Šlev. 272. Posamezna Številka stane 1 Din. V LMni, v petek dne 39. novemlra 1923. Leto u. Naročnina za državo SHS: do preklica: t) po pošti mesečno Oln 14 dostav l]eao na dom mesečno......„ 12 za inozemstvo: aeeefino ....... Dl«1 23 as Sobotna Izdaja: ~ v Jugoslaviji ..... Oin 30 v Inozemstvo ..... „ 10 bw Uredništvo le v Kopitarjevi niio) itev 6/m. Rokopisi se ne vračajo! neirEnklrana pisma se ne sprejemalo. Oredn. telet. štv. 50, npravn. štv. 328. s Cene inseratom:^ Euostolpna petltna vrsta malf oglasi po Oia. l'S0 tc Din. 2-—, vallki oglasi nad 43 mm vi-Sine po Dlu. 2 50, poslana Itd, po Dm. 4 —. Pri večjem naročilo popust. Izhaja vsak dan (zvzemšl ponedeljka ln dneva po praz< nlkn ob 5. ari zjatraj. Političen list za Prof. belgrajske univerze V. č o r o -Vič je spisal zgodovino vseh dogodkov, ki so pripravljali > Veliko Srbijo«. Ta njegov spis je prevzelo v svojo založbo »Narodno deloOddelka za Slovenijo« raztegnilo tudi na ljubljansko in mariborsko oblast. Raztegnilo baš v času, ko bije slovenska delegacija v belgrajskem parlamentu obupen boj, da se Sloveniji kulturni razvoj popolnoma ne onemogoči, da ji ostane vsaj še nekaj možnosti. V času, ko se proračun tehniške fakultete v Ljubljani, že itak sam po sebi tako skromno sestavljen, skuša od vlade brutalno reducirati na eno desetino, išče ista vlada pri istih Slovencih denarja m svoje enostranske imperialistične na-nene. »La grande Sei-bie« je med vojno v nekaterih srbskih ušesih vsled primere s Francosko frazeologijo zelo doneče zvenelo. Kdor hoče ta zvok poslušati in se iž njega kaj naučiti, naj bere enako naslovljeni list, ki je med vojsko izhajal v Švici, ali pa naj si ogleda enako naslovljeno knjigo, v kateri so vsi najvažnejši članki iz tega lista po-oatisnjeni. Zgodovina gibanja samega je tgodovina Srbije, zgodovina srbstva samega. Saj je vsakemu narodu, ki se noče že sam po sebi a priori obsoditi na smrt, naravnost prirojena težnja po veličini. Ta težnja je nekaj tako naturnega, impozant-acga, da jo je treba spoštovati in da jo vsak pošten človek tudi v resnici spoštuje. Naravno je, da uspehi take težnje šele prav podžgejo, da niso prav za prav nikoli satu-firane. V tem tiči njih življenjska sila in tijih moč. Drugo pa je seveda vprašanje, k j e toče postati kak narod velik in kako. Tega vprašanja si vodilni srbski politiki v za.-kijem desetletju, tako se zdi, niso nikdar stavili. Da si ga so in da so skušali nanj pošteno odgovoriti, bi bili uvideli, kako strašno odgovornost nosijo pred svojim na-lodom in pred zgodovino za svoje delo. Vse njih dolo je usmerjeno na goli imperializem, vsa njih edina metoda je brutalno nasilje, ki ga niti ne maskirajo s kakimi formulami, ampak z naravnost občudovanja vrednim cinizmom še celo razkazujejo. Kaj jim mar za to, da so zapravili v zunanjem svetu ono reputacijo, ki jo je z nečloveškimi napori in žrtvami srbskemu inienu pridobilo srbsko ljudstvo — dovolj jim je, da so l jih instinkti zadovoljeni, za katerakoli čustva so popolnoma topi. Kraj to vodi? Odgovor na to vpra-; dobi radovednež, če ga zanima, na T.ierikoli strani svetovne zgodovine. Še nikdar ni nasilje uspelo, še vsakokrat je samo ob sebi poginilo. Sila rodi odpor, toda gorje onemu, proti kateremu se obrne. Silo trpeti je težavna stvar; prav tega bi se morali Srbi sami živo zavedati. Zdi se pa, da ie današnja generacija zgodovino svojega lastnega naroda že popolnoma pozabila, ali pa da se iz nje ni ničesar naučila. Nam Slovencem, ki smo vsled takega ravnanja srbskih voditeljev enako prizadeti, kakor srbsko ljudstvo, ki ga bije isti sistem, ne preostaja nič drugega ko budna pozornost, pa naj pride kar koli, pošteno in trezno delo vsakega posamez nika na polju, ki mu je določeno in tola-žllna — ob enem tudi svarilna! — zavest, 'la so vsaka krivica prej ali slej maščuje. >Durchlmlten!« SEJA RADIKALNEGA KLUBA. Belgrad, 29. nov. (Izv.) Radikalom dela največ preglavice ostra kritika opozicije v finančnem odboru. Danes so obljubljali opoziciji razne koncesije, če omogoči opozicija, da spravi vlada pod streho proračun še pred novim leiom. Razun pri nekaterih demokratih (»Jutrovk tigri! Op. ured.) so dobili radikali povsod odločen odgovor, da politika resnih opozicionalnih strank ni politika koncesij, kakor si to zamišljajo nekateri demokratski vladohlep-neži in radikali, temveč politika principov. Vsled tega odločnega nastopa opozicije je prišla vlada v zelo neugoden položaj. Radikali so sklicali za danes popoldne sejo 'svojega kluba, na kateri bi bili imeli razpravlja'.! o koncesijah opoziciji. Na sejo so i prišli vsi ministri s Pašičem vred, ki je v i krajšem govoru seznanil člaoe kluba o tež-! kem položaju vlado. Rekel je, da je mogoče rešiti položaj le tedaj, če bodo vsi radikalni poslanci vedno v eBlgradu in pripravljeni na vsak poziv vlade. Zato jih je pozval, da so vladi v vseh težkih slučajih pri roki. Svoj govor je končal z besedami: ! >Inače roožete — ovaj — da idete kuči.-r razmere ¥ demokratski Ostra kritika od strani \ _:c Jugoslovanskega kluba. Belgrad, 29. nov. (Izv.) Finančni odbor je danes razpravljal o proračunu ministrstva za promet. Prvi je govoril poslanec Kremžar, ki je trdo prijemal ministra Jankoviča, ker ni predložil nobenega eks-pozeja o svojem resoru. Odločno je nastopil proti temu, da železničarji še do danes niso prejeli obljubljenega poviška plač in je zahteval, naj se jim vsaj sedaj nakaže večji znesek. Posebno toplo se je zavzel za penzioniste in miloščinarje. Opozoril je znova ministra na silno stanovanjsko bedo železničarjev in posebno grajal, da se danes ua stotin^ železničarjev prebiva v vagonih. Napadel je ministra tudi zato, ker noče izplačati iz domovine prestavljenim želez ičarjem že dovoljenih doklad za dvojno gospodinjstvo in vpraša ministra, kam jo šel v to svrho dovoljeni denar. Glede podržavljenja južne železnice pripominja, da do danes parlament o tem dalekosožnem koraku vlade še ni obveščen