Političen list za slovenski narod Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld,, za jede« mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Z« celo leto 12 gld., za pol le'.a 6 gld., za četrt lita 8 gld., za jeden mesic 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Itevilke po 7 kr. Naročnino in oznanila (in ser a te) vBprejema upravništvo in ekspedielja v ,,Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne v;ačajo, neirankovata pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17. izhaja vsak dan, izviemSi nedelje in praznike, ob pol 6. tiri popoldne. Vredništva telefon-štev. 74. tštev. 34. V Ljubljani, v soboto 11. februvarija 1899. Imetnik XXTV 11. Liberalizem v Slovencih. Minolo soboto je sklical poslanec dr. Tavčar shod volilcev v Krškem. Dejal je v uvodu svojega govora, da bo poročal o delovanju deželnega zbora. Omenil je, da je deželni zbor krškemu okraju veliko pomagal pri zboljšavanju vinogradov in da bo dal tudi svoj del za zgradbo bolnice v Krškem, spominjal se je sklepa za vseučilišče, »iz kojega naj posebno Slovencem zašije žar tiste večne luči, ki razsvetljuje narodom pot, da ne za-gazijo ž njo v temo, temveč da hitreje in varneje dospo do napredka in svobodoljubja«. V drugem delu svojega govora pa je pobijal gospodarsko organizacijo katoliško-narodne in krščansko-socijalne stranke ter dejal: »Že z ozirom na gospodarsko organizacijo mora narodna stranka ogibati se vsake tesnejše zveze s klerikalno stranko.« Na to pa je dejal glede naših domačih političnih razmer nastopno: »Končno gotovo tudi pričakujete, da vam spregovorim kako besedico o tako imenovani »spravi«. Kakor vam znano, sklenila je narodno-napredna stranka s klerikalno stranko v deželnem zboru neki dogovor, kojega smo krstili na ime »sprave«. Kaj sta pogodnika pri sklepu te sprave v svojem srcu gojila, mi ni znano; za-se vem, da sem imel odprte oči, in če je kdo upal, da me sprava v spanje potisne, ta je napravljal napačne račune. Mladenči, v kojih še vse vre, lahko se zaljubijo danes v ta vzor, jutri v druzega. Možje pa, ki stoje sredi političnih bojev, ne smejo biti taki mladenči, in ne smejo menjavati svojega prepričanja od sprave do sprave. Sklenili smo torej spravo, v kolikor je taka sprava mogoča mej sinovi jednega in istega naroda, ki pa vzlic temu prisegajo na različna načela. V postopanju mogoča je skupnost, v načelih nikdar. V teh načelih pa je mej klerikalno stranko in mej napredno stranko t o 1 ika r az 1 i ka, kakor je ona mej ognjem in vodo. Kadarkoli sta ta dva delala mej sabo kako spravo, vselej je jedno požrlo drugo ! Kadar si torej to spravo predočujem, mislim si vselej, da je naši stranki paziti na to, da njenega ognja ne pogasne klerikalna voda. In ta pozornost je toliko bolj opravičena, ko sedaj vidimo, da klerikalna stranka sprave ni sklenila z resno voljo, da jo je prej kot ne sklepala z namenom, da je spolnovala ne bode. Vse to se je pokazalo pri zadnji volitvi deželnega poslanca v Kranju in Skofjiloki, vse to se kaže tudi v tem, da klerikalna stranka prav pridno snuje nova konsumna društva, v katerih prodajajo naši mladi dušni pastirji svilnate rute, ali pa na vago sladkor in kavo! Najbolj pa je klerikalna stranka odkrila svoje namene s tem, da je našega knezoškola pregovorila k izdaji božičnega pastirskega lista, in oziromi- k ustanovitvi katoliškega gimnazija v Ljubljani. Naj nam je oseba našega knezoškola Se tako simpatična, njegov božični pastirski list je pravi udarec v lice naši stranki. Ta pastirski list je dokaz, da hoče duhovščina v naši deželi prav vse v svojo pohlepno roko dobiti, da si hoče duševno podjarmiti ne samo kmeta, nego tudi razumnika. Ker odločno pripoznam, da bi bila za kranjsko deželo, za slovenski narod in za vsacega Slovenca posebej največja nesreča, če bi naša duhovščina nas vse v roko dobila, izjavljam, da se hočem do zadnjega diha braniti proti tako imenovanim škofovskim zavodom, in če bi komu v deželnem zboru na misel prišlo tisto beračenje, ki se sedaj po deželi mej starimi ženicami zistematično vzdržuje, prenesti tudi v našo deželno zbornico, dobil bode v meni naj-krutejšega od pomika. Ne vem koliko časa še ostanem v deželnem zboru; naj pa ostanem malo ali dolgo časa, vsi-kdar bodem ponižen in odločen služabnik jedno misli, ki mi preprega dušo in srce. To je, služabnik hočem ostati liberalne misli, ki ima dandanos v Slovencih le malo odkritosrčnih zastopnikov, ki pa je narodu slovenskemu tako potrebna, kakor so potrebna zdravila bolniku! Kakor skala mi stoji prepričanje, da je Slovenec brez svobodoljublja mrtev, da nima prihodnjosti, in da je zgubljen, in naj postane deležen vseli blagoslovov naše duhovščine!« Jasnosti v teh besedah dr. Tavčarjevih ne bo treba nikomur pogrešati, pač pa doslednosti mej besedo in dejanji. Dr. Tavčar se kaže pristnega liberalca v političnem in gospodarskem oziru. Škofovi zavodi in gospodarska organizacija sta mu kakor puranu rudeča cunja. Do zadnjega vzdiha se hoče boriti proti temu. Kot liberalec in na-prednjak govori s tako polnimi ustmi o svobodo-ljubji in o oni večni luči, ki naj preganjata nazad-najštvo in temo. Kako dr. Tavčar svobodoljubje umeva, za to nam je uprav v zadnjem času podal klasično dokaze. Glavni argument tega svo-bodoljubitelja proti škofovim zavodom, proti nabiranju zanje in proti snovanju in delovanju gospodarskih društev je klic njegov po vladi in policiji! Vlada, kje si, da ne razpustiš gospodarskih društev, policija, kje si, da ne postaviš kor-done policistov pred vsako cerkev, ki naj zabra-nijo pobiranje milodarov za dobrodelne namene? Minulo leto je vladno tajništvo na Francoskem pripravljalo predlogo, s katero bi se prepovedalo duhovščini pobirati milodare za katoliške šole in za druge dobrodelne naprave. Toda ta brutalen, nečuven napad na osebno svobodo je bil tudi najhujšim brezvercem francoskim presu-rov in najveljavnejši liberalni listi so ga obsodili s toliko odločnostjo, da je ostal pokopan v predalih vladnega tajništva. V dr. Tavčarju bi bil našel ta predlog zagovornika do zadnjega vzdiha ! — Tako je svobodoljubje, tako je naprednjaštvo LISTE Listnica uredništva. Gosp. Napredni k u: Radi priznavamo, da je Vaš dopis času primeren. Kakor Vam je morda znano, živimo v času, ki ga pratikarji, za njimi pa tudi drugi navadni ljudje imenujejo pred-pustnim. Med drugimi novicami pišete nam, da je šele sedaj Vaša stranka iztaknila pravo sredstvo, s katerim sigurno v prav kratkem času ugonobi vse klerikalce. »To izbor no in sigurno sredstvo,« tako pišete, »dobiti se nam je posrečilo po prav nenavadnem potu: učili smo se namreč od nasprotnikov. Klerikalci ustanavljajo konsumna društva in posojilnice, to je zgodovinsko dejstvo. Po-snemajmo jih torej še mi. Kajneda, to je izvrstna misel ?« In res, pripovedujete nadalje, ustanovili ste po tem klerikalnem receptu nekaj tacih zavodov, ki imajo namen, ugonobiti klerikalizem. Najprvo ste ustanovili konsumno društvo, kateremu jo namen, — konsumirati vsa klerikalna konsumna društva. Lep in imeniten namen, ka- kor pravite. Želodec, ki bode po Vašej trditvi vsa ta konsumna društva prebavil, je »Slov. Narod«. Ako le ne obležijo v njem ! Drugi izmed Vaših imenitnih zavodov je posojilnica. To pa je prav poseben zavod. Ne izposoja namreč, ampak samo jemlje na posodo, — ideje. Sedaj ste vzeli na posodo, in sicer od Židov, idejo uprizoriti run. Ta ideja pa je preveč stara, židje so jo iznašli v znamenitem letu 1870. Zatorej je ta ideja že opešala popolnoma. Mi bi Vam torej svetovali, da si poleg teh že ustanovljenih zavodov Se ustanovite bolnišnico, saj bi bilo tudi to po klerikalnem navodu. Razloček bi bil le ta, da se v takih pravih bolnišnicah zdravijo ljudje, v Vašej pa bi se zdravil tisti želodec, v katerem leže konsumna društva, in zdravile bi se tam tudi tiste slabotne ideje. Toliko se nam je zdelo potrebno spregovoriti o Vašem, nam sicer simpatičnem pismu. Ker je baš predpuatni uas, dovolili smo si tudi mi s tem Vašim pismom majhno šalo. Strmo glavili smo je namreč v koš, kamor jo priletelo naravnost na glavo. Sedaj pa iz koša moliočitaje nogi navzgor. To p.i nas ne gane. Predpustne misli. (Govoril dr. Žlobudral.) »Srečen je predpustni čas To mora vedit1 vsak; Vsi ljudje vživajo Spas Bod' bogat al' s'romak.