg ceste moškega, ki se je zvijal v krčih in tožil, da ima strahovite bolečine v želodcu. Povedal je, da je prejšnji večer večerjal na Igu gobe in da se je nemara z njimi zastrupil. Ker je straž-J nik videl, da je stvar resna, ga je | takoj dal prepeljati v bolnico. je daroval $1.00. Charles Drasler, Delhi, Ia., je daroval $1.00. Iz Barbertona, Ohio, nam poroča rojak: Štorklja je obiskala obitelj A. R. Korenean, ter jo topot obdarovala z hčerko. Kumovala sta ji dobroznana Mrs. M. Pristav. Na krstiji smo sc prav veselo zabavali. Kakor ponavadi povsod, smo se tudi mi ob tej priliki domislili na prepotrebni dom slovenskih slepcev v Ljubljani ter zbrali malo svotico. kojo vam v prigibu pošiljam, da jo ob priliki odpošljete na pristojno mesto. Darovali so namreč sledeči: Mr. in Mrs. Anton Korenčan $1.00. Jos. Rihtar, $1.00. Joe Suštaršič, $1.00. Martin Kumše, $1.00. Andrew K. Boinbacli, $1.00. Mike Pristav, 50e. Skupaj $5.50 Ravno isti dan smo obhajali kristijo tudi pri rojaku Frank Za-krajsku. Kupili so sinčka. Ime so mu dali kot očetu. France. Zabave je bilo Čez glavo. Jaz od moje. strani bi želel vsaj vsak teden tako zabavo oziroma kristijo. Frank Kobilca, Brooklyn. N. Y., je daroval $2.00. Frank Razpotnik, Des Moines; Ia.. $1.00. Tajnik društva št. 100 S. N. P. Z., Anton Skrbeč, nam piše: Naše društvo je na svoji zadnji mesečni seji skenilo. da se pošlje, iz društvene blagajne $5.00 za Dom slepcev v Ljubljani. Prosim, da bi denar poslali na pristojno mc-sto. Iz Collin wood, Ohio, nam poroča Frank Hart man: Dne 31. julija so imeli krst prvorojenca pri splošno znani družini v Collimvoodu, Ohio, Franku, in Kristini Urankar. Umevno je. da se ob tej priliki tudi drugi nekoliko razveselijo s starišema vred. Tako je bilo tudi tu. Do ranega nedeljskega jutra smo se zabavali. Spomnili smo se pri tej priliki nesrečnih slepcev v stari domovini ter sklenili nekoliko prispevati k gradnji doma v Ljubljani. Darovali so sledeči: Frank Urankar. $1.00. Kristina Urankar. $1.00. Anton Urankar, $1.00. ! John Urankar. $1.00. Andrej Urankar, 50c. Max Urankar, $1.00. Pavel Laurie, $1.00. Max Slanovee. $1.00. Jakob Sapar, 50c. Leo Jeras, $1.00. Ijrnae S wart z, $1.00. Lukas Grbec, $1.00. Frank Hartman, $1.00 Skupaj $12.00. Olas Naroda se naproša, da o-menjeno svoto odpošje na pristoj-no mesto. Denar smo sprejeli ter ga bomo poslali na pristojno mesto. Uredništvo. Kako zaslužiti v brez truda $5. To je kaj enostavno. Naložite pri na9 vsak teden na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" po $5.—. Obreeti, ki ee naberejo do poteka 52 tednov, znašajo nekoliko več kot $5.—. Poleg tega imate na strani $260.— glavnice, zneaek, -e katerim lahko računate v slučaju potrebe. * - * -V ." "jl Frank ^^^ "82 Oortbffidt Dlieel t V-Vi'mii___jagsggg.! Www Turk, If. Y. nega človeka. Oblasti so preiskale vso okolico, toda leoparda ni nikjer. V soboto je prišel na policijsko stražnico v Ilarlemu neki človek ter rekel, da je opazil v veži svoje hiše šest čevljev dolgo kačo. Preiskali so hišo, pa niso videli nobene kače. Vsledtepra policija vbodoče ne bo posvečala takim slučajem nobene pozornosti. Dognalo se je namreč, da jih povzročat« vročina in munšajn. * Mati je učila sVojo hčer: — Hčerka, kaj bo s teboj Kako nesramno se oblačiš. Za en inč daljšo kikljo bi pa vseeno lahko nosila. Saj ti niti čez kolena ne se-*ra. Že vsaj za en inč daljšo kikljo. Ilčerka se je pa namrdnila rekoč : — Saj j)ravim, to ste «t«rri ljudje. Vi ne razumete današnjega sveta. Za en inč daljšo kikljo, (la bi imela? Zn noben denar na svetu ne. Kaj mislite, da bom taji o oblečena kot kaka nuna T * Grozdje v New Yorku je precej poceni. Ce ima človek srečo, pa lahko že za dolar kupi štirindva.i-set funtov. Drobcene jagode ima in je jako sladico. Marsikateri *ra je že kupil v namenu. da bo lažje do sv. Martina počakal. In kmalu 710 sv. Martinu ga bodo nekateri zopet naredili, da bodo imeli o Božiču kaj piti. Takole januarja meseca je pa že čas, da človek rozine namoči, da ima kaj spomlad. Spomladi prideta prav bezejr. rejrrat itd. Ni čuda, če pravijo suhači, da T?e pravega vina vsako leto manj popije. Ljudem se vse preveč mudi in hočejo s prezgodnjim popraviti zamujeno. * Ko se je mlad fant vrnil po dveh letih iz velikega mesta, ga je oče stralionia sprejel. — No, kako je, fant ? — ga jp vprašal. — Hvala lepa. oče. dobro. — Ali si se naučil piti? — Ne, oče. — Ali kadiš? — Ne. oče. — Ali proklinjaš? — Ne. — Tako je prav. sin. Ral sem se že. da se boš naučil teh ženskih navad. Če boš še zanaprej tak kot si bil dosedaj. boš enkrat u-gleden mož. * Ves svet se čudi mladi pkivalki Ederle. ki je preplavala Angleški kanal. Bolj se ji čudijo kot so se čudili zrakoplovcu Bleriotu: ki ga je prvi v zrakoplovu preletel. Tudi tista dva Italijana, ki sta pred leti valila sod okoli sveta. sta vzbudila pri ljudeh večjo pozornost kot pa trojica