in opozarja, da se posledico podržavljenja že kažejo v tem, da se obveznosti več ne izplačujejo, pač pa je postala južna železnica pribežališče političnih, družabnih in moralnih invalidov, ki so povsod skrahirali in sedaj iščejo pribežališča v varnem zavetju južne železnice. Tako je bil n. pr. Ivan Hribar zelo sposoben zavarovalni s gen t, sposoben tudi, da se je kot diplomat diskvalificiral, nikakor pa ni sposoben za železniškega upravnika. Poslanec Kremžar je končno zahteval ustanovitev železniške direkcije v Ljubljani. Poslanec V e s e n j a k je osiro kritiziral visoke železniške tarife in zahteval znižanja tarifov in ureditve nakladalnih in raz-kladalnih rokov. Tozadevno je opomnil ministra na številne spomenice Trgovske in obrtniško zbornice v Ljubljani. Dalje je zahteval pojasnila o napredovanju del pri železnici Murska Sobota,—Ormož. Pritožil se je nad upokojitvami velikega števila uradnikov in odpustitvami iz službe sposobnih železničarjev. Končno je interpeliral ministra, naj jasno pove svoje mnenje glede premestitve mariborskih železniških delavnic in glede zgradbe proge Rogatec— Krapina. Poslanec Pušenjak poudarja, da je proračun v znesku 625 milijonov dinarjev previsok in graja, da se krediti ::a zgradbe železnic pokrivajo iz rednega proračuna namesto s posojili. Zahteva, da minister predloži odboru točen seznam številr urad nikov in delavcev. Protestira proti redukciji železničarskih zdravnikov. Zahteva, da se bolje skrbi za kasarne, v katerih prenočuje vlakospremno osobje. Zahteva povrnitve škode, povzročene po iskrah iz lokomotiv in požarih v Belokrajini. Zavzema se za povzdigo pomorskega prometa. Zahteva točnih pojasnil glede ustanovitve novega brodarskega društva, kateremu je vlada brez odobrenja parlamenta izročila vse plovne objekte v eksploatacijo. — Seja je bila končana ob 9. zvečer. Prorr.čun ministrstva za promet je bil sprejet z 18 proti 12 glasovom. LATINSKI BLOK. Pariz, 29. nov. (Izv.) Diplomatski razgovori med Italijo in Španijo imajo svrho ustanoviti latinski blok. Belgrad, 29. nov. (Izv.) Za razmera v demokratski stranki je zelo karakteristična seja glavnega odbora stranke. Na današnji seji ie bila na dnevnem redu razprava o včerajšnjem nastopu dr. Krizman a v finančnem odboru, ki je sporazumno z radikali začsl agitirati za to, da demokrati glasujejo :ca proračun vojnega ministra. Proti temu kompromitujočeinu nastopu dr. Kriz-mana so ostali člani demokratskega kluba estro protestirali in zahtevali, da se dr. Krizman opraviči. Pozvan, da pojasni svoj nastop, se je dr. Krizman skliceval na pred meseci storjeni sklep glavnega odbora demokratska stranke, po katerem bi bil pri-uioran klub glasovati za proračun vojnega' ministrstva. S tem odgovorom pa se glavni odbor ni zadovoljil in je izrekel dr. Krizni anu oster ukor. S tem pa zadeva ni rešena, ker se bodo nekateri demokrati pritožili na kongres. — Do jako osfre debate je prišlo tudi zaradi ustanavljanja nove stranke v Vojvodini, ki jo ustanavlja član demokratskega kluba in dosedanji pristaš Pri-bičevičev Dud a Boskovič. Njegova akcija postaja vse bolj odkrita in on je v demokratskem listu >Pančavac« objavil svoj proglas, sklical zaupnike iz Vojvodine na shod za 9. decembra v Pančevo. Na tem kongresu naj bi se ustanovila avtonomistična stranica za Vojvodino. Glavni odbor je sklenil, da naj najprej pozove Boškoviča na odgovor in šele potem izreče svojo končno odločitev. — Veliko skrbi prizadeva demokratom vprašanje mladinskih organizacij njihove stranke. V tej organizaciji so razmere še bolj napete kakor v stranki sami. Pribičevičeva manjšina v tej org uzaciji je pripeljala s svojo prenapetostjo stvari tako daleč, da sta obe skupini vsaka zase sklicali svoje kongrese, ki jih je pa gkvni odbor odpovedal in je danes sklenil, da se kongres demokratske 'adine v*"i 16. januarja v Belgradu, da se šc enkrat skuša doseči edinstvo. Vsled izključen ja voditelja Pribičevičeve grupe, Rajiča, pa je malo upanja, da se to doseže. — Na mesto dosedanjega tajnika Gjorgjeviča je ze. tajnika izvoljen začasno poslanec Agatanovič. Davidoviča je prepuščeno, da izpremeni strankin statut in predloži izpremembe strankinemu odboru. — Koi^no se je glavni odbor bavil ponovno ;; načrto-i V oje Ma-rinkoviea o razširjenju v vidovdanski ustavi določenih samouprav. Predloge Voje Mu-rinkoviča je glavni odbor v principu .sprejel. - ZA LJUBLJANSKO TEHNIKO. Belgrad, 29. novembra. (Izv.) Posl. V e s e n j .i k je bil danes pri finančnem ministru, ki mu je obljubil, da bo sprejel dopolnila k proračunu za elektrotehnični in kemični zavod v Ljubljani in nekaj manjših kreditov za razne neobhodne potrebe vseučilišča. NA KAJ SE ZANAŠA HRSS. Zagreb, 29. nov. (Izv.) Vaš dopisnik se jo danes razgovarjal z enim od voditeljev HRSS glede povratka Radiča. Odgovoril mu je sledeče: Vsa akcija Radičeva v Londonu in njegov povratek v domovino je odvisen od rezultata sedanjih volitev v Angliji, ki se vrše 6. decombra. Če zma- j ga ia stranka, koje voditelji in časopisje so jo najbolj angažiralo za hrvatsko stvar, se bodo dogodki brzo razvijali, ker bo delav- Uprava |e v Kopitarjevi ul. 6. — Račun poštne bran. ljubljanske št. 650 za naročnino In št 349 za oglase, zagreb39.011, sarajev. 7563, praSke ln diinaj. 