< (Pavel Knobelj.) O »predpustu« govoriti — gospoda moja — niso ,špasi', čeravno ne manjka niti gradiva, niti tvarine. A ravno zato je križ, ker je tega blaga toliko, da je človek v zadregi, kje bi začel, da bi govor imel pravo obliko ter poslušalcem bil po-všeč. Godi se mi skoraj, kakor tistemu bolniku, ki ga je zdravnik vprašal, kaj da mu je. »Nekaj mi je,« — pravi, — »pa sam ne vem kaj.« Na to zdravnik: »Meni je ravno tako. Nekaj bi Vam zapisal, pa sam ne vem kaj!« Pa ostanimo pri imenu. Kaj je predpust ? Pratika nam pravi, da je to čas od Božiča pa do pepelnice; toraj neka reč, ki ima začetek in konec. Pa to še ni vse; ima še nekaj posebnega. Večkrat se čuje beseda »narobe-svet« — in če govorimo o predpustu, moramo reči, da je »poosebljen narobe-svet«. Njegov tovariš »post« ima vender, kakor se spodobi, tri dele: začetek, voditelja slovenskih liberalcev. Proti temu treba najodločneje reakcije vseh, ki res ljubijo svobodo in napredek! Cerkvenopolitične postave na Hrvatskem! Iz Zagreba, 7. februv. Ko je pri zadnjih volitvah zedinjena opozicija uporabila v svoji borbi tudi takozvane cerkveno-politične postave, ki so se bile malo poprej na Ogerskem uvele, napadali so jo vladinovci, češ da opozicija krivico dela vladi, kajti za zdaj se sploh no misli na take postave na Hrvatskem. In kaj se je zgodilo v letošnjem saborskem zasedanju ? Ban se je izjavil javno v saboru, da je namenil v kratkem času predložiti saboru osnovo za take cerkvenopolitične postave, pa se nadja, da bode dobil za to podpore od obeh strani sabora. Povod tej izjavi je dal govor Vasin Popoviča, a posebno še poslanca Sumanoviča v specijalnej razpravi proračuna. Poslanec Sumanovič je namreč v saboru rekel, da Srbi na Hrvatskem niso v verskem pogledu ravnopravni, pa je vstal za to, »da zahteva slobodo vesti in potem tudi zakonodavstvo, katero bi jo spoštovalo«. Že vsled te izjave, s katero je član srbskega kluba raztolmačil želje Srbov v verskem pogledu, se je mogla pričakovati nekakšna izjava banova v tem pogledu. A ko je o tej zadevi spregovoril tudi vodja zedinjene opozicije in katoliške stranke dr. Brestjensky ter se očitno izjavil, da je zato tudi on in njegova stranka, da se urede odnošaji katoliške in istočne cerkve in druga neka cerkvena vprašanja, ali le na temelju dozdaj obstoječega konkordata, moral je povedati seveda tudi ban svoje mnenje že zaradi tega, da umiri Srbe. »Obzor« piše o tem takole: »Videti je, da ban ni nič več tako miren, kakor je bil v svojem govoru v generalnej proračunskej debati. Sinoč se nam je zdel preveč nezoluten. Očevidno je bilo, da ga je malo zazeblo, ko je pomislil, kako bode njegova izjava o cerkvenopolitičnih postavah pro-budila po celej zemlji in tudi prek njenih mej nemirno gibanje. Ban je navestil, da se vlada ne bode dolgo obotavljala, da se loti urejenja nekih interkonfesijonalnih vprašanj in sicer na jako ši-rokej podlagi, da se že zdaj boji, da bi mogla biti opozicija ž njo nezadovoljna. Ono, kar je ban govoril o slobodi vesti v najširjem smislu ter o dolžnosti in pravu države, da se meša v stvari, o katerih cerkveno pravo trdi, da spadajo jedino v področje cerkvenega zakonodavstva, je za nas nov dokaz, da smo imeli prav, ko smo večkrat v našem listu opominjali srbske kroge, da s tem, ker so spravili ravno v najbolj neugodnem času vprašanje o navideznem urejenju interkonfesijonalnih odnošajev na Hrvatskem, niti ne slute, kako bodo s tem izzivali duhove, ki komaj čakajo, da pridejo na površino, in katerih se bode dalo vrlo težko osloboditi. Po včerajšnjej izjavi banovej ni daleč čas, ko se bode tudi pri nas začela borba med državo in cerkvijo, in ko se bode začelo poskušati uva- sredo in konec. Prva dva sta žalostna, zadnji je vesel. Predpust pa ima le dva dela: pred in pust. »Pred« ja truplo, »pust« je glava. »Pred« je vesel, »pust« pa — kaj bi rekel, — p u st, kajp'k ! Ker je to tedaj nekak čuden nestvor, oprostite, če sem tudi v zadregi zaradi definicije, dasi sem ga že mngokrat doživel in preživel. Ce ne bo vse zistematično in pravilno, ni mi zameriti, saj govorim »predpustom« in o »predpustu«. — Torej: a) Predpust je čas plešo v in koncer-t o v. Kaj to pomeni, veste meščanska gospoda bolj, nego mi premrli hribovci, ki nismo ne za ples, ne za koncert. Toda pardon ! — imamo oboje tudi v hribih. Burja in njen stric sever skrbita za koncert, sneg pa, ki nima tako premrlih udov, pleše prav po njuni »ariji«. Ker se vse to troje po kmečkih nazorih prišteva »elementom«, zove se po pravici »elementarni ples«. Ime in dejanje skoro jednako, pa vender kolika razlika ! Na gosposki ples ali koncert vabijo razna »Vabila« ali prilepljeni »lepaki« ; pri nas tega ni. Kadar se elementom zljubi, pa prično! Pa tudi v gmotnem oziru smo dosti na boljem. Koliko je pri gospodi stroškov za olepšavo telesa in drugih rečij, da je jati cerkvenopolitični interkonfesijonalizem. Mi bi samo želeli znati, jo li tudi svečenstvo jedne in druge cerkve v banovej stranki deli mišljenje ba-novo o takšnih pravicah države pri nameščanju cerkvenih beneficijatov, kakor jih je včeraj razvijal ban. Mi iskreno izjavljamo, da se nam ba-novo izjave o tem zde direktnim zanikanjem vsega, kar o tem uči cerkveno pravo katoliške in iztočne cerkve. Ali o tej stvari spregovorimo pri drugej priložnosti obširneje«. Tako je v kratkih potezah obsodil »Obzor« banove izjave glede interkonfesijonalnih postav, katere pridejo gotovo v kratkem času pred hrvatski sabor. Večina sedanjega hrvatskega sabora bode gotovo tudi v tem vprašanju podpirala bana, saj je njegove izjave burno odobravala. Da se bode pa temu novemu napadaju na katoliški hrvatski narod uprla opozicija z vso odločnostjo, je čisto naravna stvar, ker za njo stoji ogromna večina naroda in vse domoljubno svečenstvo hrvatsko, katero bode v tej borbi delotvorno delovalo saj ga bodo za njo gotovo tudi pripravili naši odlični hrvatski cerkveni dostojanstveniki. Brez dvoma bode zmagal narod, ako bode složen, a mi se nadjamo, da ga bode ravno versko vprašanje še bolj probudilo in zedinilo z njegovimi vodjami. Hrvat se je od nekdaj čvrsto držal svoje vere ter jo obranil tudi s potoki krvi, a ravno tako junaško bode odbijal od sebe tudi vse bodoče na-padaje na to njegovo najdraže blago, kar ga ima. Ker to, kar se snuje proti hrvatskemu narodu, ni želja njegovih sinov, saj takih on ni nikdar imel, to so tuji življi, ki hočejo razjedati moč naroda tudi v verskem pogledu. Proti takim življem mora se smatrati za vsakega hrvatskega domoljuba naj-sveteja dolžnost: borba do skrajnosti za verske in narodne pravice na celej črti. Politični pregled. V Ljubljani, 11. februvarija. Delegacijsko zasedanje. Še pred odgo-ditvijo državnega zbora se je naglašalo, da se sni-deta obestranski delegaciji na Dunaju ako ne preje gotovo v jeseni in se potem vsaj za silo uravna razmerje mej obema državnima polovicama. Nekateri parlamentarci so bili celo mnenja, da se vrši delegacijsko zasedanje na vsak način tekom poletja, naj zboruje državni zbor ali ne. To je pa le tedaj mogoče, ako se pred tem časom zopet snide avstrijski parlament, da si vsaj izvoli delegate, za katere dosedaj še ni poskrbljeno. Ker je pa kaj malo nade, da se to zgodi pravočasno, ker nimamo niti najmanjše gotovosti, da se parlament sploh snide letos k mirnemu delu, zato pač sedaj še ne moremo govoriti o delegacij skem zasedanju. Gotovi krogi pa radi tega tudi niso preveč v skrbeh. Pravijo namreč in »Agr. Zeitg.« je o tem popolno prepričana, da bo pragmatična sankcija, ki je mnogo stareja, kakor pa nagodba iz 1. 