Amerikancev, ki je svet v aeroplanih obletela. Svet je ogromna norišnica, ki je prenapolnjena z bolniki. Med njimi so tudi trtki bolnik!, katerim se obrne na boljše. To so tisti, ki umro. N • Prijatelju Hudetu povem, da nesramnost ni ena mojih izrazitih lastnosti. V skrajnosti sem pa tako nesramen, da govorim nesramno resnico. Tudi prijatelju Hudetu jo lahko povem. , * Petintrideset indijanskih plemen je vložilo tožbo proti zvezni vladi. Za razna zemljišča zahtevajo nad •eno milijardo dolarjev odsodnine. Nič več in nič manj. — le tiste dolarje bi jaz rad imel, ki jih .Tn-janci ne "bodo dobili, pa bi bil popolnoma zadovoljen. ii T f T r*n GLAS NARODA, 9. AUG. 1326 Francoski zakon o delu. Pred kratkim smo opozorili na; cev ob zimskem času, ko ni sezij- skega dela na polju. Premišlja se o tem, kako naj bi se tuji dninarji na francoskih kmetijah bolj udomačili ter stalno priklenili na zemljo, ena teh misli je, naj bi se omogočil tujemu dninarju trajen obstanek na gospodarjevem posestvu, kakor imajo to možnost sedaj samo domačini. Ureditev tega vprašanja je važna za vse poljske težake iz oddaljenih držav, ki se ne morejo. kakor na pr. bližnji Belgijci, čez zimo preseliti domov. posledice, ki jih utegne imeti akci* ja za okrepitev franka na vse gospodarstvo v Franciji in na to, da bedo pri tem prizadeti zlasti tuji delavci. Medtem je vprašanje o inozemskih delavcih že prišlo pred francoski parlament, in ta je sklenil, par važnih sprememb v delavskih zakonih. Te spremembe bodo banimale tudi Jugoslovane, ki hodijo po delo na Francosko. V Francijo so hodili dosedaj ročni delavci večinoma na pogodbo, ki so jih podpisali že v domovini. Kakor povsod tako je tudi na Francoskem podjetnik z najetimi tujimi močmi pritiskal na plače domačinov: inozemski delavci so bili takorekoc poceni plačani kuliji, ki so odjedali kruh domačinom. Kot. tujci, posebno če so bili sarnei, so imeli manjše potrebe, kakor pa • Francozi, ki so zrastli v razmerah in'vezeh z dru-pače organizirano družbo na svojih tleh. Razume se, da so domači delavski sindikati začeli odločno akcijo proti neprijetni konkur"* ci. Ta boj velja predvsem industrijskem delavcem, inozemcem< kajti v industrijska podjetja, v mesta je tuji naval najmočnejši^ Po deželi delat na polja nedoma-ein ne hodi rad, z zemljo ga v tujini ne vež ničesar, tam je na vsak korak tujec, med tem ko je v in-drostriji izravnan s svojimi tovari Si in enakopraven razred zase. Tako so tudi tisti tujci, ki so doma, sicer skenili pogodbe za poljska dela, ob prvi priložnosti, kise jim je ponudila, zapustili delo na polju in odšli v industrijska podjel ja. Industrijalci so v škodo deželi pobirali tuje poljedelce za najnižja svoja dela v tovarnah in za nanižjo plačo. Če si ogledamo število delavskih doseljencev v Francijo in pomislimo, da je večina teh zaposlena z ročnim nekvalificiranim delom, borno lahko razumeli, sklep parlamenta in važne izpremembe v zakonu. Leta 1931 je bilo v Franciji 1,417,000 tujih delavcev, januarja 1925 je pa to število nara^tlo že na 2,800,000 in narašča dalje. Pa te številke so brez dvoma prenizke, kajti ta uradna delavska statistika ima evidenco samo nad tistimi inozemskimi delavskimi močmi, ki so se priselile s pojrod-bo — doČim mase, ki prihajajo samo s potnim listom ter si same išreto dela potem ko pridejo na mesto, tu niso vštete. Na pritožbe delavskih sindikatov, ki trpe vsled tnje konkurence in pa na akcijo gospodarjev zemlje, ki so tujcem plačali potne stroške v "Francijo, tam so jim jih pa odje-mate tovarne, je predložila vlada parlamentu načrt za izpremembo zakonika o delu. Po tej izpremem-bi, ki jo je parlament sprejel, se od sej inozemski delavci ne bodo smeli zaposliti v nobenem drugem delu več kakor pa edinole v tistem. za katero so dobili vselitve-no dovoljenje .....ZANIMIVI Di KORISTNI PODATKI tPsrsifn uapuii IsfeMasUsn isrirloa. — Jumtn auresu.« HASARYKOVI NAUKI NOVE ODREDBE GLEDE POVRATNEGA DOVOLJENJA. Največji sin češkega naroda in sedanji predsednik čehoslovaške republike — je smatral — gotovo ' ne brez vzroka POVODNA BOLEZEN Važno za inozemske izletnike v stari kraj. Oni tukaj nastanjeni inozemci, ki hočejo iti na obisk v stari kraj, si morajo od ameriške priseljeniške oblasti priskrbeti takozvani "permit to reenter" (povratno do\T<>ljenje). Priseljeniška oblast poizve. da-li je prosilec zakonitim potom prišel v Združene Države, in mu izda 44permit". Kdor dobi tak ''permit", ne potrebuje drugih dokumentov za povratek v Združene Države, niti mu ni treba imeti kaj opravka na ameriškem konzulatu v inozemstvu. — "Permit" mu zajamčuje, da ob svojem povratku ne bo imel nika-ke težave, vkolikor se tiče kvote; povrh tega mu ob povratku ne bo treba iti na Ellis Island, marveč ga bo priseljeniški nadzornik pregledal na samem parniku. Za prošnjo -za "permit" služi poseben formular, ki ga je treba izpolniti in poslati generalnemu