24.797. ska stranka nadaljevala politiko, ki jo je započela, odkar je postala najmočnejša opozicionalna stranka v Angliji. Ako zmaga ta stranka, bo Anglija zavzela popolnoma drugačno stališče napram prilikam v Evropi, kakor doslej. Na vprašanje Vašega dopisnika, če ima delavska stranka upanje na zmago, je odgovoril njegov informator: Z ozirom na dejstvo, da je delavska stranka zrastla od predzadnjih volitev (lo zadnjih za 3 milijone glasov, ni nemogoče, da pri sedanjih volitvah zmaga. Konservativna stranka, ki je pri zadnjih volitvah dobila okoli 5 milijonov glasov proti 8 milijonom združene opozicije, je mnogo izgubila na svojem ugledu, ker se je pretesno navezala na Francijo, kar žali angleški ponos. Volivni red na Angleškem pa je tak, da jo potrebna za zmago samo relativna večina, in jako mnogo glasov je, ki smatrajo, da bo delavska stranka zmagala. Če bi se torej razmere razvile v smeri naših predpostavk, bi delavska stranka imela v rokah močno sredstvo, s katerim bi lahko pritisnila na Belgrad, da notranje-razmere v državi SHS poj)olnoma izpremeni. To sredstvo so dolgovi bivše kraljevine Srbije Angliji, ki znašajo nad 20 milijonov funtov, ki pa niso narejeni na amortizacijo, ampak ad hoc. Za Anglijo pa je važno vprašanje, kdo bo te dolgove plačal, če se razmere v kraljevini SHS ne izpremene. Ako se torej dogodki razvijejo v smislu naših predpostavk, se Radič lahko mirno vime. - i Na vprašanje Vašega dopisnika, kaj misli on o našem notranjepolitičnem položaju, je dobil odgovor, da je politični položaj v Belgradu stalen in da gre samo za to, kdo bo prišel prej do svojega cilja. ANGLEŠKO POSOJILO ZA OSIJEK. Osijek, 29. nov. (izv.) V Osijek je pri< šel angleški polkovnik Gervis, da se dogovori z županom Henglom glede nameravanega posojila za zgradbo velike električne naprave. Kakor izve Vaš dopisnik, so pogajanja potekla ugodno. 50 LETNICA »KOLA«. Zagreb, 29. nov. (Izv.) 1. in 2. decem« bra slavi povsko društvo" >Kolo<: svojo 50-letnico. Za lo priliko jo sklical »Jugoslo-venski pevački savezc v Zagreb svoje zborovanje, hrvatska pevska društva pa so sklenila, da se tega zborovanja nc udeleže. GOSPODARSKA OBNOVA MADŽARSKE. London, 29. nov. (Izv.) Finančni odbor, ki je imel nalogo sestaviti predlogo za gospodarsko obnovo Madžarske, je danes dokončal svoje delo. Poročevalec odbora je priporočal, da se željam Madžarske ugodi. Finančni načrt bo predložen Društvu narodov v svrho odobritve. TEŽAVE PRT SESTAVI NEMŠKE VLADE. Berlin, 29. nov. (Izv.) Finančni minister dr. Luther je v posebnem pismu na predsednika republike izrazil prošnjo, naj ga njegove dolžnosti razreši, ker ne more nositi odgovornosti za posledice dosedanje finančne politike, dokler ni odgovorne vlade. Berlin, 29. nov. (Izv.) Poslanec Steger« vvald je predsedniku republike sporočil, da ne more prevzeti predsedstva vlade, Predsednik je nato sestavo vlade poveril po-lncu Marxu (centrum), ki jo poverilo sprejel. Marx upa, da še tokom današnjega dne seslavi listo nove vlade \l članov strank središča. STRAŠNA DRAGINJA V NEMČIJI. Berlin, 29. nov. (Izv.) Hlobec črnegtt kruha stane danes 840 milijard mark, s hlebec belega pa 1 bilijon. BREZPOSELNOST V. NEMČIJI. Berlin, 29. nov. (Izv.) Število brojepo* selnih v nezasedenem delu Nemčije znaša 1,250.000. Število delavcev, ki delajo le pol tedna a vživajo vladno podporo znaša 1 milijon 275.000. Število brezposelnih v zasedenem ozemlju znaša približno 2 milijona. VELEPOSLANIŠKA KONFERENCA. Pariz, 29. nov. (Izv.) Danes se je se« stala konferenca poslanikov antante pod predsedstvom Julcs Cambona. Bacila se jo z dogodki v Lipskem, kjer so bili r ki častniki antante od državne brambe aretirani. NESREČA VLONDONU. Berlin, 29. nov. (Izv.) Iz Londona poročajo, da se je včeraj zvečer zrušil del stare podzemne železnice. Prišlo je tudi :io eksplozijo plina, vslod česar se je porušil nadzemeljski železniški most. Človeških žrtev ni bilo. VREDNOST ZLATEGA FRANKA. Pariz, 29. nov. (Izv.) Vrednost zlatega franka določila vlada za obračunavanje pri telefonskem in brzojavnem prometu na 3.4 papirnatih frankov. EKSPLOZIJA V ŽITOMIRU. flelsingfors, 29. nov. (Izv.) V Žitomi-ru je eksplodiralo municijsko skladišče sovjetske armade. Židovski del mesta je utrpel znatno škodo. i Sinile po uro-In v resnici TPogovor s fin. delegatom g. dr. Šavnikom.) »Kakor Vam znano, gospod delegat, se To v fin. odboru skupščine ugotovilo, da jo bilo v Sloveniji v budgetni periodi 1922—28 vplačano na direktnih davkih okroglo 80 milijonov dinarjev, dočim je bilo v proračunu za to dobo ustavljenih samo okroglo 40 mil. Din. Proračun je torej prekoračen za 100 odst. — kako je mogoče, da pride do takih diferenc, in ali dopustne?« » Dovolite mi, gospod urednik, da odgo-TOrini najprej na drugo vprašanje. Proračun je v svojem številčnem delu kalkulacija stroškov in dohodkov, ki jih bo imela država v izvestni gospodarstveni dobi. Kakor vsaka kalkulacija je seveda tudi proračun tem boljši, čim bolj se bo kril s taktičnim uspehom dotične dobo. Največji finančni ženi pa tega uspeha ne more do zadnjega dinarja vnaprej pogoditi. Niti v malem privatnem gospodarstvu se novega leta dan ne more reči, kako bo izgledala kasa Silvestrov večer, nikar v laka kompliciranem in razsežnem ter neprera-čunljivostiin vseh vrst tako zelo izpostavljenem organizmu, kakor jo državno gospodarstvo, pri katerem pride še v poštov, da so podatki raztreseni pri vseh mogočih uradih; treba jih jo torej začeti zbirati mnogo pred počet-kom budgetne dobe in sicer tem prej, ker morajo pasirati šc parlament. Iz tega sledi, da so vse postavke proračuna po svojem bistvu k a 1-kulatorične narave. Dočim pa imajo postavke izdatkov tudi izvestne pravno funkcije, katerih najvažnejša je ta, da na zgor načelno vežejo upravo, so postavke dohodkov izključno kalkulacija, t. j. izražajo ■samo, koliko finančni minister pričakuje iz tega ali onega vira, nikakor pa, da bi moral davkarije zapreti, če iz perijodičnih izkazov vidi, da so mu n. pr. že v tretjem četrtletju nastrgale vso svoto, ki jo je bil ustavil v budget. To so splošno priznana načela budgetnega prava, o katerih ni spora niti v teoriji, niti v praksi kateresibodi države, in če meni no verjamete, odprite poljubni učbenik finančne vede. O pravni nedopustnosti previš-kov, ld so Vas pripeljali k meni, torej n e more biti govor a.< »Dobro! Ali kak pomen ima potem bud-l^etiranje, če se smete kar za 100 odst. usekati ?