1867 iz druge ustavne določbe, rešila monarhijo tudi iz te krize in da se toraj na podlagi človek dostojno opravljen in pripravljen ; pa tudi »mošnjiček« ni najzadnje, kar se mora imeti sa-boj. Hribovci smo vsega tega oproščeni. Godbo in ples pa je znabiti še zanimiveje poslušati in gledati. Torej nas taka »dobra« (?) volja nič ne stane. Po mestih pa menda zastavljalnice nimajo nikdar toliko posla, kakor ravno predpustom. Zastavlja se, spravlja in zapravlja. O, predpust, ti čas presneti! Razven navadnih plesov so predpustom tudi »maškarade«. To je še le pravi spak, kakor znači že beseda. Ob takih prilikah se kaže res narobe-svet. Bolj ko je kdo našemljen, lepši je! Kedo bi zameril, če ni takrat vsakedo »treznomisleč«, ali če je v takem narodnem času marsikak »naroden« fiiovek »naroden«, — da le »simo tamo« se obrača. b) č a s za možitev in ženite v. Na kmetih je to vsaj pri »boljših« hišah še v navadi, čeprav so tudi izjeme, kakor povsodi. Vender pa trdijo notarji, da imajo ta čas najboljšo žetev. Kajpada ima tudi nekdanji Amor, bog ljubezni, največ opravila, da kolikor mogoče parov skupaj spravi. Pri takih prilikah je včasih žalost in veselje pod jednim klobukom. N. pr.: »No, Jozelj, kaj Ti te sankcije tudi brez delegacij še ohranijo skupne razmere. Poslanec dr. Pacak o spravnem vprašanju. Državni poslanec dr. Pacak je odkril so-trudniku nekega ogerskega lista nekaj svojih mislij glede rešitve spfavnega vprašanja in glede stališča mladočeških poslancev napram temu vprašanju. Zastopnik mladočeškega kluba najpreje kar najodločneje zavrača misel, češ da so Cehi nasprotniki sprave, kajti, pravi poslanec, češki zastopniki so se vselej rado volje odzvali vladnemu povabilu k spravnim pogajanjem, mej tem ko Nemci tega niso storili. Tudi nadalje bodo češki zastopniki vztrajali na tem stališču, akoravno morda zopet brezvspešno. Sicer se tudi mej češkim narodom sem ter tje čuje glas proti spravni mešetariji, toda taki glasovi niso merodajni. Sicer pa tudi tem ne moremo zameriti, ako konečno izgubo potrpežljivost, ker se jih že tako dolgo vodi za nos. Sporazumljenje mej obema narod-nostima je mogoče in se bo tudi doseglo, toda le na podlagi načela, da more Nemec ali Čeh iskati in najti svoja prava v lastnem jeziku v vseh delih češke dežele. Čehi gotovo ne bodo ugovarjali razveljavljenju jezikovnih naredeb, toda šele tedaj, ko se doseže popolno sporazumljenje. Ko bi pa preje privolili v to zahtevo nemških prvakov, smelo bi se jih smatrati za politične otroke. Sedaj v nemškem taboru običajni klic: »Nikakih pogajanj, dokler so v veljavi jezikovne naredbe*, je torej brezpomemben. Konečno izjavlja dr. Pacak, da hočejo mladočeški poslanci neomajno vztrajati pri sedanji večini, ker si je napisala na svojo zastavo dve važni načeli, namreč avtonomijo in jednakopravnost. Posl. Doblhammer f. Predvčeranjim je umrl v samostanu Reichersberg gorenje-avstrijski državni in deželni poslanec Jurij Doblhammer v starosti 76 let. Pokojnik se je porodil 26. aprila 1823 v Neundlingu. Po dovršenih študijah v Lincu vstopil je v gorenji samostan in bil 25. julija 1847 posvečen v mašnika. Pridobil si je tekom let splošno spoštovanje prebivalstva v mestu in na deželi ter je bil 1. 1878 v okraju Schiirdling izvoljen deželnim poslancem, kateri mandat je ohranil do svoje smrti. V državni zbor ga je poslal isti okraj leto pozneje in ga je zastopal do zadnjih splošnih volitev, pri katerih je bil v tretjem volilnem okraju s 444 od 506 oddanih glasov izvoljen poslancem pete skupine. Spočetka je bil Doblhammer član centruma, ko se je pa osnoval klub katoliške ljudske stranke, vstopil je v ta klub in vztrajal v njem do zadnjega. Kot parlamentarec stekel si je mnogo zaslug posebno v gospodarskih vprašanjih. Bil je član glavne komisijo za preosnovo zemljiškega davka ter dalje časa delaven v davčnem odseku. Gorenje - avstrijska katoliška stranka je izgubila z njim zvestega in neumornega bojevnika ter vnetega ljudskega zastopnika. Vatikan in Kvirinal. Vkljub temu, da je »Osservatore Rom.« v jednji zadnjih številk temeljito pojasnil glede sodelovanja Vatikana pri jsgsssrsss; .....j rr-T-rr-riant^ je, da si tako žalosten?« — »I, skoraj da so oče umrli!« — »Kaj pa sedaj, se boš moral ženiti?!« — (Jozelj smeje se): »I, kajp'k, skoraj da se bo treba!« Fant si tedej išče neveste, vdova pa moža. Ko so »pismo« naredili in »na oklice dali«, treba le še »molit« hoditi in pripravljati za »ofcet«. Če se med oklici nič ni pokazilo, zgodi se to rado po končani ženitnini; zakaj nekateri ženin dobi namestu »gospodinje« le »žensko«, pa tudi kaka nevesta ali vdova namestu moža — »pijančka«. Kaj čemo, to je prevara, ki ni ne prva, ne zadnja ! Zakon, pravijo, je »loglovž« ; jedni silijo notri, jedni vun. Veliko denarja gre ta čas iz rok v roke pod imenom »dota«, pa tudi »barem-blaga« pod imenom »bala«. To je poseben magnet, ki marsikaki deklini pripomore do moža, čeprav ni izmej števila »lepih« : ........Dota, dota! S'cer ne zlezemo iz kola. Vredna je možem pomeoka Tista le, kjer zlat zacvenka.' Pri nas na Kranjskem je bil (razven letos) predpust znamenit tudi zaradi tega, ker se je v tem času shajal deželni zbor. To je neke posebne vrste koncert, kjer sicer ne svira vojaška Priloga 34z. štev. „Slov enca" dne 11. februvarija 1899. mirovni konferenci, vedno znova objavljajo liberalni listi najrazličnejše vesti, izjavljajoč, da Vatikan pri konferenci ne bo zastopan kot svetna oblast. Da se to zgodi, dela na vse kriplje italijanska vlada, ki je voljna poslati svojega zastopnika k mirovni komisiji le tedaj, ako Vatikan ne bo zastopan. Nasproti temu se baje prizadeva, pridobiti tudi za vatikanskega zastopnika jeden sedež, posebno francoska vlada po svojem zastopniku v Petrogradu, toda dosedaj neki brez vspeha, ker sv. Stolica ni hotela vsprejeti nasveta, naj bi jo zastopal kak delegat srednje državice. V Vatikanu vstrajajo pri zahtevi, da mora sv. Stolico zastopati lastni zastopnik. Iz teh poročil je toraj razvidno, kako raznovrstna, neresnična poročila krožijo o tej zadevi. Zmaga francoskega ministerstva v ;poslanski zbornici. V včerajšnji seji francoske poslanske zbornice vršila se je razprava o vladnem načrtu, s katerim se določa, da se v bodoče pečajo s kriminalnimi preiskavami, kakor je mej drugim ravno sedanja Dreyfusova afera, vse komore kasacijskega dvora in ne samo kazenski oddelek. Komisija, ki se je prva pečala s tem načrtom, je, kakor znano, zavrgla načrt z 9 proti dvema glasovoma. Že tedaj so zagnali Dreyfu-sovci krik, da je s tem izidom stališče ministerskega predsednika Dupuya zelo omajano, in da se bo moral umakniti. No, Dupuy ni izgubil poguma. V včerajšnji seji, v kateri se je vršila glavna razprava o tej zadevi, je vlada odločno zagovarjala svoj načrt ter vkljub velikim ugovorom dosegla vspeh, da se je s 332 proti 216 glasovom sklenilo preiti v nadrobno razpravo in se je toraj načrt v prvem branju odobril. Kakor kaže, bo vlada prodrla s svojo zahtevo in konečno vendarle dosegla, da se ta umazana afera reši tako, kakor je potrebno, in se pomiri dolgotrajna razburjenost mej prebivalstvom. Blaž Potočnik in njegova doba. (V 100 letni spomin njegovega rojstva spisal J. Benkovič.) (Dalje.) III. Kako se je pokvarjeni cerkveni duh pozneje razvijal in kako propadal, o tem tu ni moč pisati. Le toliko omenim, da nekateri možje, kakor n. pr. Andrej Smolnikar, Gašpar Venedig, dr. A. Fiister, so dospeli v tej smeri do skrajnih po sledic. Na deželi so polagoma izumirali in njih duhamorni vpliv se je, hvala Bogu, kmalu pozabil. Ribniški dekan Ilolcapfel je še leta 1849 pri novi maši o. C. javno na prižnici povedal, da v veliki njegovi fari, katero je še le nastopil, nad polovico ljudij že 20 let ni prejelo sv. obhajila. Tako trdo je postopal njegov janzeniško nadah-njen prednik dekan Janez Traven (f 1847), ki je spisal tri latinske knjige in leta 1829 objavil svoje strogo janzeniške pridige »Opominjevanje k pokori v svetem letu 1826.« Njemu podobni so bili dekani Dagarin, Vojska, Mušič, župniki J. Stano-nik, Fil. Grošelj itd. godba svojih komadov, pač pa vdarjajo pristni kranjski tamburaši domače, pa tudi politične »šti-keljce«. Da je vstreženo dvojezičnemu prebivalstvu, je v programu vedno tudi nekaj nemških »viž«. — Dostikrat je pa tudi res, kar pravi Ko-seski: »Prazna slaina da se mlati, Vse besede so le zguba.