priseljeniškemu komisarju v Washingtonu 'skupaj s pristojbino $3. I Dosedaj je bila navada, da je v., , I priseljeniške oblast pošiljala pro- ugotove povzrocilca neznane bo- 1 t ' • • • t> f i a i silcu permit po posti, od 1. julija lezni, in je iz Berlina odpotoval v, 1 • ,. Ohlau tudi zastopnik državnega! paje * Prenehalo. Sedaj p^elje-zdravstvenega urada. Strokovnjaki naVajajo, da so se slične bolezni često pojavile te- Zliam> za potrebno, po-narodu v obliki Ni dovolj, da letošnje poplavne katastrofe v množini uničujejo imovino in življenje. Zdaj prihajajo iz Nemčije še poročila, da se se je v okraju Ohlau po zadnji po~f vodnji pojavila nova, doslej neznana bolezen, ki sliči močvirskim "boleznim, povzročenim od pikov mušic. Povzroča hudo mrzlico in popolno izčrpanost moči. Oboleli, o-koli 100 po številu, so večinoma poljski delavci iz krajev ob močvirjih. Zdravniki se trudijo, da kom vojne med vojaštvom v Also niška oblast le obvešča prosilca, da je bila prošnja rešena, in mu nakani naj se osebno poda, da dobi svoj "permit". Dotičuik se mora na to osebno podati v o- baniji in Voliniji. Spočetka . . , . , - i vi i. - značem priseljeniški urad, kjer mu zdravnikom povzročale velike tez- * . ' , v , 1T , izročijo permit , potem ko so se koče, ker jih je bilo lahko zame- . . ., . . „ , .. .... .. . . 'prepričali o njegovi identiteti. Od njati z malarijo m drugimi mr-,1 1 D . zlinimi obolenji. Albansko mrzli-1 ^ na*,reJ ne 'bod° p0S,ljah vedati svojemu daj naj se on poda na isti prise- razgovora z znanim češkim pisate-Ijeniški urad in prinese se seboj ]jem Karlom Čapck-om nekaj po^ svojo sliko na mehkem paprju, litičnih naukov, ki so bili sicer že slično oni, ki jo je priložil svoji mnogokrat izrečeni, a so še vedno prošnji ,kakor tudi potrdil ) s >tra- vciiko premalo upoštevani. Osnovni priseljeniške oblasti o prejemu na pravila moderne državnosti pa prošnje. Uradniku naj naznani treba vedno in vedno ponavlja-svoj naslov v starem kraju- Ako ti dokler ne preidejo v meso in priseljeniška "blast najde, da je i-ri državljanov, zlasti onih dr-on vpravičen do "permita", mu žavljanov, ki so še do nedavnega pošlje istega na navedeni naslov' £asa bili brezpravni podaniki in v starem kraju. j navajeni, da so se za njihov do- Kje se nahaja priseljeniški u-' brobit brigali — drugi rad, kamor naj se prosilec poda,. "Ali se vam ne zdi, gospod da dobi svoj permit? Najboljše predsednik, da je v našem jav- VAŽNO ZA POTNIKE NEDRŽAVUANE Najstarejši časopis je "Pekinški vestnik". Pričel je izhajati za časa dinastije Tang ( kar liam daje država, riški konzul ne izdaje izvenkvot- iz nagih žepov. Zato bi bil dokaz ne vize. ako je kdo odsoten iz p0]itične zrelosti državljanov, ako Združenih Držav leto dni ali vec, napravili čim več sami, brez razun ako more dotičnik predlo- birokratičnega državnega apara-žiti povsem zadovoljujoča doka- ' ta £»jm ve£ja je inicijativa držav-' žila o vseh štirih točkah. j ljanov, tem popolnejša je demo- Inozemec, tukaj natitanjen, ki kracija tekom svoje odsotnosti v starem ROJAKI: — Tekom letošnjega leta prirejenih izletov se je vdeležila velika skupina naših rojakov, kateri so bili popolnoma zadovoljni bodisi s kabinami, hrano, postrežbo in pozornostjo, katere so bili deležni med vožnjo. Kot dokaz splošnega zadovoljstva nam prihajajo dnevno vprašanja, ako namerava naš potniški oddelek prirediti to leto še kak skupni izlet. Da vstrežemo našim rojakom, smo se odločili prirediti JESENSKI (tretji) SKUPNI IZLET s par nik om ^^HHH^H se rad povrnil v Združene Drža- človeka, ki je moral radi slabe ve-»ve> prii:akuje ^ od njegaj da pred loži zadovoljujoča dokazila o sledečih točkah: 1) da je bil poprej Izkopavanja v Nikopolisu. zakonito pripuščen v Združene Dr-Grška vlada je odredila obsež- žave, 2) da je prišel v inozemstvo na hskopavanja v starem Nikopo- z namenom, da se povrne v Zdru-kateri rojak za njegov seda-j li'su v E^iru. Mesto je bilo razkoš- 'žene Države, 3) da se njegovo re- ^ j j JOWI^JlOV nuj mi ffi^ft —____^ —— M/v pipuo m«/\ lafo Q1 .IT* T t . ' rl*in a1 !an/k Tinlia -in ■»t kar nm javi, m' no »grajeno leta 31. pred Kr. Iz-j dno bivališče nahaja v Združenih aelo hvaležen, ali kopavanja, ki so poverjena neka- Državah* 4) da, ako je predolgo pa če sam to bere. naj se S4m | terim različnim arheologom, bodo* ^lasi, ker ion hnatn pove&ati, nedvomno spravila na dan drago-važne stvari is starega kraj*.