< >Imate prav! Če v budgetnopravnem ozira ni ugovarjati, je pa ravno tako gotovo, da so tako veliki previški s stališča budgetne tehnike in budgetne politike debela napaka, ki je k sreči pri nas paralizirana s tem, da imamo se izdatneje previške na pasivni strani. In s lem prehajam k Vašemu prvemu vprašanju. Da se pa razumeva, morate ločiti svoto, ki jo davkoplačevalci za dotično leto dolgujejo (predpis), in pa ono, ld jo faktično plačajo in Iti prve nikdar ne doseza, ker je vedno neknj zaostankov, neizterljivih zneskov itd. V proračun spada očitno druga svota t. j. kalkulacija predvidnih plačil. Kaj mi praktično pomaga najlepši predpis, če pa iz skušnje vem, da je 20 in več odstotkov na kredo? Seveda pa se s predpisa kolikor toliko lahko sklepa na plačila, in dočim se pri kontingentiranih davkih ne bora mnogo zmotil, če vzamem predvidna plačila s predpisom, t. j. v bistvu ravno s kontingentom, minus odst. ravno omenjenega in empirično več ali manj znanega manka, je pri nekontigentiranih davkih stvar povsem druga. Kot klasični primer nekontingentiranega davka navajam dohodnino, ki se odmerja izključno po individuelni višini dohodkov in je seveda lahko mnogo manjša, kot se pričakuje, če se konjunktura obrne navzdol, pa tudi mnogo večja, če vodi pot navzgor. Mesto po fiksnem znesku kontingenta je torej tu seči po kakem drugem merilu. .Tedina taka dana količina so pa rezultati enega ali več let i z p r e d budgetske dobe, za katero se preliminira. Treba je že zelo dobrega pogleda, predvsem pa vsaj prilično ustaljenih gospodarskih razmer — zlasti z valutnega stališča — da se bo previdni sestavljalec proračuna, pri neizpreme-njeni davčni meri, na zgor ali spod smel nekoliko oddaljiti od le številke. Tako smo že a priori za eno leto z a d e j. Zgodi se pa lahko, da so davčni organi z odmero za leto, ki naj »e upošteva pri budgetiranju, v zaostanku, tako, da so znani le uspehi predpreteklega letn. ?e v normalnih razmerah so torej precejšnje diference prav lahko mogoče, temvečje pa seveda v nenormalnih, kakor jih preživljamo sedaj. Da pa bodo v dobah padaioče valute dife- rence vedno pozitivne t. j. da lx> Številčno več i priteklo, kakor proračunjeno, je jasno, ker jo ena najznačilnejših posledic devalvacije ravno ta, da številčni (nominelni) dohodki in donosi rastejo, ž njimi pa številčno tudi davki, ki se odmerjajo po njih, t. j. pri nas v prvi vrsti dohodnina in posebna pridobnina. Sedaj primerjajte s tem, kako se je stvar faktično pletla. Predlog budgeta za 1921/22 do konca leta 1921 ni bil sprejet. Finančno ministrstvo je sklenilo predložiti nov budget, in sicer za koledarsko leto 192 2. Tudi ta pa ni bil odobren, marveč smo v juliju 1922 dobili zopet drugače zasnvoan budget, in sicer za dobo od 1. avgusta 192 2 do konca junija 1928. V ta končno sprejeti budget, katerega številke sedaj razburjajo javnost, pa vsaj iz Slovenije niso prišli ad hoc preliminirani dohodki, marveč, z malimi korekturami, postavke, ki jih je delegacija prodložila za koledarsko leto 1922 in jih odposlala 23. februarja 1922, in s katerimi so se zadovoljili minister, finančni odbor iu skupščine. I/, tega je v zvezi s prej rečenim razvidno, da so v burlgetu 1922/23 v obče upoštevani uspehi 19 21, pri dohodnini pa celo 19 2 0, ker odmera za 1921 v februarju 1922 žal še davno ni bila dovršena, dočim smo pobrali v dobi od avgusta 1922 do konca junija 1923 faktično po predpisu leta 19 2 2. Tako! In sedaj upoštevajte samo valutne diference, ne glede na to, da so se naši kalkulatorji — priznam — preozkosrčno držali samo znanih številk — ali se Vam še čudno zdi, da smo v 11 mesecih budgetne periode 1922/23 na dohodnini, kjer je razlika največja, prejeli 21.8 mil. dinarjev, dočim znaša ustrezna preliminarna tangenta samo 12.4 mil. dinarjev ?-c »Dobro — ali se Vam pa, gospod delegat, svota 21.8 mil. dinarjev ne zdi absolutno previsoka za naše razmero »Eksakten in prepričevalen odgovor bi Vam mogel dati samo, če so podrobneje spustim v vprašanje. Pridržim si to za drugo priliko, če ne se najin pogovor preveč raztegne.-v »Ali, dovolite mi drugo vprašanje. Vse, kar ste nam povedali, velja tudi za ostale pokrajine — in vendar so rezultati tako različni.«: »Vaš ugovor pred vsem ni čisto točen. Dohodnino, ki igra v ti zvezi nazvažnejšo ulogo, pozna razun bivšega avstrijskega teritorija le še Hrvatska...« »Ravno! <... »Da, da — ali lu postaja vprašanje za me, oprostite, skoro indiskretno...« »Radi treh procentov?« »Veljajo za celo kraljevino, in ne samo za Slovenijo. Poglejte čl. 94 fin. zak. 1920/21 in čt. 121 fin. zak. 1922/23. Je prav tipično za nas, da usekamo vedno najprej po lastnih ljudeh. Tam bote tudi videli, da so dosedaj samo uradniki, ki davke pobirajo, ne pa tudi tisti, ki davke odmerjajo, mogli špekulirati na to institucijo, ker se širša uredba z dne 27. junija 1921 (Ur. 1. št. 103/263 ex 1921) nikdar ni izvedla. Še le finančni zakon 1923/24 jo razteza | tudi na odmerne organe in celo na me! A gre po mojem, izgine in to to iz zakona, ka- < kor iskreno bi privoščil ta priboljšek našemu t uradništvu. Izključeno je namreč, da bi se tan-tijeme v praksi omejile na pobiralce davkov, ker pobiralci in odmerjevalci — razun par pravnikov — spadajo v i s t o uradniško kategorijo in bi se naravno takoj začelo nezadovoljstvo in pritožbe, da so prvi na boljšem, kakor drugi, in bi dodelitev k odmernim poslom, ki velja v obče za odliko, postala naravnost kaze n. Iz teh razlogov je prvikrat in edin-krat, ko so se te tantijemo dosedaj delile — v dec. 1921 — takratni finančni minister dr. Ku-manudi na moj predlog dovolil, dn se ena tretjina razdeli med odmerne organe. Vsega skupaj, t. j. za odmerjevalce in pobiralce — pritegnili smo pa tudi pomožni personal — smo tedaj razdali okroglo 380.000 kron, vdeležencev pa je bilo 319. Sedanji naš šef gospod dr. Stojadinovič pa v obče še zadržuje izplačilo, in bi imel prav, čegavodijopri tem oziri na ugled našega uradništva. Diferencijalni očitki in sumničenje, ki jih je preslišalo našn uradništvo radi teh procentov, so me pa boleli. Ne glede na to, da že tri leta uradniki lo pripravljajo