« Po drugodi se pleše, kakor se gode, tukaj pa naletimo tudi na »opozicijo«. Dasi ne sme prištevati se »maškaradam«, vendar pogosto čujemo, da je v zboru ta ali oni temu ali onemu potegnil »krinko« raz obraz. Če jemljemo še v poštev Falbov koledar, smelo trdimo, da spadajo v to dobo najbolj »kritični« dnovi. c) Čas norosti in zapravljivosti. Ce bi predpustom hoteli »Studenec« polniti s pre-hlajenimi možgani, trebalo bi izdatno razširiti ga. Pa to je nekaj navadnega, ki se ponavlja leto za letom in je menda neko potrebno zelo, ker bi sicer ne veljalo, »da je tisti največji norec, ki nikdar norel ni«. Na pustni torek mnogo ljudij — kakor pravimo — »glavo izgubi« ; predpustu godi se ravno narobe: izgubi život in glava mu ostane — iz predpusta postane »Pust« ali po domače »Kurent«, ki obhaja takrat svoj imendan — kajpada Mnogo vrle, razborite može pa je ta neljub razdvoj in prevladanje takih razmer po letu 1830 odvrnilo od vztrajnega duševnega dela. Zato so v javnosti ali začasno ali za vselej popolno utihnili n. pr. Metelko, J. Burger, Zalokar, Cigler, Potočnik itd. Bili so po prestanih napadih in bojih duševno ubiti ali pa vsaj toliko potrti, da se jim je to delo pristudilo. Ko se je leta 1837 misijonar Baraga vrnil v domovino nabirat milodarov za svoj misijon, mudil se je na Kranjskem le par dnij in to na svojem domu v Trebnjem; v Ljubljani se ni menda nikjer oglasil in tudi drugod v deželi ne, ker je slutil, da njemu sovražni duh še vlada, in bi v teh krogih iskal miloščine brez vspeha. Dalje časa se je mudil drugod in precej veliko nabral. Kmalu pa se je odločno obrnilo na bolje. Uprav v oni dobi se je jela razširjati med Jugoslovani narodna ilirska ideja. Posebno goreče pristaše je našla v ljubljanskem bogoslovnem semenišču. S to idejo prošinjeni so bogoslovci 1. 1841 ustanovili svoje slovansko bralno društvo in v to svrho položili temelj zasebni slovenski, oziroma slovanski knjižnici v semenišču. Prvi v tem krogu so bili »Ilirci« Lovro Pintar, Jakob Krašna, Dav. Preveč, J. Skofic, Jer. Dolžan, L. Jeran i. dr. V ta krog je zahajal tudi dr. J. Bleivveis, tu se učil slovenščine, in oprt na te? mlade nadepolne moči je jel leta 1843 vredovati »Novice«, ki so zastopale strogo narodna in katoliška načela in bile Slovencem v neizmerno duševno in gmotno korist. Ista ideja je vzbudila pet let pozneje »Cerkveni Časopis«, ali prav za prav »Zgodnjo Danico«, dočim sta bila slična nemška časnika ljubljanska »Theologische Zeitschrift« in »Laibacher Kirchenzeitung« nekak prehod iz stare dobe v novo i v cerkvenem i v narodnem pogledu. Koliko so »Novice« z »Danico« storile za preporod slovenskega naroda, je pač vsakemu znano. Konstatovati treba le to-le zanimivo in važno dejstvo: V semenišču ljubljanskem se je 1. 1791 jela gojiti cerkvi in narodu sovražna janzeniško-jožefinska ideja, in v istem semenišču se je leta 1841 — torej točno pol stoletja pozneje — jela gojiti katoliško-narodna ideja, prvi diametralno nasprotna, ki je staremu kvarnemu toku zastavila močan jez in je poslej cerkvi in narodu na Kranjskem ter sploh na Slovenskem ogromno koristila, ker so so skoro v istem času tudi v Gradcu, v Celovcu in v drugih slovenskih semeniščih osnovale slične zveze v prospeh narodni in tem potom tudi katoliški ideji. Pol stoletja pa je ta oživljena katoliško-narodna ideja po mnogih hudih bojih slavila zmagoslavje na prvem slovenskem katoliškem shodu leta 1892. V 18. stoletju je krepka verska ideja vzbudila narodno idejo, kateri pa je, združeni in spojeni v jednoto, vlada skušala zamoriti. V 19. stoletju pa je oživljena narodna ideja obudila in poživila pristno katoliško idejo, ki ima kot katol.-narodna ideja neprestan, a časten boj s staro cerkvi in narodu sovražno silo. v različnih krajih različno. Kedor je celi predpust zdržal se plesov in balov, težko da bi se mogel premagati na pustni dan, da ne bi s kako »polko« ali »mazulinom« počastil »Kurenta« ob njegovem godovanji. Po slabi tovaršiji rada glava boli; po obilni dobri volji peče zgaga; po predpustu pride »Pust« in po »Pustu« »post«. Ta ima nalogu po možnosti popraviti, kar sta zagrešila njegova prednika. On ljudem oči odpre, da spoznajo, koliko stanejo »pustne šleve« ; vzbudi jim zavednosti da postanejo zopet »treznomisleči« ter jim pokaže, kaj jim je vzel »Pust« : >D'narji prej že pičlo šteti, So do zadnjih bilk požeti«. Ko toraj »Kurenta« pokopljejo, vrne se med ljudi zopet normalno stanje. Dekleta, ko so morale vleči »ploh«, se za jedno leto oddahnejo; komur pa jo v mošnjičku in v omari pobrala »pustna jetika« »barem blago«, ne bo jokal ob njegovem pogrebu, marveč vskliknil veselo: »Hvalo Bogu, je dovršen, Le predolgo je mudil se. Prižan ves, razkuStran, zmršen Je med nami kruto vil se; Ni zastonj za uorca kršen«. Tako je, kaj črno! In v dobi tega veselega in srečnega duševnega preobrata med Slovenci ima Blaž Potočnik neprecenljive zasluge za cerkev in narod. Dobro je vedel, da se je ljubezen do cerkve v ljudstvu ohladila. Prenapeta Btruna poči: in prenapeti duh janzeniški je pravo duhovno življenje ljudem pri-studil. Potočnik je pa tudi opazil, da v ljudstvu ni skoro nobene narodne zavesti. Narod je zopet trdo zadremal, ko se je komaj probudil. Da bi srca ogrel v ljubezni do Boga, do cerkve in do domovine, začel je skladati ne le svetne, temveč tudi nabožne pesmi, katerim je nekaj sam, nekaj pa Gregor Rihar zložil primerne lahke napeve. In kmalu se je pokazalo, da res »v pesni duša živi, v pesni slast je sva«. Leta 1827 je dal na svetlo prvi precej obsežni zvezek svojih nabožnih pesmij. Leta 1837 je izšla ta knjižica v drugi, leta 1845 pa v tretji obakrat pomnoženi izdaji. Leta 1843 je dal na svetlo drugi zvezek nabožnih pesmij. Že leta 1843 so pisale »Novice«: »Kranjskih pesem gosp. fajm. Potočnika posebno priporočevati treba ni. Pojejo jih po celi deželi: višje hvaliti jih ne moremo .. . Vse so polne lepih mislij in prave srčne vere; kar pa jezik tiče, je tako prijeten, da jih je veselje brati.« Pozneje je nabožne pesni objavljal v »Danici« ; nekatere pa so se po organistih pismeno razširile po deželi. Zlasti srečno je prevel več latinskih in laških pesmij, posebno himne sv. Alfonza, ki se še sedaj zelo rade prepevajo. Potočnikove so n. pr.: »Cvetice ve, ki noč in dan cve-tete,« »O kam, Gospod, gre tvoja pot?«, »Zdrava zemlje vse Gospa!«, »Božje Matere Device«, »O upanje mi lepo!«, »Marija preblaga!«, »Moj duh se povišuje« itd. Ž njim ali vsaj kmalu za njim so se jeli oglašati drugi nabožni pesniki, n. pr. Luka Doli-nar, Hicinger, Praprotnik, Jeran, Virk itd. Vendar pa moramo reči, da je prvak med našimi nabožnimi pesniki še vedno Potočnik. Pel je 'res iz srca za srce; i s tekstom i z napevom je znal ubrati pravo srčno struno. Poznal je namreč slovenskega duha in se temu kar najbolj prilagodil. (Dalje sledi,) Teilenski koledar. Nedelja, 12. februvarija: 3. predpepelnična, evang.: Jezus ozdravi slepca. Luk. 18. Evlalija m. — Ponedeljek, 13. februvarija: Katarina Ric. — Torek, 14. februvarija: Valentin m. Pust. — Sreda, 15. februvarija: Favstin in Jo-vita. Pepelnica. — Četrtek, 16. febr.: Julijana d. — Petek, 17. februvarija: Kancijan m., Teo-dul in Julijan mm. — Sobota, 18. februvarija: Simon šk. — Solnce izide 15. februvarija ob 7. uri 7 min., zaide pa ob 5. uri 21 min. — Lunin spremin: Prvi krajec 17. februvarija ob 9. uri 50 min. zjutraj. — Musica saera v nedeljo, 12. februvarja: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Mašo v F - dur zložil dr. Jan. Benz, gradualo in traktus A. Foerster, ofertorij K. Ai-blinger, Tantum ergo P. A. Hribar. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Mašo zl. L. Belar, graduale Foerster, ofertorij B. Met-tenleiter. Dnevne novice. V Ljubljani, 11. februvarija. (Izjava.) V zadevi mestne hranilnico ljubljanske. V polemiki proti »Slov. Narodu« spodletele so nam nekatere opazke glede mestne hranilnice ljubljanske, ki bi utegnile omajati zaupanje v ta denarni zavod. Izjavljamo toraj, da nimamo nikakega vzroka, dvomiti nad strogo so-lidnostjo in zanesljivostjo tega denarnega zavoda in da toraj navedbe in izvajanja naših člankov, v kolikor bi se moglo tolmačiti v zgoraj označenem neljubem smislu, s tem lojalno obžalujemo in pre-kličemo. V osobni zadevi gospoda dr. Ivana Tavčarja. V polemiki zadnjih dni so nam spodleteli osobni napadi na gospoda dr. Ivana Tavčarja, ki se značijo kot huda razžaljenja njegove časti. Iver nimamo nikakega vzroka, dvomiti nad občeznano osobno integriteto gospoda dr. Tavčarja, izrekamo, da svojo označeno pisavo obžalujemo in vse navedeno osobne žalitve lojalno prekličemo. Vredništvo »Slovenca«. Opomba: Jednaki izjavi objavlja današnji »Slovenski Narod« glede <>Ljudske posojilnice in glede osobne zadeve gospoda dr. Iv. Šusteršiča. Upamo, da je s tem za obe strani ta zadeva častno rešena. (Ljubljanski škofijski list) objavlja krasen pastirski list kneza in škofa za postni čas, v katerem govori o namenu človekovem. Nadalje razglaša škofijski list polajšave pri postni postavi, naznanja, da bo dne 11. aprila shod dekanov v Ljubljani, kjer bo pod predsedstvom škofovim razgovor o nameravanih škofovih zavodih ter se bodo