— j cene zgodovinske objekte, ki ne Mihosl Prah, $423 Carnegie bodo zaoatajalij^^mmi v Pom- odložil svoj povratek v Združene Države, je to storil vsled nujnih in tehtnih razlogov. Prva točka je zlasti važna. Ako kraju zaprosi za izvenkvotno priseljeniško vizo, mora plačati navadno pristojbino za vizo v znesku $10. Mora imeti potni list ali Samomor vsled smrti bolnega moža. Inženir Ivan Gaenge na Duna- "PARIS KI ODPLUJE IZ NEW Y0RKA, dne 11. septembra, t. 1. V to svrho imamo rezerviran poseben oddelek III. razreda v sredini parnika, najboljše kabine z 2., 4. in 6. posteljami. Rojaki, nudi se Vam prilika, da obiščete stari kraj v spremstvu našega izkušenega uradnika, ki Vam bo omogočil brezskrbno potovanje v domovino, da obiščete, stariše, soproge, otroke in sorodnike, ki Vas morda že leta in leta željno pričakujejo. Kdor se namerava vdeležiti tega izleta, naj nam takoj naznani in pošlje tudi aro, da mu določimo prostor na parniku. Čimpreje se kdo zglasi, tem boljšo kabino bo imel na razpolago. Za vsakovrstne informacije in pojasnila stoji vsem rojakom na razpolago naš potniški oddelek. FRANK SAKSER STATE BANK Potniški oddelek. 82 Cortlandt Street : : New York, N. Y. primeren dokument mesto istega. ju je £e del j časa bolehal in bil Konzul od njega tudi lahko za-1 zadnje mesece prisiljen ostati v hteva druge dokumente, kakršne' IJOStelji. Te dni je opazil. njegov sahteva od drugih -prosilcev za brat v pisemski skrinjici na vra-priseljeniško vizo. j inženirja vse polno pisem, ča- Kadar inozemec, imajoč izven- sopisov in tiskovin. Ker se ni na kvotno priseljeniško vizo, dospe v Njegovo trkanje in zvonenje nih-Združene Države, se mora podati če oglasil, je v prisotnosti redarja na priseljeniško postajo, ako po- ' šiloma vdrl v stanovanje. V sobi tuje v tretjem razredu. Pa tudi, je našel na postelji mrtvega bra-naj potuje v kateremkoli razredu, ^ ta inženirja, na tleh pa istotako ga bodo pridržali, ako so priselje- mrtvo inženirjevo ženo, zastrup-niški uradniki v dvomu, da-li je Ijeno s plinom. V pismu, ki ga je bil poprej zakonito pripuščen. do- ADVERTISE in OLAS NABQD^ pustila nesrečna žena, izjavlja, da ni mogla preboleti smrti svoj eg A moža in da je šla vsled tega pro-1 stoyol^no v smrt. •»TJ Pozor rojaki! V wlogiinwmo SVETO PISMO Xftajret in nove t Knjiga Je krasno trdo vezana ter stane $3.00. "t * * *«t i Slovene Publishing Company 8J Oatautdt Stnrt Kmr Torb, a. T. GLAS NARODA, 9. AUG. 192« AVSTRALEC KOMAH IZ ŽIVLJENJA. a*.. ■ i Za "GLAS NAHODA" priredil G. P. diti svo ji polsestri natančen opis in kontesa ga je po njem takoj epoznaUi. Dofrro je zapazila, da je napravila nanj velik utis, a temu dejstvu ni ^pripisovala nikake važnosti. Bila je preveč vajena videti VČASU NEVIHTE Malokptero poletje mine brez e- ueinke sfc'oje lepote. To ji je bilo pogosto mučno ter se tega ni ve- nega ali več velikih viharjev. Na- 3 (Nadaljevanje.) Srečka pa je res zadela. Ralf je ravno napravil skušnjo za enoletnega prostovoljca ter hotel stopiti v službo nekega trgoyca, ko je izvedel, da je dobil glavni 'dobitek. Te je dalo celemu njegovemu življenju drugačno smer. Ze davno je bil njegov ideal oditi v avet ter se naučiti od življenja to, česar se ne more naučiti v nobeni šoli, si pridobiti nato kos lastne zemlje ter jo obdelovati. Ta sen naj bi uresničil mali pridobljeni kapital, ki se mu je zdel veliko premoženje. Napravit je pravi življenski načrt, o katerem je razpravljal s svojo materjo, ki ni iskušala ovirati njegovega stremljenja. Ko je zadostil vojaški dolžnosti, je izročil svoji materi svoto denarja za vse slučaje. Ostali denar je vzel s seboj, naložen v varnostne papirje. Naj prvo je hotel napraviti potovanje krog sveta, ne da bi porabil pri tem več kot obresti svojega kapitala. Seveda ni hotel živeti kot gospod, pač pa zaslužiti nekaj kamor bi prišel. Ta svoj načrt je tudi izvršil z železno voljo. Na ta način je potreboval tri leta za potovanje krog sveta, ker si je v vsakem večjem mestu vedno zaslužil denar za nadaljno potovanje. Posrečilo se mu je celo, da je povečal svoj prvotni kapital. Pri tem pa si je pridobil ob pogledu na krasote sveta nadaljne neprecenljive zaklade. S svojo materjo je ostal vedno v pismenom stiku. V duhu se je morala udeležiti vsega, kar je videl in doživel. Ko je obiskal že vse ostale dele sveta, je prišel končno tudi v Avstralijo. Tam je našel priliko, da kupi za svoj preostali kapital sorazmerno veliko posestvo. Sklenil je zasidrati se tam ter obdelovati svojo lastno zemljo v upanju, da bo srečen. Mati mu je odgovorila, da bo prišla kamorkoli jo bo poklical ter mu poslala vse svoje blagoslove za novo podjetje. Izprva pa je doživel Half trpka razočaranja. Farma, katero je uredil z jekleno ustrajnostjo, se ni rentirala. Kljub navidezno rodovitni okolici ni bila zemlja plodonosna. Kljub neumornemu priza-devanju«ni mogel napraviti ničesar. Stisnil je zobe ter skušal napraviti svojo zemljo plodonosno, a vse zaman. Nekega dne je legel po težkem delu ves izmučen na trato ob obronku griča ter zrl predse. Čutil se je izmučenim in bednim kot še nikoli. Podnebje mu ni ugajalo in razjedalo ga je razočaranje. Ni si upal poklicati k sebi svoje matere ter je tudi ni hotel užalo-stiti s tožbami radi svojega neuspeha. Konečno se je vzravnal ter udaril jezno z majhno lopato ob skalo. Kos skale se je odtrgal in ko se je ozrl