odmero, izvršujejo jo pa avtonomne davčne komisije — ne glede na lo: ali res smatrate samo našo slovensko uradništvo za tako manj vredno ali za tako bolj lakomno, da bi se ono jedino v vsi državi po izgledih na te groše dalo zapeljati k nezakonitostim? Tn samo za to gre! Če jo bilo bolj marljivo in delalo z večjo vnemo, bi bilo to v današnji uradniški bera-čiji, katere javnost še vedno dovolj ne pozna, več kot človeško; ne verjamem, da bi Srbi ali Hrvati delali izjemo, kolikor žive v istih razmerah ... in končno je za s p 1 o š n o s t še vedno manjša nesreča, če se uradništvo zadovoljuje s tantijemami države. Ne vem, ali bote bolj zadovoljni, če bi šlo po drugi tarifi. Če — poudarjam: če, ker dotičnih Statistik sam nisem videl in sem v teh stvareh zelo oprezen — če je torej kljub občni veljavnosti tantijem rezultat izven Slovenije fiskalno manj ugoden, so morale uplivati druge činje-nice. Katere — je par distancc težko reči, ker ne vem, kako se je v drugih pokrajinah preli-miniralo, in ni izključeno, da se je drugodi zgodila nasprotna napaka, t. j. da se jo pre-optimistično preliminiralo. Svarim javnost v obče, da iz proračunskih številk izvaja pre-dalekosežne sklepe. Niso niti v normalnih in popolnoma urejenih razmerah vedno zanesljive, in nič oi tako polrebno pri nas, kakor da bi se Glavna kontrola, mesto da se bavi z vsemi mogočimi malenkostmi, enkrat resno spravila na državni zaključni račun, ki ediui nudi točno sliko. Mogoče torej in najbrž smo že pri preliminiranju sledili različnim metodam. Brez dvoina pa je upoštevati tudi druge pokrajinske posebnosti. Da izenačenje davkov niti legislativno ni jednostavna, ampak zelo komplicirana stvar, jo v svojih sijajnih študijah obrazložil g. prof. dr. Eller. Tudi čo pa pridemo čez ta hrib ali okolu njega, bo preostala še praktična izvedba, ki je brez dvoma tudi v našom špecijelnnm vprašanju največjega pomena. Enakost bremen ravno ni samo legislativno, ampak v naših razmerah tudi — in sicer še mnogo težje — upravno-tehnično vprašanje, žal pa ob centralističnem ustroju države tudi zelo nujna in tako rekoč življeneka pr>-trcba.c »Gospod dolegat hočete torej reči, da se da centralizmu tudi z Vašega strokovnega stališča .. .< »Z Bogom, gospod urednik k doščenjem spremlja razvoj trgovskih sij. kov z Dalmacijo, a puljska «Azione« »išc — govoreč o jugoslovanski nepop^sUji-vosti v reškem vprašanju: «... M' pa lc šc dalje preskrbujmo dalmatinske trge z našimi proizvodi po nizki ceni, 'akor de-lamo to že nekaj časa. To jc .a nas pro-paganda, ki nam bo neki dan veliko koristila.« Je res sramotno za nas, da je lačna Italija našla sreds./a, da zavaruje svoje politične interese v Dalmaciji s ceno preskrbo živil, dočim .mamo pri nas pač zlate milijone za re alski iond, za prehrano pasivnih kra -v pa nimamo denarja. Italijani pač vcclc da je treba ideje podpreti s krepkim; dejanji, ne pa jih samo «vdano« nosi'- — na jeziku kakor naš dični starina «Slov. Narod«. '-}- Demokratse metode. »Vsak dan najmenj eno debelo laž!« je prva zapoved demokratskega katekizma. Tako piše zdaj, da so »klerikalci v Belgradu največji opor-tunisti ter na tihem služijo režimu, doma pa hujskajo proti državi, Belgradu in vojski.« Kdo so ti, ki tako pišejo? Oni demokrati, ki se v Belgradu ravnokar radikalom sladkajo, jih skrivaj podpirajo in pripravljajo na koalicijo, samo da jim radikali z enim očesom namežiknejo — doma pa v »Jutru« radikale napadajo, pa tako ljubeznivo in rahlo, da ne bi prišli preveč v zamero pri režimu. Stranka, koje politika je zgrajena na samem hinavstvu, si potem drzne očitati SLS dvojno igro! Za »dokaze« ni v zadregi, ker se enostavno zlaže. Tako pravi, da dr. Kulovec v iinančnem odboru ni napadal vlade, ampak samo davčne oblasti v Sloveniji. Vsak, kdor je prebral poročilo o dr. Kulovčevem govoru, pa ve, da je dr. Kulovec napadal vlado, ker samovoljno zvišuje neposredne davke in zahteval, da uvede nov gospodarski pravičen sistem, kar se tiče eltsekucije davkov, pa poslanec ni grajal samo izterjevanja davčnh oblasti, marveč v prvi vrsti zopet vlado, ki je za to odgovorna. Zdaj pa je . Jutro:- iztrgalo iz govora samo nekatere stavke, ki se nanašajo na način davčne eksekucije v Sloveniji, vse druge pa, v katerih dr. Kulovec biča belgrajski režim, je izpustilo! Erezvestnost je pač karakteristični znak »Jutra«. -j- Debata o »klerikalizmu«. Takolo odgovarja »Jutro« na članek, v katerem smo dokazovali puhlost njegovega antikle-rikalnega žlobudranja: »Nič ni klerikaliz-mu nepriietnejše, kakor če posvetiš v njegove tajnosti. On bi najraje vladal na svetu anoi.i m n o. In ko ga primeš pri njegovi korenini, tedaj se zarije v zemljo in kriči: klerikalizma ni!«... Po tem uvodu skuša »Jutro zopet definirati klerikalizem« in trdi, da je to »politična organizacija katoličanov, naperjena proti drugim — k a t o 1 i ča n o m«, tc je, proti demokratom, ki imajo »še boljše krščanske nazore in pridiguiejo moralne smeri krščanstva« ... Elemente, ki se že dvesto let borijo proti krščanstvu, propovedujejo svo-bodomiselstvo in tajijo vse krščanske resnice in moralne dogme, predstavlja zdaj »Jutro« kot dobre kristjane, ki jih »klerikalizem:' po krivici napada! Res: »Nič ni liberalizmu neprijetnejše, kakor če posvetiš v njegovo tajnosti. On bi najraje vladal na svetu anonimno. In ko ga primeš pri njegovi korenini, tedaj se zarije v zemljo in kriči: svobodomiselstva ni! Vsi smo dobri in pravi kristjani in otroci katoliške cerkve..