predložili načrti in računi, o praznovanji konca 19. veka in o redu za kanoniČno obiskovanje ; list omenja, da bodo v tekočem letu dvojne skupne duhovne vaje za svečenike, da bo birma v dekaniji postojinski in trnovski v drugi polovici aprila, v dekaniji ljubljanski v drugi polovici meseca maja, v dekaniji idrijski v drugi polovici meseca junija, v dekaniji moravški meseca avgusta in v dekaniji vipavski meseca septembra. — Razpisana je stolna dekanija s kanonikatom cesarske vstanove in kanonikat pri kolegijatnem kapitulu v Novem mestu. Prošnje je vložiti na cesarja do 14. marcija t. 1. — Iz škofijske kronike posnamemo, da je prišel g. Janez S muka vec zaradi bolehnosti z Blok kot kapelan v Horjul, na Bloke pa g. Viljem Mlejnik iz Kne-žaka. — V začasni pokoj je stopil g. Anton Medved, kapelan v Trnovem v Ljubljani. — Tej številki škofijskega lista je priložena tudi 49. številka »Zgodovinskega zbornika«, v kateri nadaljuje g. Jož. Kržišnik opisovanje o zgodovini horjulske iare. (Imenovanjej Suplent na mornarski nižji realki v Pulju, Jos. Žil i h, je imenovan začasnim glavnim učiteljem na pripravnici v Kopru. (Osebne vesti.) Svetnik pri prizivnem sodišču v Trstu vitez Višini, je imenovan dvornim svetnikom pri najvišjem sodišču na Dunaju. — Okrajni glavar v Malem Lošinju German Zuechi je premeščen k namestništvu v Trst; na njegovo mesto pride dr. Alfred pl. Manussi. — Sodni pristav Jos. C e c h e t je imenovan okr. sodnikom v Ajdovščini in pristav Jos. F o n sodnim tajnikom v Gorici. — Okrajni sodnik dr. Adolf Roschanz Podkloštrom je imenovan drž. pravdnika namestnikom v Mariboru. — Štajerski deželni odbor je imenoval A. Sttieglerja, učitelja na mariborski vinarski šoli, dež. vinogradnim komisarjem. Mož je sicer strokovnjak, a ne zna besedice slovenski. (Družba sv. Mohorja.) Opozarjamo vse rojake sirom domovine, da se zopet o pravem času pridružijo kot udje naši velevažni in prekoristni družbi sv. Mohorja in, če mogoče, pridobe še novih članov. Vabilo zaradi pomanjkanja prostora objavimo v prihodnji številki. (Častne svetinje) za 40 letno zvesto službovanje so nadalje dobili: Umirovljeni poštni sluga Fr. Antonsie\vicz, ključavničar južne železnice I. Grainer, delavec v predilnici I. Jaršek, vpokojeni uradni sluga I. Junz, uslužbenec pri južni železnici P. Lampert, strojevodja A. Lukašek, sprevodnik I. Mikota, odgonski sprevodnik P. Milek, uslužbenec južne železn. I. Možina, tiskarski strojevodja F. Pevc, c. kr. paznik V. Plehaty, kuharica M. Potokar, c. kr. paznik G. Prašek, uslužbenec južne železnice S. Silvestrini, sodni kance-list Fr. Stegnar, strojevodja I. \Vindisch, vsi v Ljubljani, in preč. gospod dekan A. Mežnarec v Kranju. (Volila.) Danes, 11. t. m. umrla gospodičina Ivana Kotnik volila je mej drugim po 1.00 gld. zavodom Marijanišče, Lichtenthurn in Josephi-num, po 50 gld. konferencam šempeterski, šen-klavški, frančiškanski in šentjakobski, ter 100 gld. trnovski cerkvi. Bog ji bodi plačnik! (Iz Št. Petra na Krasu.) Tukajšnji občinski odbor je v svoji seji dne 9. februvarija č. gosp. duh. svetnika Ivana Sajovica, župnika v Sla-vini, in č. gospoda Petra Bohinjca, župnika v Horjulu, imenoval soglasno za častna občana. (Iz Škrbine,) 7. svečana. Naša župnija žaluje, ker je zgubila duhovnega pastirja. Dne 3. t. mes. je umrl namreč naš preč. gospod župnik Peter Vu g a z vsem preskrbljen za pot v večnost. Preč. gospod dekan komenski, Lukežič, mu je v trenotku preselitve podelil zadnjič sveto odvezo. Pač velika sreča. Bolehal jc že dolgo za revmatizmom. Nekaj časa temu naredil se mu je velik tor, kateri mu je srebal itak male moči. Pešal je vidno. Sklenil je prositi pokojnino. Toda preč. gospod Peter je obračal, a Bog obrnil. Namesto časni, dodelil mu je milostno — za trdno upamo — neskončno modri večni pokoj. Novica o smrti preč. gospoda Petra je kajpada silno pretresla župnijo, pa tudi prijatelje in znance, katerih je imel pokojni nebroj, kar je pričala v dan pogreba polna cerkev vernikov in petnajst preč. gospodov so-bratov-duhovnikov. Mrtvaški sprevod je vodil preč. gospod dekan. Izmed odličnih udeležencev pogreba moram imenovati preč. msgr. kanonika dr. Sedeja in veleučenega gospoda dr. Laharnar-ja, c. kr. okrajnega glavarja sežanskega. Po deveti uri jel se je pomikati žalostni sprevod proti cerkvi, kjer so opravili duhovniki mrtvaške molitve in preč. gospod v spremstvu Ievitov peto sv. mašo in dva duhovnika pri stranskih oltarjih tihe svete maše za dušni blagor pokojnika. Po svetih mašah stopil je na lečo veleč, gospod Slokar, kurat na Gorjanskem, ter v ginljivih besedah slikal vrline pokojnika. Pričujočih glasno ihtenje in obilne solze so bile dokaz, da jim je segal govor do srca, da so res žalovali za vzornim pastirjem in prijateljem, katerega je po govoru le prekmalu zakrila kraška prst. Prisotni duhovniki so pred odhodom iz Škrbine nabrali za »Alojzijevišče« in »Slogo« v Gorici 40 kron. — Pokojni Peter Vuga je bil rojen 27. junija leta 1838 v prijazni vasici Morsko blizu trga Kanal v soški dolini. Šolal se je v Kanalu, potem v Gorici. V mašnika je bil posvečen 21. septembra 1863. Kot duhovni pomočnik je služboval v Opatjemselu in v Štjaku. Pozneje je dobil kuracijo Škrbino, kjer je deloval okroglih 25 let. vsem priljubljen. — Pokojniku blag spomin, Skrbincem vrednega naslednika. —a. (Z Goriškega.) Kanonično vmeščeni so bili zadnji čas prtč. gospodje: Peter Zorzin na župnijo v Št. Kancijanu, Alojzij Sambuco v Ogleju in Jožel Cigoj na župnijo Jagršče. — Preč. go spod dekan komenski je imenovan ekskurendo-provizorjem v Škrbini. — Župnijski službi ste razpisani: v Soči do 23. t mes. in v Skrbini do 21. marca.—VNabrežini je kupila občina tik cerkve lepo, prostorno kuracijsko poslopje z vrtom in drugimi gospodarskimi poslopji. (Dopolnilna volitev) v goriški deželni zbor na mesto grofa Frančiška Goroninija se bode vršila dnj 27. t. m. Kandidat bode skoraj gotovo žid dr. Luzzatto. (Prestop v katoliško cerkev.) Dne 29. janu-nuvarija se je v Kastvu v Istri vršila lepa slavnost. Neki mladenič pravoslavne vere je namreč prestopil v katoliško cerkev. Slovesnost je vodil kastavski župnik č. g. Mijo Laginja, mladeniču je kumoval občinski glavar Mirko Jelušič z gospo soprogo. Slovesnosti se je vdeležila velika množica ljudstva. (»Adriatiscke Post«) 3 štev. je izšla z bogato vsebino. Prinaša 5 člankov: o šolstvu na Primorskem, o vipavski železnici, o erar. skladiščih v Trstu, o ital. vseučilišču, o interpelaciji Lenassi-jevi proti Slovencem in druge krajše sestavke. List je namenjen v prvi vrsti tujcem, katerim naj bi odpiral oči glede na Primorje, ali treba, da mu priskočijo na pomoč tudi naši ljudje. Celoletna naročnina 2 gld. (Koroški novičar.) V gradu Karlsberg blizu Št. Vida se je obesil črevljar Jan. Samic. Zmešalo se mu je. — O povišanju plač mestnim uradnikom in drugim uslužbencem je v zadnji seji razpravljal celovški mestni zbor. Debata je bila dolgotrajna in poudarjali so, da plač ne morejo povišati zbog slabega denarnega stanja. Vsa zadeva se je zopet odkazala gospodarskemu odseku, da o nji vnovič razpravlja. Da je denarno stanje Celovca slabo, to dobro vemo. A istina je, da mestni zbor podpira vse naprave, društva itd., naperjene zoper Slovence, a za svoje uradnike pa nima denarja! Tudi značilno ! — V Borovljah se je obesil krojaški mojster Al. Beguš, star 51 let. — Novo podružnico c. kr. kmetijske družbe so ustanovili v Hodišah. (Narodno gibanje v Dalmaciji.) Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda za Istro pozivlje Dalmatince, da si ustanove večje število podružnic. Vodstvo opozarja na nevarno delovanje »Lege« v dalmatinskih pokrajinah z namenom, da potujči dalma-tinsko-hrvatski narod. Nadejati se je, da sc bodo dalmatinski rodoljubi temu pozivu odzvali in začeli snovali podružnice, ki bodo močna obramba nasproti zlobnim potujčevalnim nakanam «Lege«. (»Acta curiae), dijocezanski list krške bisku-pije, prinaša razpis natečaja za izpraznjeno župnijo v Cresu in kanonikat v Krku. V tem cerkvenem listu pozivlje mil. škof dr. M a h n i č mlado duhovščino, da se pripravi za župniške izpite, ker hoče povzdigniti vse provizorje krške škofije v stalne župnike. Ta velevažni ukrep ima lepi namen, da se duhovščina povzdigne do stališča, katero je potrebno ugledu krščanstva in duhovščine. (Značilno!) V Lindarju v pazinski okolici je bil odprt dne 1. jan. t. 1. nov poštni urad. Dasi je prosilo za mesto poštne odpraviteljice dovolj hrvatskega jezika zmožnih oseb, vendar je to mesto dobila ženska, ki ni zmožna niti besedice hrvaščine. Vidi se, da so italijanaši brez vednosti novega poštnega ravnatelja pomečkali v tej zadevi (»Milostni Jezušček«,) molitvenik, broječ 150 stranij, druga pomnožena in popravljena izdaja, posl. o. H. Šega iz reda manjših bratov. Pred tremi meseci je izšla ta priročna molitvena knjižica v prvi izdaji in se jo je dosedaj razpečalo že 1000 izvodov, kar je gotovo najboljši dokaz, kako se je priljubila vernemu slovenskemu narodu. Dobiva se v frančiškanskem samostanu v Ljubljani. (Obesil se je) sinoči v Tomačevem ondotni obče spoštovani gostilničar Srakar. Dobili so ga zjutraj mrtvega. Vzrok samomoru je neznan. Najbrže se mu je zmešalo. (Ponesrečila se je) sinoči ob 10. uri šestletna hčerka rodbine Vidic na Starem trgu štev. 13. Padla je z okna v tretjem nadstropju in obležala smrtno poškodovana. (»Narodov« dunajski poročevalec) je žid Peni-žek. O njem pravi «Cesky kraj« v svoji letošnji 5. številki na str. 3.: »Za dobre denarje služi češkim in protičeškim, liberalnim in — kot žid, protižidovskim listom — samo katoliškim listom ne, ker ti so takemu poročevanju nepristopni.« No, »Narod« mu je pristopen. (Proti javni nenravnosti.) V Kolinu na Nemškem sc je osnovalo društvo, katerega člani so se zavezali, da ne bodo kupovali v nobeni trgovini, zlasti ne v nobeni knjigarni, kjer so v izložbi ne-nravne slike, nesramni kipi ali pa slabe knjige — Zapazili smo tudi v ljubljanskih izložbah stvari, posebno med knjigami, katere so pripravne, javno nravnost še nižje potisniti, nego je žal že sedaj Občinstvo se naj drži gesla: Pri takih ne kupovati ! (Okoli sveta.) Koliko zanimanja je vzbudila njega dnij povest Jules Verne-a »Potovanje okoli sveta v 80 dneh«! Sedaj smo že daleč- napredovali, ker se pride okoli zemlje v 66 dneh. Ce bo dogotovljena sibirska železnica, bo možno priti okoli zemlje v 33 dneh. Kdor se rad vozi, bo torej v jednih počitnicah lahko prišel dvakrat okoli sveta. (Za predpust) objavlja »Informat.« sledečo politično vest: V zunanjem ministerstvu se neki marljivo pečajo s preosnovo sedanje ustave. Do-tični zakonski načrt objavi se, kar moremo dostaviti, pustni torek. (Versko gibanje na Angleškem.) V angleško cerkev vedno bolj prodirajo težnje po jedni katoliški Kristusovi cerkvi. Duhovniki vvajajo katoliške obrede, katoliško mašno obleko, obrede svete maše, celo spoved. V učnih knjigah so nauki, o katerih je manehesterski škof dejal, da vodijo dosledno izvedeni le v rimsko cerkev. Temu gibanju so se začeli sedaj upirati nekateri vplivni prote-stantje, med njimi fanatični Kensit, pa Ilarcourt. Harcourt je razposlal okrožnico, s katero poživlja lajike v boj zoper »romanizem«. V okrožnici zahteva, da se ustanove cerkvena sodišča, a brez škofov, le pod vplivom lajikov. Ta sadišča naj bi krotila uporne duhovnike. Nekateri anglikanski škofje so zadovoljni s tem predlogom. Tako je škof Ryle odstavil dva anglikanska duhovnika v Livcrpoolu, ker sta spovedovala. A 8000 faranov je takoj protestiralo proti tej škofovi odredbi, češ da ne more nihče braniti, da ne bi hodili k spovedi, če hočejo. Sosedni anglikanski župnik pa je obljubil, da bo kaznovanima duhovnikoma oskrboval plačo. Zdi se, da se bližajo anglikanski cerkvi velike krize, in morda iz teh kriz izide angleško ljudstvo zopet — katoliško. Daj Bog! (Židje in kristjani.) V Radbloni v Galiciji sta se skregali dve ženski, kristijana in Židinja. Prva je zaklicala drugi: »Čas bi že bil, da se vi židje poberete iz Galicije«. »Kaj?« zakričala je Židinja nazaj, »mi se naj poberemo ? Vi kristijani se poberite, saj itak nič druzega več nimate v Galiciji, nego cerkve in pokopališča«. (Sejmi po Slovenskem od 13. do 18. februv.) Na Kranjskem: 13. v Motniku, Radohovi vasi in Vipavi; 14. v Dobu, na Dobrovi, v Št. Lam-bertu, Razdrtem in v Žirovnici; 17. v Kotredežu in Vel. Cirniku. — Na slov. Štajerskem: 14. v Brežicah, Ponkvi, Središču, Žalcu in Sevnici; 16. v Bučah in Vrenskagorcah. — Na Koroškem: 13. v Kutarčah; 15. v Oberdravbergu. — Na Primorskem : 13. v Palmi, Sežani; 14. v Črnikalu; 15. v Vidmu (3 dni). Društva. (Pevsko društvo »Ljubljana«) priredi v nedeljo 12. t. m. v restavracijskih prostorih gospoda Aura svoj pevski večer. Začetek ob 7. uri zvečer, vstopnina prosta. — Na pustni torek pa priredi v gostilni gospoda Frana Rozmana »pri Virantu« svoj pustni venček; začetek ob 7. uri; vstopnina 30 kr. (Katoliško izobraževalno društvo sv. Jožefa v Tržiču) je imelo 2. febr. t. 1. svoj redni občni zbor. Komaj dve leti je staro to društvo, pa se je v tem kratkem času krepko razvilo, z vsem potrebnim preskrbelo in si tako zagotovilo svoj obstanek. Tudi si je prihranilo svotico denarja, da ob kaki nepričakovani stiski ne pride v zadrego. V minolem letu je društvo priredilo več predstav, pri katerih je bilo poslušalcev in gledalcev vselej natlačeno polno, napravilo je nekaj izletov in je nastopalo pri raznih slovesnostih. Svojim obolelim udom je dajalo male podpore. Društvo sv. Jožefa ima, tako upamo, še lepo prihodnjost in v tej prihodnjosti važno nalogo, o kateri se nam sedaj še ne zdi primerno govoriti. Da bi le mili Bog dal društvu vedno krepkih močij, ki bi se zavedali, kolikega pomena je dandanes delati v dušni in telesni blagor delavskih stanov. »Pauperes evangelizantur«. — V odbor je bilo izvoljenih devet poštenih mož, katerih imena so nam porok, da se bodo žrtvovali za društvo. Pri občnem zboru smo se hvaležno spomnili tudi društvenih dobrotnikov, katerim bodi tudi na tem mestu izrečena prisrčna zahvala. Posebno hvaležnost smo dolžni tržiškemu rojaku, mil. gospodu stolnemu proštu L. Klofutarju, ki je društvu daroval lepo število koristnih knjig! Vsem Bog povrni! Darovi. Za katoliški dom: G. Anton Ponikvar, župnik v Starem Trgu, 5 gld. ZaJeranovo dijaško mizo: Povračilo 10 gld. — Prijatelj iz Bohinja 5 gld. — G. J. Soukup, župnik z Gore nad Idrijo, 2 gld. — Gosp. Anton Žakelj, gimn. profesor v Ljubljani, 5 gld. — P. Bohinjcc, župnik v Horjulu, 5 gld. — G. A. Jaklič, vojaški kurat v Trstu, v spomin pokoj, župnika M. Kljuna 6 gld. — K. S. 2 gld. — Neim. 1 gld. 50 kr. Za akademično društvo »Danica: Neimenovan duhoven 40 gl. Bog plačaj! Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 11. februvarija. „N. W. Tgbl." je objavil razgovor s predsednikom dr. pl. Fuchsom, ki je rekel, naj vlada ne misli na državni zbor, dokler ni dognana sprava mej Cehi in Nemci. Da pa se ta stvar doseže, treba od obeh stranij požrtovalnosti in previdnosti. Sprava je mogoča le v deželnem zboru češkem, zato morajo Nemci v deželni zbor, vlada pa mora posredovati. Ako se češko-nemška sprava posreči, potem je mogoče redno delo v državnem zboru. Dunaj, 11. februvarija. Ako se v deželnih zborih ne doseže sprava, potem se je nadejati radikalnih izprememb. Dunaj, 11. februvarija. Včeraj se je v posebni avdijenci poslovil ameriški poslanik Tower ter v ime predsednika Mac Kin-leya cesarju dal zagotovilo, da si predsednik in narod prizadevata, kar najbolj utrditi razmere mej Avstro-Ogersko in Zveznimi državami. Praga, 11. februvarija. Jutri izide manifest čeških državnih poslancev, ki nagla-šajo, da češki narod ne zahteva druzega, nego jednakopravnost z Nemci. (Prejeli smo danes ob 3. uri popoludne dobesedno izjavo, katero objavimo v prihodnji številki. Opom. ured.) Lino, 11. februvarija. Govori se, da se i o Veliki noči v Lincu vrši vsenemški shod. Zagreb, 11. februv. Zadnja seja deželnega zbora je trajala do poljedne ure zjutraj. Kazpravljalo se je o verifikaciji dopolnilnih volitev. Prvi so govorili zastopniki večine, ki so opoziciji brez tehtnih dokazov očitali, da hujska prebivalstvo po deželi. Nepopisen vrišč je navstal v zbornici, ko je nastopil član zjedinjene opozicije Kutuzovie, ki je ugovarjal trditvam govornikov večine ter z ozirom na zadnjo volitev izrazil obžalovanje, da more katoliški duhovnik vspre-jeti tako nezakonito pridobljeni mandat. Ker je galerija ploskala, jo je dal predsednik izprazniti. Posl. dr. Mazzura je ob osmih predlagal konec seje, ker pa predlog ni obveljal, je slekel suknjo in nadaljeval svoj govor. Budimpešta, 11. febr. Grof Csaky je izročil včeraj popoludne ministerskeinu predsedniku