na dotično mesto, je našel kos čistega zlata v velikosti oreha. Ves presenečen je pričel iskati nadalje ter našel se več zlata. Razkril je zlato žilo na svojih lastnih tleh. To razkritje ga je napravilo bogatim možem. Bil je dovolj sa •zavesten in energičen, da je na pameten način izkoristil prilike, katere mu je naklonila usoda. V par letih je postal s svojim razkritjem bogat mož. Prodal je svojo zlatonosno zemljo neki družbi, seveda za velikansko svoto ter se udeležil njenega dobička z nakupom akcij. Mater je seveda takoj obvestil o svoji dobri sreči. Pisal ji je — Ni ti treba hoditi v Avstralijo, mama, ker bi ne bilo to nič za te. Preveč bi te mučilo domotožje. Z menoj se godi isto. Sedaj, ko sem videl celi svet, vem. da je doma najlepše. Par let bom še vzdržal tukaj, dokler ne bodo vsi moji posli urejeni, nakar se bom vrnil domov. Medtem pa si uredi življenje tako udobno, kot moreš. Tvoj sin je sedaj bogat mož, ki lahko ustreže vsaki Uoji želji. Od-počij se, da te bom našel svežo in veselo, ko se vrnem domov. Nato bom kupil grofovsko posestvo . . Kar je sklenil, je tudi izvršil. Tri in trideset let je bil star, ko se je po desetletni odsotnosti vrnil v domovino, ponosen, čeden mož Najprvo je obiskal svojo mater, ki je še vedno stanovala v svojem ponižem stanovanju, sredi pohištva, katero je napravil njen zamrli mož. Sin ji je sicer pošiljal obilna sredstva, a ona je živela še vedno priprosto, čeprav udobno življenje. Snidenje z materjo je bilo prisrčno. Ralf Jansen je ostal vseh svojih potih samoten mož, ki je stremel naprej z neizprosno eneržijo. Nobeno žensko bitje ni še napravilo nanj globokega utiša. Na potovanjih je prišel v stik z vsakovrstnimi ljudmi, a mati se mu je zdela se vedno za višek ženske kreposti. Pričel je potovati sem in tja, da si ogleda posestva, ki so bila naprodaj. Hrepenel je po tem, da obdeluje rodovitno grudo ter uresniči svoj ideal. Hotel je imeti veselo, plodonosno delo. Zdelo se mu je, da ni brez dela življenje vredno, da ga človek živi. Konečno je našel posestvo grofa Berndorfa, ki mu je izvanred-no ugajalo. Kupil ga je. Sedaj je bil v resnici lastnik grofovskega gradu in njegova mati se je morala nastaniti v tem ponosnem gradu. Že eno leto je živel v svojem gradu. Njegova mati se izprva ni dobro počutila v tej fevdalni okolici. Tedaj pa je prišel na misel, da spravi njegovo staro, drago pohištvo na grad ter uredi njene sobe na običajni način. Zadel je pravo. Takoj nato se je boljše počutila. V priprosto opremljenih sobah matere je sedel zvečer Ralf Jansen ter kramljal ž njo o preteklosti, sedanjosti in bodočnosti, o svojih potovanjih ter o vsem. kar se je naučil in kar upa se doseči. Le ene stvari ni več govoril, — o princesinji, katero hoče povesti na svoj grad in o kontesi Dagmar, ki je napravila nanj tako ve- lilr n + «tv a.JI." — ~ . _____"r * t -a selila ko$ večina drugih lepih žensk. Tudi v tem slučaju je ponosno vrgla glavo nazaj, posebno ker je vedela^ da je Ralf Jansen priprostega pokolenja. Pod tem izrazom je razumela neizobraženega, hreztaktnega človeka s slabimi manirami.. 1 " - (Dalje prihodnjič.) Arkadi j Avprčenko: I \ Igralčeva nezgoda. / na lik utis, odkar jo je prvič videl. To se je zgodilo sredi gozda. Ralf Jansen se je vračal proti domu po dolgi ježi preko polja, ko je zapazil na neki gozdni loki pred seboj jabalko. Jahala je počasi ter bila razoglava. Solnčni žarki, ki so padali skozi liste dreves, so osvetljevali njene zlato-rjave lase in njeno ljubko lice se mu je zdelo tako čoarljivo, da je pričelo njegovo srce takoj burnejše utripati. Nekaj neizrecnega se je lotilo močnega, drugače tako mirnega in premišljenega moža. Zrl je nanjo kot da se je razkrilo pred njim čudo. Kontesa Dagmar pa je zrla skero presenečeno v energično, ožgano moško lice, kojega marka n itn ih potez ni zakrivala nobena brada. Izza tega srečanja je cula kontesa o Avstralcu, da je kupil po sestvo grofa in da je baje bajno bogat. Povedali so ji, da živi popolnoma osamljeno v svojem gradu, z materjo in da je skrajno ponižnega pokolenja. Njegova postava in njegove markantne poteze pa so ,robudile njeno pozornost. Takoj ga je spoznala po popisu, ka» tereg« ji je nudila njena mlada polsestra Lota. Lota ni takrat se odsta v penzijonat ter se je potikala prosto po eeli okolici. Seveda je čimprej mogoče iztaknila priliko, da sreča "Avstralca", o katerem se je toliko govorilo, ki je baje tako nečloveški bogat, čeprav je le sin priprostega rokodefcir, česar pa ni prikrival. Lota Lepograjska je mogla vsled tega kmalu nu- " * - r-:----i' i'- Živel je nekoč igralec. Vsak i-gralee ima rad reklamo, no, naš igralec je bil v tem pogledu naravnost nedosegljiv. Kakor tiger rad pije kri iz pregrizenega vratu svoje žrtve kakor išče temperamentni zaljubljenec ustnic svojega dekleta, tako je on iskal in ljubil reklamo. Včasih se je v novinah kar meni niČ, tebi nie