« — Mož se je vjel v zanjko lastnega sofizma. Pod njegov članek bi zapisal profesor: Logika — nezadostno. -[- Mojster laži je »Jutro«. Ta list jo takorekoč stkan iz samih laži. V svojem poročilu iz parlamenta pripoveduje, da poslanci SLS v Belgradu »obsojajo pretirane in po velikem neutemeljene ostre kritike »Slovenca«, nadalje, da »obljubljajo, da bodo napravili red«, nadalje »da sta poslanca Pušenjak in Vesenjak s svojima člankoma hotela »Slovenca«: bistveno korigirati« 'n tako dalje. — Na prvi pogled se vidi, da so to samo laži in sicer nesramne, neumne in debele, kakor jih je zmožen le zadnji čifut, -f- Italija in Dalmacija. Že nekaj-kratov smo poročali v našem listu, kako prehaja prehrana Dalmacije vedno bolj v italijanske roke. Tista Dalmacija, ki je umirala od lakote, dokler je pričakovala in prosila pomoči zgolj iz Belgrada, je danes z živili kar najbolje preskrbljena, in to po nižji ceni nego ostale pokrajine naše države. Še več: dalmatinski vele-trgovci že v notranjost ponujajo moko in druga živila! Vse to je zasluga Italije in njene trgovine, ki Dalmacijo obilo zalaga z živili in drugim blagom. Kdor misli, da delajo to Italijani iz gole kupčijske vneme, se jako moti. Italijanska inozemska trgovina je vsa v službi italijanske politične ekspanzije, kar so merodajni ljudje na nedavnem kongresu za narodno ekspanzijo v Trstu odkrito povedali. Italijansko časopisje tudi s prav posebnim za- -- Navarnost povodnji. Obili sneg in dež, ki prep avljata površino naših krajev, prina-šata r>sno nevarnost povodnji povsodi, kjer voda zaradi talnib razmer nima možnosti, d« bi se hitro odtekala. Ljubljansko barje je žo pod vodo, a tudi iz Celja prihajajo glasovi, da pritoki Savinje silno hitro naraščajo in da se je bati velike povodnji, ki so že v dosedanjem obsegu napravile mnogo škode. Tako je proga pri Podnartu pri čuvajnici št. 56, dva kilometra nazaj proii Kranju, vsled poplave pretrgana. Promet je mogoč le s prestopanjem. Položaj se lahko še poslabša, Prestopajo lahko le potniki brez prtljage ali pa z ročno prtljago. Za prevoz težke prtljage železnica ne odgovarja. — Izredni občni zbor SKSZ 29. nov. pop. jo sprejel dobesedno iste spremembo pravil, katere jo določil redni občni zbor •j. dne 15. novembra. — Oglase za sobotno številko sprejemamo še danes dopoidne in popoldne do 3. ure. Male oglase oddajo cenj. inserenti lahko do 6. ure zvečer. — Kaj dela izvršilni odbor invalidsko organizacije? Iz invalidskih krogov smo prejeli: V času, ko se rejucira socialna politika ter se z njenepr. oddelka v Ljubljani mečejo na cesto inv:aidi, v času, ko zima in pomanjkanje uničujeta ubogim vojnim žrtvam zadnje nr „.-i, v času ko vsled večnega krutega odlrganja pomoči od strani vlade prekipevaj srca invalidov v grenkem ogorčenju in obupu — se krajevni in centralni izvršilni odbor invalidske organizacije niti ne z.faneta! In vendar sta prav onadva v prvi vrsti poklicana, da z energičnimi dejanji vodita borbo za pravice invalidov. In validi smo do grla siti kongresov in lepit besed v našem glasilu in na drugih me stih, mi zahtevamo končno odločnih korakov! Takoj naj se skliče protestni shod proti redukciji in proti delovanju sedanje špe-cijelne invalidske komisije. Ako sedanji izvršilni odbor ni sposoben za odločno, krepko delo, naj odstopi in napravi mesto sposobnejšim ljudem. — C:^tralna vlada in upokojenci. Upokojenci vseh kategcij se obračajo tem potom na centralno vlado vT '; s prošnjo, naj se rešijo spomenice, kater so poslano 18. septembra v Belgrad na razna ministrova. Uveljavi naj se v njih vsebina v polnem obsegu in naj se urede po kojnine in nezgodne rente al pari v dinar ski veljavi, tako da jih bodo deležni upokojenci, kateri stopijo sedaj v pokoj. Člen 239, kateri je bil črtan, na j se zopet vposta-vi, da pridejo tudi stari vpokojenci do svojih pravic. Upamo, da bo centralna vlada Belgradu uslišala prošnjo starih upokojencev ter bo uredila njih pokojnine. Gg. narodne poslance vseh strank pa prosimo, se daj ko prične narodna skupščina svoje de lo, da zastavijo vse svoje moči, da se reš bedno stanje starih vpokojencev in nezgod nih rentnikov. — Predsedstvo koaliranil društev upokojencev. — Spomenik kralj« Petrn v Kranju. Klanju se je sestavil pripravljalni odbor, k si je nadel nalogo, da v nameravanem parki prestolonaslednika postavi prihodnje leto spo menik kralju Petru. Spomenik se odkrije M slavnosten način dne 3. avgusta 1924. — Žganjekuha. Velikega pomena « naše deželane je, da veljajo izza 20. novem bra t. 1. novi predpisi za žgnjekuho. S ten dnevom je namreč topil v veljavo novi za kon o državni trošarini, ki določa, da j< sploh vsaka žganjekuha za lastno potrebi trošarine prosta. S tem zakonom in njeg pravilnikom, ki je stopil v veljavo istegi dne, je odpravljena vsaka kontrola, gledi žganjekuli za lastno potrebo od strani orga nov finančne kontrole. Kotli, kakor se po sedujejo na kmetih, niso več podvrženi za pečatenju finančne kontrole in se lahk< uporabljajo za žganjekuho, kadar in kako se hočejo. Istotako odpadejo tudi prijave zi žganjekuho. Pač pa so prijavi podvržen« one količine žganja, ki gredo v promet al ki se prodajo. — Častni konzul portugalske republik Naša vlada je na prošnjo portugalskega P" slaništva v Belgradu in po izpolnjenju vsel formalnosti izdala dno 5. novembra g. Dra gotinu Štrucelju običajni eksekvatur ko častnemu konzulu portugalske republike i Ljubljani. Po naročilu ministrstva notranji' del izdanega vsed naprosbe ministrstva 7-U nanjih del, se to sporoča z vabilom, da vsi na slo vi jeni uradi u oblastva priznajo g. Drago-lina Strucelja navedenem slvojstvu, in da aiu izkažejo vso potrebno uslužnost pri izvrševanju njegove konzularne službe. — Porolil se jo gosp. Olon Doktoric z gdčuo Albino Hafner. Mnogo srečo! — h Črnomlja. Županstvo mestne občine Črnomelj naznanja, da so vrši prihodnji semenj v torek dno 18 decembra ne pa 24. decembra kakor je bilo po razglasih objavljeno. 7588 -•• Razne nesreče. V tovarni pohištva Fr. Tzgoršek v Šmartncm pri Litiji si jo mizarski vajenec zmečkal levo roko.