elaborat grofa Apponyja glede pre-osnove volilnega reda. Baron Banffy je obljubil, da se bodo vlada in zaupniki o tem posvetovali. Berolin, 11. februvarija. V odgovoru na interpelacijo glede pomanjkanja moških delavcev, je odgovoril finančni minister, da vlada zabranjuje vstop zunanjim delavcem, ki bi škodovali narodnim interesom. Nem-štvo se mora visoko ceniti in zabraniti slovanska povodenj. Bukarešt, 11. februvarija. Ministerski predsednik je naznanil v zbornici, da je odstopil ruinenski minister Stolojian in da je začasno on prevzel vodstvo tega portfelja. Vzrok demisiji je razpor mej njim in na-učnim ministrom. Krasnojarsk, 11. februvarija. Kakor pisma poročajo, našli so Tungusi v Jenisej-skem okraju balonu podobno kočico, pritrjeno z vrvmi, nedaleč od hoče tri mrliče in veliko instrumentov. Sodi se, da so to morda ostaline Andree-jevega balona. Naša kava, katero hi tako težko pogrešali, je v resnici le nekaka »mnda« in dolgoletna navada, katero je prav zanimivo zgodovinsko zasledovati. Kakor znano, so vpeljali po naših deželah Turki »črno pijačo«, katero so uživali namesto prepovedanega vina, in preko Pariza in Dunaja se jo proti koncu sedemnajstega stoletja razširila počasi kot moda. Toda samo počasi, kajti to varivo ni hotelo dolgo ugajati, spočetka so govorili, da »stresa«. Toda kaj vso ne premore moda; in naposled hi ravno ne bilo obžalovati, da se je svet privadil živce vzburjajočeinu pitju kave, ako bi se žalibog ne pokazale kmalu prav hude posledice. Že sredi prejšnjega stoletja so dokazali znameniti zdravniki, da provzroča bobova kava oslabljenje, živčne in srčne bolezni; in odkar so leta 1820 znašli »kofein«, vedo za trdno, da povzroča te bolezni kavovi strup, ki se nahaja v še tako majhni množini bobove kave. Toda navzlic zdravniškim, dostikrat prav nujnim opominom, se je širila navada vsakdanjega pitja kave vedno bolj, najbolj radi tega, ker se ni mogel že enkrat privajeni okus nadomestiti z nobeno drugo pijačo. To se je zgodilo še-le, in lahko rečemo v splošno blaginjo in v resnični blagoslov za človeštvo, s Kathreincr - Kneippovo sladno kavo, katera se je z največjim vspehom upeljala. Ta kava ima duh in okus bobove kave, nima pa tislih zdravju škodljivih lastnostij, kakor bobova. Večji del se rabi še sedaj Kathrei-nerjeva sladna kava kot primes k bobovi kavi, kateri se je more pridejati več kot polovica. Toda tudi sama Kathreiner-Kneippova sladna kava, ako je dobro skuhana, ima izvrsten okus in je ne moremo dosti nujno in toplo priporočiti vsaki družinski mizi. Uporablja naj se pa samo »pristni Kalhreiner« v znanih izvirnih zavitkih in čuva naj se pred slabšim ponarejenim blagom, katerega prodajajo »na vago«. Čisto medicinično ribje olje. Meteorologlčno porodilo. Višina nad morjem 306'2 m., srednji zračni tlak 736 0 mm. Deželna lekarna DORSCH(^ T ' pri Mariji Pomagaj. Čubar, Primorsko, septembra 1898. Blag. g. Milan Leustek. lekarnar v Ljubljani. Iz srca se Vam zahvaljujem za dobrotu Vašog nepro-cenjeno dobrog in pristnog medicinskog ribjog olja katerog že dle časa samo iz Vašo dobro znane lekarne naročam in uporabljam za- sebe in svojo rodbino sigurnim učinkom. Isto je prijetnega ukusa in lahko prebavljivo. Prosim, pošljite mi zopet šest steklenic za 2 gld. 50 kr. Pozdravljam in ostajam Vam udani 729 15 Anton Ožbolt, trgovec in posestnik. Steklenica 50 kr., 6 ateklenio 2 gld. 50 kr. Razpoiilja vsak dan z obratno pošto deželna lekarna pri Mariji Pomagaj Mr. Ph. M. Leusteka v Ljubljani, Besljeva cesta štev. 1, poleg mesarskega mosta. Batarii ki»<: 9 februvarija. Marija Suhadobnik, branjevka, 84 let, Marije Terezije cesta, 9. ostarelost. — Kranja Mosotig, železniškega uradnika žena, 5S. let, Stari trg 12, spridenje jeter. V hiralnici: 8, februvarija. Reza Košir, delavka, 51. let, lupus (jetikaj. 0 M Q Čas opazovanja Stanj« fcaroinotra v mm Temperatura po Celzija Vetrovi S 2 - •i S k * 5« * , 10 U zvečer 7407 6-2 | si jzah. jasno 00 11 7 zjutraj 2. popol. 739 8 738 9 0-2 82 sr. vzsvz. p. m. jzah. jasno del. oblač. Srednja včerajšnja temperatura 6 3\ normale: —0-7". t 175 1-1 Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša iskreno ljubljena sestra, svakinja in teta, gospodična Ivana Kotnik zasebnica po dolgej, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, danes ob 10. uri dopoldne v starosti 63. let mirno v Gospodu zaspala. Truplo predrage pokojne preneslo se bode v ponedeljek, dne 13. februvarija, ob 4. uri popoludne, iz hiše žalosti, sr. Petra cesta štev. 20, k sv. Krištofu, kjer bode k zadnjemu počitku položeno. Svete maše zadušnice brale se bodo v raznih cerkvah. Ranjko priporočamo v molitev in blag spomin. V Ljubljani, dnč 11. februvarija 1899. Žalujoči ostali. Venci se na izrek ranjke odklanjajo. St. 5496. Zahvala. 173 1-1 Preblagorodni gospod Viktor pl. Nitsche. c. in kr. polkovnik 27. pešpolka, izročil je magistratu za mestne reveže znatni znesek 121. gld. 85 kr., kot polovični čisti dohodek dobrodelnega vojaškega koncera z dne 5. februvarija v »Tonhalle«. Za ta blagodušni čin izreka se slavnemu c. in kr. 27. peš/iolku po tčj poti najtoplejša zahvala. Mestni magistrat v Ljubljani dne 9. februvarija 1899. Viil>i lo na redni občni zbor ilce in Min kateri se vrši v nedeljo, dne 26. t. m., ob 3V,. uri popoldne. V s p o r e d : 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računa. 3. Volitev načelstva, račun, pregledovalca in njegovega namestnika. 4. Razni nasveti. 701 i-i Načelništvo. VARILO na V. redni občni zbor reg. vipavske vinarske zadruge v Vipavi, kateri se bo vršil v nedeljo, dne 26. t. m., ob 4. uri popoldne v posojilnični pisarni. V s p o r e d : 1. Poročilo načelništva. 2. Potrjenje računa. 3. Volitev načelstva, nadzorovahiega in razsoje-valnega odbora. 4. Razni nasveti. 171 (i-i) Načelstvo. Tomo T o 11 a z z i iz Logatca priporoča svoja raznovrstna pristna $ istrska vina * črna in rumena. Črna od 17 do 23 gld. Dalje pravi istrski tropinovec, zadacan po 80 kr. liter. — Na zahtevanje pošljem uzorce. 91 4-2 Nj. svetosti Leona XIII. lekarnar „prl angela" t Ljubljani, Dunajska cesta. Železnato vino. Kemične analize odličnih strokovnjakov, kateri so v železnatem vinu lekarnarja Pioooli-Ja v Ljubljani zmiraj potrdili navedeno množino železa, so najboljše spričevalo ter dajejo največje poroštvo za njega učinek. To vino je kaj dobro za slabokrvne, nervozne in vsled bolezni oslabele osebe, za blede, stoke (suhe) in bolehave otroke. Cena polliterski steklenici 1 gld. Naročila pošiljajo se z obratno pošto; poštnino plačajo p. n. naročniki. 827 13 Vabilo k občnemu zboru »Hranilnice in posojilnice v Metliki, registr. zadruge z neomejeno zavezo", ki se bo vršil v nedeljo, dne 36. febmarija 1.1. ob '/,9. uri predpoludne v posojilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in računskega pregledovalca. 2. Vi litev načelstva in računskega pregledovalca. 3. Potrjenje računa za leto 1898. 6. Raini nasveti. V Metliki, dne 1. februvarija 1899. 172 i-i_Načelstvo. Hiša štev. 12 v Kolezijskili ulicah, tik Gradašice in trnovske cerkve, z vrtom, ki meri 796 □ sežnjev, je takoj na prodaj. Ta hiša je v popolno dobrem stanji in pripravna za vsakaterega gospodarja, zlasti za kak strojarski obrt. Vsakojaka pojasnila daje posestnik gori omenjene hiše. 149 2—2 Jožef Ferjaii- ključavničar v I.jubljani, Hrenove ulice štev. 7 se priporoča prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu v naročila in izdelovanje novo iznajdenih denarnih pušic varnih proti nlomu ali odpretju. Iste se vzidajo na poljubno mesto ali pa pritrdč. Izdeljuje tudi pred tatovi in ognjem varne blagajnice (Kasse) dalje novo lznajdene tajne, okviru, podubi al zrcalu podobne blagajne, katere so prav pripravne za vzidanje. Natančneje poizve se pri izdelovalcu samem. (28 2-2) | Cerkvena mizarska dela. | Podpisanee izdelujem zlasti oekvene klopi ^ in spovednioe po vzorcih in po lastnem načrtu ter se za taka dela priporočam čast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom. Zagotovim izvrstno delo in nizke cene. Že desetim cerkvam sem izdelal U/ klopi v največjo zadovoljnost. Da je moje delo res trdno in lepo, spričujejo ^ klopi po farnih cerkvah v Dobu, Radomljah, na ki* Rovu, Brdu, Goričici. v Moravčah. Pečah, Komendi ^ in v novi cerkvi vodiški, pa spovednica na Holmcu. ^ Postavljanje novih klopij v cerkvi traja le 5 do ^ 6 dni. Q Josip Stupica na Viru, $ 61 20-3 pošta Domžale. Vabilo na redni občni zbor hranilnice in posojilnice v Zg. Besnici, registr. zadruge z neomejeno zavezo ki se bo vršil v nedeljo, 26. febr. 1899, ob 3. uri popoldne v hranilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo računskega pregledovalca in njega na- mestnika. 