pojavila vest: — Tatvina draguljev pri igralcu N. v vrednosti 3 milijonov. Ali pa: — Igralec N. je doživel strahovito železniško katastrofo. Eks-presni vlak je skočil s tira. 145 ubitih, 8 ranjenih. Igralec N. se je rešil s tem, da je pravočasno skočil z vlaka skozi dimnik na lokomotivi. j Spočetka je publika ahala, občudovala igralca in mu pela slavo, potem pa se je privadila: živci so se utrudili. In zopet so listi poročali*: — Včeraj se je splašila žirafa, vprežena v kočijo igralca N. Igralec N. je ohranil mirno kri. Med divjo vožnjo po mestu je skočil iz kočije ter se ujel za brzojavno žico. Tako je priplezal srečno do brzojavnega okenca in poslal našemu uredništvu poročilo o dogodku. Ta ali oni lahkoverni čudak hiti Jc prijatelju: — Ste slišali? Igralcu N. se je splašila žirafa. Siromak je moral bežati po brzojavni žici. — Neumnost! — se odreže prijatelj skeptično. Igralec N. niti vodovoznega kljuseta nima, kaj šele žirafo. In kako neki bi mogel s svojim trebuhom skakati po brzojavnih žicah? ' — Zakaj pa je tako napisano? — Reklama. — Kaj pravite? Nedavno so pa listi poročali, da ga je neki ljubosumni mož pošteno premikastil. — In tudi to je reklama. — Kakšna reklama neki, če na-klestijo človeka s palico po buči? — No, zakonski mož je moral že vedeti, zakaj ga udriha. Saj je bilo tudi njegovo dete nedavno , bolno za reklamo. Nič mu ne verjamem. Vse je reklama. — In vendar pravijo, da je ta igralec iz zelo ugledne .rodbine. — Saj si je tudi rodbino izbral za reklamo. Celo njegova sestra se je poročila z nekim inženirjem zato, da mu dela reklamo. Naenkrat pa so priobčili listi skromno vest: — Igralec N. je nevarno obolel. — Vidiš jo, kanaljo, — je dejala publika in se muzala, — glej ga no, kakšno reklamo si je izmislil: bolan sem, pravi. Kaj pa, če je res bolan? — On? Najbrž dela reklamo za benefico. Nova vest: — Stanje igralca N. je brezupno. Smrt neizogibna. - Ha, ha, ha, — se je krohota-la publika, — no, ta je pa res navihan! Ideja ni napačna. Zdi se mi, da bodo po taki reklami dohodki od benefice ogromni. Naposled so prinesli list mrtvaško oznanilo: — Igralec N. je včeraj umrl, ne da bi se zavedel. v • — Genijalen dečko! — je tulila navdušena publika. — Pasja dlaka! Kako imenitno si jo je izmislil : — ne da bi se zavedel. — Sedaj pa le hitro po vstopnice, da ne zamudimo benefice. Kdaj neki bo ta predstava: pred ali po obdukciji? Potem se je vršil pogreb: igralec je ležal mirno v krsti, s krotkim, na vekomaj pomirjenim obrazom, za mrtvaškim vozom pa je stopali publika in se krohotala: — Ah, vrag te vzemi! Kdo bi verjel, da si znaš kaj takega iz misliti. Bogme, mož ni neumen. — Recite, kar hočee* reklama jc reklama, vendar se mi pa zdi, da žali s em verski čut. — Nič ne de. Zabavno je pa vendarle. — He, ljudje božji, se že zakopava ! Kar živ leze v zemljo za reklamo. Kako neki bo tam dihal do benefice ? — Tepec neumni, kaj pa brbljaš? Kako neki bi dihal, če pa že sedaj diši po mrliču. — Beži no, beži! Kaj misliš, da se za reklamo ni mogel parfumi-rati? In ko so se vračali od pogreba, so zadovoljno kramljali: — Torej nasvidenje v gledališču! Pri benefici se vidimo! Ta čas je pa zlezel skozi razpoko v krsti črviček in se v temi radovedno ozrl: — Kje imate tu kake igralce? Takoj jih začnemo požirati! KDAJ JE ŽENSKA STARA V Parizu je umrl nedavno biv- vadnih neviht pa smo ob poletnem času vajeni vsak dan. Vremenski preroki nam pq za letos napovedujejo posebno "dobro letino" neviht. Nekateri se za nevihto niti ne zmeni, poglejmo naprimer igralce kart in biljarda v kavarni. Ni jim mar ne bliskov ne strel, oni igrajo naprej, da niti ne opazijo takega pojava. Drugi pa so vsi v strahu, ako le blisk švigne preko ozemlja, tresejo se, skrivajo se ter niso za nobeno delo. Dandanašnji veščaki pravijo, a-ko hočeš imeti svojo hišo varno proti streli, potem si daj montirati radio aparat s pravilno urejeno anteno. Ljudje, ki se branijo radija, češ, da je nevaren ob nevihti, so v zmoti. Prav nobene nevarnosti ni radi antene, ki je navad no napeta visoko v zraku. Saj i majo radiooddajne postaje po 200 metrov in še višje drogove ter napete žice med temi, pa ni še od nikoder poročila, da bi strela udarila v napravo. Kadar je človek zunaj na prostem, naj ob nevihti gleda na to da nima pri sebi nič, kar bi privabilo strelo. Lani je nekega Angleža, po imenu Smith, ubila strela ko je šel sam čez polje, a na hrbtu je nosil okovane bate za športno igro golf. Zato je v slučaju *nevih te najbolje, da človek nima nič ko vinastega pri sebi. Bicikel je nevaren, kadar svi gajo strele po zraku, zato je naj bolje, da ga kam prisloniš, sam pa stopiš proč od njega. Ravnota ko je v nevarnosti oni, ki na trnek ši trgovec Louis Brisson in zapu- Iovi ribe' kakor tudi lovec 8 Puš stil oporoko, v kateri določa kot 'dedinjo svojega velikega premoženja gospodinjo Julijo Lemonier. Oporoko je izpodbijal Brionov