— Moser Albert, mes. pomočnik v Celju se je pri klanju močno urezal nn levem stegnu. — Šoler Andrej, žebljar pri Mariji Ilafnor v Kropi si jo pri spravljanju lesa zmečkal levo nogo. — Globoč-uik Janez, kov. vajenec pri4Arh Pogača r ju v Kamniku si jo pri kovanju poškodoval desno oko. Oddali so ga v ljubljansko bolnico. — Roje Alojzij, delavec pri bratih Tavčar v Breznem si je pri krožni žagi močno obrezal na desni roki. — Na žagi Fr. Gallota v Bistri pri Bororaici se je Ogrin Franc pri krožni žagi ime? kal kazalec desne roke. V tovarni usnja vlndus« na Vrhniki se je strojarski pomočnik Franc Krasna pri rezanju kož močno urezal v levo roko. — Novak Ivan, strojni delavec pri A. Rojina et Comp. v Ljubljani, si je na krožni žagi urezal na palec leve roke. — V tovarni stekla v Hrastniku se jo delavka Sivka Katarina urezala na levi palec, vsled česar jc uastala Infekcija rane. — Bedrač Liza, dekla v Ptuju, jo padla na dvorišču in se močno poškodovala na desni rami. — V tvornici za dušik v Rušah se je delavec Macarol Franc poškodoval na levem očesu, vsled česar je moral v bolnico. — Ključavničar Gornik Franc st je zmečkal na levi roki palec. — Pri >Ob-uovk na Fužinah si jo ua krožni žagi delavec Krajnik Andrej obrezal levo roko. — Kegar-šek Martin, Žagar pri Ivo Caterju v Sp. Ilu-dinju pri Celju, si je pri polnojarmeniku zmečkal levo roko. Oddali so ga v bolnico v Celje. — V papirnici v Vevčah se je delavec Galič Filip pri rotacijskem stroju poškodoval desno roko, ker so ga zgrabili valji stroja. — — Neznanega utopljenca so potegnili v Karlovcu iz Kolpe. Utopljenec jo srednje postave in je imel roke zvezane okrog pasu z močno vrvjo. Izvršil se je gotovo zločin in je bila žrtev že precej časa v vodi. — Pobeg. Od svoje žene jc pobegnil klepar Valentin Sova iz Semiča. Odnesel je s -eboj vse, kar je mogel, tudi vse dokumente in je pustil ženo popolnoma brez vseh sredstev. — Poštna zveza med Planino in Rakekom. Zaradi poplave je poštna zveza med Planino in Rakekom ukinjena. Zato je pa uvedena ob ponedeljkih, sredah in sobotah začasna pošt-ua zveza med Planino in Dolenjim Logatcem. — Razpisano pošte. Razpisano je mesto poštnega odpravnika v Framu, pri sv. Bene-riiirtu v Slov goricah ter v Raukovcih. — Podkupljivo miDX3trstvo. Bivši social-nodemokratični ministrski predsednik na Saškem dr. Zeigner je priznal, da je v več nego 50 slučajih sprejel darove bodisi v denarju ali živilih, dragocenostih, obleki itd. S tem denarjem se je odpeljal na zabavno potovanje v Švico. Dr, Zeigner izjavlj a, da so sprejemali darove tudi ostali njegovi ministrski tovariši. POGREB STRITARJA. Celo dopoldne so posečale številne množice pokojnega Stritarja na mrtvaškem odru v vestibulu v Narodnem domu. Pokojnika je slikal na odru akad. slikar prof. Franc Sterle, mrliško masko pa je napravil akad. kipar Kos. Občinstvo je imelo dostop od 9. dopoldne do 3. popoldne, ko se je razvrstil pred Narodnim domom in po Aleksandrovi cesti veličasten sprevod. Otvorila ga je vojaška godba in pa zastopstva raznih telovadnih organizacij in skavti. Za njirni so se razvrstili za križem iu črnim praporom dijaki raznih šol, učenci ljudskih šol pa so tvorili špalir ob cesti. Vrstila so se razna akademska društva, srednješolski profesorji, učiteljska društva, fazna narodna, propagandna in dobrotvor-na udruženja, Zveza ljubljanskih pevskih društev. Pred vozom z duhovni so nosile deklice napise del pokojnika in sicer Dunajski soneti — 1872 — Lešniki — Jagode -Boris Miran (Pesmi 1869) — Zvon 1870 do 1880 — Gospod Mirodolski, Sodnikovi 41836 — Pod lipo — Mladika 1868. Za mrliškim vozom so sli sorodniki pokojnikovi, za njimi pa so se razvrstila razna zastopstva in sicer namestnik velikega župana, komandant Drav. divizije, župan ljubljanski, zastopstva raznih občin, zastopstvo slovstven i kov, zastopniki tujih držav, rektor univerze z akademskim senatom, min. delegati v Ljubljani, predsedstva ljubljanskih sodišč, trg, zbornica, oficirski zbor, vseučilišni profesorji in docenti, razna li-krarna, narodna, kulturna in politična društva, državni, deželni in mestni uradniki in razne korporacije in stanovske organizacije. Konec sprevoda, ki se je razvil skoro po celi poti od Narodnega doma do Sv. Krištofa, je tvorilo razno občinstvo. Sprevod je "il kljub slabemu vremenu ros tako veličasten, da smo jih se malo imeli v Ljubljani. Pred Narodnim domom in ob grobu jo *apcla Zveza pevskih društev dve žalosG-v ki. Krsto so položili v pisateljsko grobnico pri Sv. Krištofu. štaier^ce novice. š Seja mariborskega občinskega sveta dno 27. nov. Na mesto odstopivšega svetnika g. Kejžarja se jo izvolil v mestni svet dr. Rozina. Proračun za leto 1924. izkazuje 11,066.500 Din izdatkov in 10.800.672.50 Din dohodkov. Primanjklja! 265.827.50 Din se bo kril iz letošnjega prebitka. Proračun za prihodnjo leto je v glavnem enak sedanjemu, le da izkazuje višje postavko za draginjske doklade nastavljencev, uradnikov in upokojencev, zvišano postavke za šolstvo- zdravstveno, kulturne in prosvetne institucije in za socialno skrbstvo. V splošni debati o proračunu je grajal občinski svetnik dr. Jerovšek (SLS) nekatere ne-dostatke, ki jih je klub SLS grajal že pri prejšnjem proračunu. Novi proračun je sicer boljši od prejšnjega, vendar ni tak, kakor bi moral biti. Tako niso v proračunu vsa mestna podjetja, ni seznama dolgov občine niti seznam občinskega uradništva. Po govoru obč. svetnika Bab m na (JSS) in po repliki župana se jo prešlo k glasovanju o posameznih postavkah, ki so bile vse sprejete, kakor jih je odsek predlagal. Župan je še opozarjal, da io gledališče resno ogroženo, ker je v državnem proračunu znižana postavka za mariborsko gledališče od 500.000 na 200.000 Din, pa še to vsoto so poslanci SLS komaj dosegli. Nato jc bil predloženi proračun v celoti sprejot. — Prodaja 2 električnih strojev se je dala odseku v presojo. Stari kotel mestnega kopališča so bo prodal. Sprejetih je bilo šo več ljudi v občinsko zvezo, nakar je župan zaključil ob pol 11. sejo. š Občni zbor Zgodovinskega društva v Mariboru se jc vršil v petek, dne 23. novembra, Udeležba pri občnem zboru tega pri nas strogo znanstvenega društva jc zopet poka-kala, kako malo ima mariborska inteligenca smisla za znanstveno delovanje. Sramota pa je tudi za