3. Potrjenje računa za leto 1898. 4. Volitev načelstva, računskega pregledovalca in njega namestnika. 5. Razni nasveti. V Zgor. Besnici, dnč 10. febr. 1899. 162 i-i Načelstvo. HERBABNf -je v po dfosfornasto-kisli Ta 29 let z največjim uspehom rabljeni prani sirup raztaplja slez. upokojuje kašelj. pomanjšuje p6t, daje slast do jedi, pospešuje prebavljanje in redil- nost. telo Ja6i in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive f on f orno - apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejenje kostij. 896 ("20-7)13 Cena steklenici 1. gld 25 kr.. po pošti 20 kr. več za zavijanje. (Polsteklenic ni.) Prosimo, da se vedno izrecno zahteva Herbabny-jev apneno - železni sirup. Kot znak izvora se nahaja v steklu in na zamašku ime, ,.Herbabny" vtisnjeno z vzvišenimi črkami in nosi vsaka steklenica poleg stoječo uradno registrov, varstveno znamko, na katera znamenja naj se blagovoli paziti. Osrednje skladišče Dunaj, lekarna „zur Barmlierzigkeit" VII.,1, Kaiserstrasse 73 in 75. V zalogi skoro v vseh lekarnah na Dunaju in v kronovinah. IVAN KORDIK, Ljubljana, ice št. 10—14, priporoča svojo veliko zalogo jedilnega orodja za neveste in gostilničarje kakor tudi dobitkov za 52 8-7 tombolo in druge igre. Nizke cene. w *m jaja " stanoyi 20 » 25 3. rulandec letošnji . . » » » 30 4. renski rizling letošnji s cvetlico (buketom . . » » » 35 5. renski rizling 1. 1896 in 1897 s fino cvetlico . » » » 45 loco Postojina do preklica. Najmanjša kvantiteta je 56 litrov. — Večjim odjemalcem primeren rabat. Zadruga postreže tudi s finimi dezertnimi in buteljskimi vini. Glede mašnega vina sklicuje se na priporočilo in določbe v »Škofijskem Listu« II. štev. V Ljubljani na Bregu št. I je tudi zastopništvo zadruge s skladiščem vina razun mašnega. Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu usojam si uljudno naznanjati, da sem prevzel gostilno ? ^Rokodelskem ionu", Komenskega ulice št. 10, kjer bodem točil pristna dolenjska in Istrska vina, ter dobro znano Koslerjevo marčno pivo. Postregel bodem vsaki čas z okusnimi gor-kiml in mrzlimi Jedili. Za točno, prijazno in solidno postrežbo sem najbolje oskrbel. Priporočajoč se daljni naklonjenosti ostajam spoštovanjem Franjo Koželj, 155 3-2 gostilničar. , %% % % *rt % % % % % ^, Prostovoljno se proda lepo posestvo z vrtom, kmetijo, travnikom in gozdom v Ponikvah. Hiša je jednonadstropna, pripravna za gostilno in vinsko trgovino; leži tik velike ceste med postajama Dobrepolje in Velike Lašče na Dolenjskem. 71 3—3 Več poizve se pri trgovcu Andreju Peterlin-u v Ribnici, ali pa pri gostilničarju Alojziju Pogač-nik-U v Ljubljani, Frančiškanske ulice štev. 6. Ženitovanjska in priložnostna darila, Veliki polom. V Novem Yorku in Londonu čutijo tudi ' evropejske dežele. To je nagnilo neko veliko trgovino s srebrnino, da odda vso svojo zalogo proti mali odškodnini lastnih stroškov. Pooblaščen sem, da izvršim to razprodajo. Slehernemu pošljem za gld. 6*60, naslednje predmete: 6 finih namiznih nožev z angleško ostrino, 6 vilic iz amerik. patent-srebra, 6 Jedilnih žilo iz amerik. patent-srebra, 12 žllcio za kavo iz amerik. patent-srebra, 1 žlico za zajemanje juhe iz amerikan- skega patent-srebra, 1 zajemnlk za juho iz amer. patent-srebra, 1 zajemnlk za mleko iz amerik. patent-srebra. 2 posodlol za jajca iz amerik. patent-srebra, 6 angl. Vlktorlja-skledlo, 2 lepa namizna svečnika, 1 cedilo za čaj, 1 fine klešice za sladkor. IU fl 44 kosov za le gld. 6*60, kar je prej stalo 40 gld. Amerikansko patent-srebo je bela kovina, ki 25 let ohrani barvo srebra, za kar jamčim. Najboljši dokaz, da ta inserat ni sleparija, je to, ker izjavljam, da slehrnemu vrnem denar, komur blago ne ugaja. Ta lepa zbirka je posebno primerna za krasno božično in novoletno darilo n sploh za vsako boljše gospodinjstvo. Dobiti je e v 98 4-3 A. Hirschberg-a glavni zalogi blaga iz amerik. patent-srebra. Na Dunaji, II., Rembrandstrasse 19/9. Telefon št. 7114. V provincijo pošiljam proti po- r: ta , vzetji ali gotovemu denarju. ^m Štupa za snaženje 10 kr. ^ Ml *• Pristno le s tu pristavljeno varstveno znamko. ^ / Imam sob. /\ / lago tudi krasne vzorce N^V X (škice) v barvah tiskane, S^/ v raznih slogih, kakor tudi mnogo spričeval. 73 26-3 •vviiorvvv^nrvvvvvvvM St. 2472. Tolitveni razpis \ 95 3-2 V smislu §. 7 postave zastran obdelovanja ljubljanskega mahu z dne 23. avgusta 1877 daje se s tem na znanje, da je imenik močvirskih posestnikov katastrskih občin Trnovsko ln Karlovsko predmestje, Gradišče v Ljubljani ln pa Stepanjevasl, kateri so opravičeni letos v glavni odbor za obdelovanje močvirja skupaj voliti dva odbornika in jednega namestnika, sestavljen, in da se sme od 3. februvarja t. 1. naprej 8 dni pri podpisanem mestnem magistratu v navadnih uradnih ■rah pregledovati in proti njemu ulagati ugovore. O ugovorih o pravem času vloženih, razsojalo bo ckr. okrajno glavarstvo v Ljubljani. Volitev odbornikov in namestnika vršila se bode dne 14. marca 1800 od 9 do 12 dopoludne v telovadnici I. mestne deške petrazrednice v Komenskega ulicah t Ljubljani. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane. dne 26. januvarija 1899. JS99/ S cTlajnoveje v razghdnicaR! SH BH 3*1? Siazafcdnice v lizasiii tafic&vani „&etftez~ SUaniez", Hi p* fepše Aa-Aot vsa/i Sziuji svitfclisc/i, pc vsaficzšnifi fete- |g| gzafijafi (na ic-Cjc fctcgiafujc tudi sam), izScCujc pc §§| nvzflifi ccnafi, nagfc in najčistejše 86 3_2 \m i' % i SrecRo cfllagolic, sm m -v* ^ ^' ^ umetniški zavod „<šlpoloii" v Celji (CilliJ, Sfajcrsho, 'm,.........__ . v ^ . m I > n n a. J s k a l> o r x a. fcftgjj__ Dne 10. februvarija. 8kapni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4°/0...... Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . Ogerska zlata renta 4°/0....... Ogerska kronska renta 4%, 200 ... . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista........... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 20 mark............ 30 frankov (napoleondor)...... italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... 101 gld. 45 kr 101 % 20 > 120 » 05 > 102 > — » 119 » 80 > 97 » 85 > 918 » — » 365 i — » 120 » 40 > 58 > 97 11 » 78 > 9 > 55 It* 44 > 42 6 > 68 > Dno 10. februvarija. 4°/0 državne srečke 1. 1851, 250 gld. . . 5°/0 državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna p;sma av. osr.zem.-kred. bauke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . » > južne železnice 3"/0 . » » južne železnice 5°/n . » > dolenjskih železnic 4°/o Kreditne srečke, 100 gld....... 199 cld 60 kr. 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. i;o > — % 173 gld. — kr. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 > 20 » 158 » — » Rudolfove srečke, 10 gld....... 26 > 75 > 194 » 75 » 85 » 75 » 99 » 90 > St. Genois srečke, 40 gld....... 82 » — > 130 » 50 > 60 > — > 130 > — - » Ljubljanske srečke......... 24 » 25 » 108 > 50 » Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. 158 » 75 » 112 > — » Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3505 » — » 98 > 25 > Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . 435 > 50 t 98 » 30 » Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 67 » 10 > 222 » 80 » Splošna avstrijska stavbinska družba . . 116 » — > 180 t — » Montanska družba avstr. plan..... 238 » 25 » 125 > 40 > Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 183 » — » 99 » 50 > Papirnih rubljev 100........ 127 > 25 » j&jT Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srefik, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Wonjarnična delniška družba „M E m C t1 R" 1., VlfolIzeilB 10 in 13, Dunaj, 1., Strobsigasse 2. Pojasnila-&JS v vseh gospodarskih in llnnnčnih stvareh. I potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih 1 papirjev in vestni svšti za dosego kolikor je mogoče visocega 1 obrestovanja pri popolni varnosti J aCJT h ji 1 o ž o n i h I u v li i o. T£S6 j M1WI fMiMBBnlW7r71lai MMlitrnllfiniiMMtiM rmi o iMiMfni njTiiMimfffn1""0**"""*----Milni i '