ne-ček, do ušes zadolženi Marcel Brisson, in sicer na podlagi sledečega pravnega razloga: — Stričeva oporoka izrečno določa, da podeduje gospodinja vse premoženje samo tedaj, ako je že izven zakonske strosti. — Koliko je Julija stara ? — je vprašal notar ko so po pogrebu odprli oporoko. — 49 let, — je odgovorila Julija sama. — Šele 49 let? — je vzkliknil študent. — Potemtakem pa !e niste izven zakonske starosti. Ženska z 49 leti je še mlada. Oporoka bi se nanašala na vas samo tedaj, ako bi bili res v starosti, ki ni več za možitev. Tako pa ne morete reflektlrati na stričevo premoženje. Toda 491etna Julija ni hotela o o tem ničesar slišati. Zgodil se je čudež, da je ženska sama priznala, da je že stara. — Zadeva je sporna, — je izjavil notar, in zadeva je šla pred sodišče. Razprava bi se imela vršiti te dni, pa se ne bo vršila. Mladi Brisson namreč le ni bil gotov, a-li bo pravdo dobil, pa si je mislil: bolje drži ga, kot lovi ga, in je — Julijo zasnubil. ko. V burski vojni je bilo mnogo vojakov ubitih od strele, ko so no ■sili puške z nasajenim bajonetom Angleškega grofa Lauderdala je ubila strela, ko je streljal na ra ce. Nevarno je vedriti pod dreve som, toda le tam, kjer drevo sto ji osamljeno; v gozdu, kjer je pol no drevja, pa ne. Posameznega drevesa na odprtem polju se je ob nevihti treba izogniti, a tudi hoditi čez polje in travnike brez drevja je nevarno, kajti v tem slučaju je človek pravcati strelovod. Otroško truplo štiri leta v kovčku. Služkinja Frida W. v Berlinu je izročila pred štirimi leti neki gospe svoj kovčeg v shrambo. — Gospa je nato odpotovala. Ko se je vrnila, se ji je sicer zdelo, da se širi iz kočega nenavaden duh, — vendar se pa za to ni zmenila. — Te dni, po štirih letih je kovčeg odprla ter našla v njem na svoje veliko začudenje in presenečenje mumificirano truplo novorojenca. NAZNANILO. Našim naročnikom v državi Pennsylvaniji naznanjamo da jih ho v knsttkegn obiskal zopet na3 znani rastoptiik Mr. JOSEPH ČERNE in prosimo, da mu gredo na roko, ter pri njem obnovijo naročnino. Upravnižtvo. POZOR BOJAU! Prosti pouk glede državljanstva in priseljevanja je vsak četrtek in petek med 1. uro popoldne in 10. uro zvečer v ljudski šoli itv. 62 Hester & Bssex Street New York City. Vprašajte za zastopnika Legije M Ameriško Državljanstvo. SIN UBIL OČETA Kre tanje parnikov - Stripping News ^ ^ BWS Ksl 11. a*au*ta: Bcrengula, Cherbourg; Prat, Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 14. avflueta: France, Ham; Homeric. Cherbourg. % 17. avgurtat Berlin. Cherbourg. Bremen. t& avgusta: Mauretanla, Cherbourg; Arabic, Hamburg: Deutachland. Cherbourg. Hamburg. 21. avgueta: Paris. Havre: Olympic. Cherbourg; LevUthan, Cherbourg. 24. avguita: Aqultanla. Cherbourg; Cherbourg, Hamburg. Resolute, 25. avgusta: Pres. Harding, Cherbourg. Bremen. 26. avgusta: Cleveland. Cherbourg. Hamburg. 28. avgusta: Majestic, Cherbourg. 31. avgusta: Pres. Wilson. Trst. f. septembra: Berengaria, Cherbourg; George Washington. Cherbourg. Bremen; Derminger, Bremen. 2. septembra: Hamburg. Cherbourg. Hamburg; Andania. Hamburg. 3. septembra: Columbus. Cherbourg, Bremen. 4. septembra: France, Havre; Homeric, Cherbourg; Bremen. 7. septembra: ' Reliance, Cherbourg. Hamburg. S. septembra: Mauretanla, Cherbourg; Pres. Roo-serelt, Cherbourg, Bremen. t. septembra: Stuttgart, Cherbourg. Bremen; Republic. Cherbourg. Bremen; Westphalia, Cherbourg. Hamburg. 11. eeptembra: PARIS. II r SKUPNI IZLET: — Olympic. Cherbourg; Leviathan, Cherbourg; Sierra Ventana. Bremen. 15. septembre: Aquitania, Cherbourg. 16. septembre: Albert Ballln. Cherbourg. Hamburg. 1S. septembra: Majestic, Cherbourg; Berlin. Cherbourg. Bremen. 21. septembre: Resolute. Cherbourg. Hamburg. 22. septembra: Berensaxia, Cherbourg; Arabic^ Hamburg: Prea. Harding, Cherbourg. Bremen. 23. septembra: Thuringla. Cherbourg, Hamburg. 2B. eeptembra; France. Havre. 28. septembra: Muenchen, Bremen. 29. septembra: * Mauretanla. Cherbourg: Oso. Washington. Cherbourg. Bremen. 30. septembra: Martha Washington. Trst; Columbus, Cherbourg. Bremen. SAMO SEST DNI PREKO Z OGROMNIMI FAJUTCKI HA OU1 FRANCE 14. AUGUSTA - 4. SEPT. PARIS 21. aug. — 11. sept. HAVRE — PARIŠKO PRI8TANI&ČB Kabine tretjega razreda s umivalniki In tekočo vode sa I, 4 ali t oseb. Francoska Kuhinja in pijača. 19 STATE STREET BHSHvsimsBBaHBBi ALI LOKALNI AQENTJB NEW YORK Zastopniki "Glas Naroda" Zastopniki kateri so poohlaMenl nabirati naročnino aa dnevnik "Glas < a roda". \ sak zastopnik Izda potrdilo n svoto, katero Je prejel. Zastopnike fsjtkoa toplo priporočamo. Naročnina aa "Glas Naroda" le: Za eno leto 96.00; xa pol leta $3.00; . Stirl mesce $2.00; m četrt leta 1.50. Naročnina aa K»ropo Je $7. sa eno teta. Te dni je razburil prebivalce moravske vasi Ivanciei strahovit umor. Radi domačih prepirov je sin ubil s sekiro lastnega očeta. Z 521etnim zidarjem Ludvikom Hajkom je stanoval v isti hiši tudi njegov oženjeni sin Štefan Ha-jek z ženo in petimi otroei. Med očetom in sinom je prišlo zadnje čase opetovano do prepira, ker se je hotel ovdoveli oče drugič oženiti, kar pa sinu ni bilo po volji. Oče se je moral v lastni hiši zadovoljiti s kuhinjo, doČim je sin z družino zasedel vse sobe. OČe je opetovano opozoril sina, da mu bo moral prepustiti sobo, čim se oženi. Očetov sklep je spravil sina v obup. Sin bi bil moral najeti drugo stanovanje, ker z družino ne bi mogel stanovati v kuhinji. 3 tem bi bil seveda zelo oškodovan, ker bi moral poleg izdatkov za družino, plačevati še visoko najemnino. Nedavno se je stari Ha-jek res oženil in zahteval, naj sin izprazni stanovanje. Sin se je odločno uprl in zato je oče v njegovi odsotnosti pometal sinovo po hištvo na dvorišče in deložiral njegovo družino. Sin je bil ta čas na delu. Ko se je proti večeru vrnil in našel svojo družino vso objokano na dvorišču se je tako razjezil, da je pograbil sekiro, razbil vrata in se hotel šiloma znova vseliti. Pri tem sta se z očetom sprla. Sin je del svojega pohištva prenesel zopet v sobo, toda oče mu je zmetal vso opremo zopet nazaj na dvo rišče. V divji jezi je nato sin udaril očeta dvakrat po glavi in ga na mestu ubil. Bestijalen umor je vzbudil med prebivalstvom splošno ogorčenje, tem bolj, ker so morali orožniki mladega Hajka radi pretppanja ,£ene jn otrok opetovhnft ateti&ti. *: • Callfonfa: Han Francisco. Jacob La osla. Pueblo, Peter Cullg, John Germ. Fr. Janesh; Salida, Louis Costello; Wal-senburg, M. J. Bayuk. Indiana: Indianapolis, Frank Zupančič. llinala: Aurora. J. Verblch; Chicago, Joseph Blish; Cicero, J. Fabian; Joliet. Mary Bauibich, J. Zaletel, John Kren. Jos. Brovat; La Salle. J. Spelich; Mascou-tah, Frank Augusttn; North Chicago, Anton Kohal. Springfield, Matija Bar-borich; Waukegan, Frank Petkovšek. lene; Sheboygan. John Zorman; West Allis, Frank Skok. Wy easing: *»*wb Onrlnw TMII* TlSrt»e» Franklin In okolico. Anton Reijak. Kansas City, Kans., Fr. Žagar. Maryland: KitamlUer. Fr. Vodopfvae. Michigan. Detroit, Ant. Janexich. Minamata: Chlshoim, Frank GonSe; Sly, Jos J. Pesbel; Fveleth. Louis GooŽe; Gilbert, Louis Veaeel; Hibbing, John Porte; Virginia, Frank HrratUsh. Utth Hantaan: Kl«fta.Greogr Zobea. New Yerfct Gowanda. Karl Btemlaha. t rails, Frank Masla. Okfle: Barberton, John Balant; Cleveland. Anton Bobek, Charles Karlloger. Louis Rudman. Anton Simcich, Math Slapnik; Girard, Anton Xago-de; Lorain, Louis Balant in J. Kum-Se; Niles, Frank Kogovdek; Youngs-town, Anton Kikelj. Pennsylvania: Ambridge, Frank Jakshe; Bessemer, Loula Hribar; Braddock. J. A. Germ: Broughton. Anton Ipavec; Claridge, Fr. Tusbar, A. Jerina; Conemaugb, V. Roranšek; Krayn. Ant. Tauželj ; Export, Louis Supančič. Geo. Previch; Forest City, Math Kamin; Farrell. Jerry Okorn; Imperial. Val. Peternel; Greens burg, Frank Novak; Homer City in okolico, Frank Farenchak; Irwin. Mike Paushek; Johnstown, John Polane In Martin Koroshets; Luserne, Anton Osolnik; Frank Demshar, Manor, Penna; Midway, John 2nst: Moon Run, Fr. Machek in Fr. PodmilSek; Pittsburgh, Z. Jakshe, Ig. -Magister. Vine. Arh in U. Jakobich; Presto: J. Demshar, Reading. J. Pezdirc. Steelton, A. Hren; Turtle Creek in o-kolico. Fr. Kchifrer; West Newton. Joseph Jovan; Willoek, J. Peternel. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Amerik.. Kdor Je namenjen potovati w stari kraj, je potrebo, da Je na. tančno pou-Ten o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki Vam jlb samoremo dati vsled naie dolgoletne lskn&nje Vam bodo gotovo t korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne parnlke, ki imajo kabina tudi v III. razredu. Glasom nove naselnigke postave ki Je stopila v veljavo a 1. julijem. 1024. ta morejo tudi nedriavljani dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja generalni naselničkl komisar v Washington. D. C. Profajo sa tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Torku pred od potovanjem, ter aa po61Je prosilcu v stari kraj glasom naJnoveJfia odredba. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor želi dobiti sorodnika, ali svojce is starega kraja, naj nam prej piSe sa pojasnila. Is Jugoslavije bo prlpufiCenlh v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev. AmeriSkl državljani pa aamore-Jo dobiti sem Bene in otroke do 18. leta bres, da bi bili Stetl v kvoto. Starta in otroci od 18. do 2L leta ameriških državljanov pa Imajo prednost v kvoti. Plata po pojasnila. Prodajamo vosne liste aa vse proge; tudi preko Trsta samorejo Jugoslovani sedaj potovati. FRANK SAKSER STATE BANK n CORTLANDT 8T„ NKW TOU Mflwaukee. Joseph Tratnik ha Joa Corea; Kacine in okolico, Frank Ja Pozor čitateljL Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljiti, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste V8tregli vsem. Uprava 'Glaa NaroiW. : —r 7 V, * * - » ■'