vlado, ki to društvo popolnoma omalovažuje in ga no podpira. Občni zbor je sprejel pradlog odbora, da se zviša članarina na 40 dinarjev letno. Soglasno je bil sprejet tudi predlog, da 3e imenujeta dva nova častna člana: znani arheolog msgr. Ivan Bulič in naš ožji rojak praški profesor dr. Mat. Murko. š Slavnostno predavanje Zgodovinskega društva v Mariboru. V proslavo 20 letnico svojega obstanka priredi letošnjo zimo mariborsko Zgodovinsko društvo predavanje, da seznani širše občinstvo z zanimivo preteklostjo naše zemlje. Predavanja bodo pa dobrodošla ludi strokovnjakom-zgodovinarjem. Dva taka predavanja sta se že vršila. Tretje se vrši v ponedeljek, dno 3. decembra ob 8. zvečer v mali kazinski dvorani. Predaval bo g. prof. Kovačič o zgodovini v naši domači umetnosti, pojasnjeval bo pa predavanje s skioptičnimi slikami znamenitega reliefa na Ptujski gori. š Ohlastni občni zbor demokratsko stranko v Mariboru. V pondeljek, 27. nov. se je vršil v Mariboru občni zbor demokratske stranke v Mariborski oblasti. Udeležili so se ga menda vsi demokrali spodnjega Šlajerja, ki jih itak ui veliko, iz Ljubljane pa je prišel sam general dr. Gregor Žerjav. Na občnem zboru so pridno udrihali po SLS, navduševali se za dr. Kukovčevo koncentracijo naprednih sil ter obetali boljšo bodočnost demokratski stranki po prihodnjih volitvah. Demokratom leže posebno v želodcu dokazi klerikalnega časopisia o izžemanju Slovenije od strani Belgrada. Še sedaj ne verjamejo, da gro večji del davkov v Belgrad, ampak nrglašali. so, da požrejo preveč davkov naše občino in okraji. Nadalje so obžalovali, da nimajo oni 21 poslancev v parlamentu mesto SLS. V odbor so prišli sami »mladink, stare, izkušene bojevnike, kakor dr. Kukovca ia dr. Rozino so popolnoma odžagali. Za predsednika je bil izvoljen dr. Lipold, za podpredsednika pa Ivan Prekoršek iz Celja, Lovro Petovar iz Ivanjkovcev in Ivan Šo-štarič, trgovec v Mariboru. Za odbornike pa so izvoljeni skoro vsi preostali ostanki demo-kratsko-naprednih sil, ki še niso ušli med radikale. 2e po sestavi odbora in predsedništva se vidi, da je demokratom v resnici oJ.den-kalo in samo vprašanje časa je še, pa bodo izginili iz Štajerske. š iMariborska »Orjuna«. Oblastni odbor »Orjune« je izključil iz organizacije bivšega mariborskega predsednika Raaivoja Reharja in obenem ra ariborski mestni odbor. Vodstvo posl časno prevzel dr. Snu- derl, kazensk :nik. Msnda se misli s tem zabrisati ga je napravila odsodba orjunašev pre rskim sodiščem in ki jc kompromitira io« v vsej naši javnosti, tudi pri tisti! o kaj dali na to organi- zacijo. š Smrtna Mariboru sla umrla orožni- ški stražmojst in trafikant g. Franc Nerat in zdravnikov ga. Ana Frank, š Ova ar morija v Kozjem jc are- tirala nekega ilarušo, ki je vlomil pri go- stilničarju Jo: v Brežicah in napravil za 10.000 K sko rmerija v Ptuju pa jc pri- jela nevnrnej dolfa Ahcana, ki jo ukradel dne 12. nov. .avrhu v Kundiji 000 kron vredno kolo. š Marll ibi*. Občutno ie kaznovana Spodicijska t in A. ITher, ker je dala iz- prazniti tri 7, Galicijo došlcga petroleja, r.o dn bi ga arinlti. Carinska oblast ji jo zaplenila dve cisterni petroleja ter obsodila tvrdko na 180 tisoč Din globe. — Štiridesetletni«) izvrševanja svojo obrti praznuje dne 1. decembra mariborski slaščičar g. Ivan Pelikan. - Mestno gledališča vprizori danos premljero opero iLu Bohemc z zagrebškim gostom g. Skrivoničem v glavni vlogi. P Nova sirotišnica v Kopru. Mussolini je dal posl. Giunti dovoljenje za zbiranje darov v svrho, da se v Kopru ustanovi sirotišnica na čast Nazariju Sauru. Iz državnih sredstev je dal Musolini v ta namen 77.000 lir. slstra: opozarja, da bo to nova potujčevalnica za slovanske sirote, ker nimajo Slovani v Trstu in I>'tri niti enega zavoda za zapuščeno deco. p Številne nesreče na bivši goriški fronti. Na Goriškem zahteva bivša vojna še vedno svoje žrtve. Ni ga skoraj dneva, da ne bi kdo ponesrečil pri kopanju svoje zemlje, zadevajoč ua granate, bodečo žico itd. ali pri zbiranju in izpraznjevauju granat. Ljudje kljub vsem izkušnjam še vedno niso dovolj previdni, a tudi oblasti no izvršujejo dovolj strogo svoje naloge. p Nttv način izterjavauja davkov na Gori-rilkcm. Te dni se je vršila v Gorici dražba davčnih zakupov, kakor je to stari italijanski sistem za izterjavanje davkov. Naravno jo, da davkoplačevalec od zasebnega izt;rjevalea davkov nima pričakovati nobene milosti. Tudi v tem pogledu se je položaj naših ljudi onkraj meje nasproti preje znatno poslabšal. Na srečo so ponekod — n. pr. v Soški dolini — prevzeli zakup slovenski zavodi ozir. zasebniki. Zakup velja 9 let od 1. jan. 1924 p Ukve. Kakor smo svoj čas poročali, je meseca oklobra t. 1. obiskala Ukve na Koroškem silna povodenj, ter je hudournik za^ul s prodom celo vas in njena polja. Škodo so cenili strokovnjaki na 1 in četrt milijona lir. Italijanska vlada je poslala za najrevnejše prebivalce — 4000 lir. Vas st« obiskala videmski prefekt in podprefekt iz Tolmeča. Toma dvema so <=o vaščani pritožili nad neznatno vladno pomočjo in povedali, kako drugače je v takih slučajih ravnala bivša avstrijska vlada. Prefekt je odgovoril: »Vi ste bili razvajeni in morate na te čase pozabiti.« To jo pač najcenejši recept za lečenje gospodarskih ran. — Takoj po nesreči je obiskal Ukve posl. Šček, ki je brzojavno prosil za pomoč na vseh merodajnih mestih. 505-525 Din, št. 2 400 Din, otrobi 130 Din; tendenca živahnejša. g Stanjo južnoruskih železarskih podjetij, Predsednik upravnega sveta južnoruskih Železarskih podjetij je sporočil zastopnikom Časopisja, da so stanje podjetij znatno izboljšuje. Danes izdelajo podjetja vsak mesec poldrugi milijon pudov sirovega žoleza. Prihodnje leto bo v delavnosti 10 plavžev. g Češkoslovaški Izvoz v oktobru. Po po. datkili centralnoga statističnega urada ,ie znašala v oktobru vrednost češkoslovaškega izvoza 1015 miljonov Ke napruui 398 mlljo-nom v septembru. Od začetka leta pa do konca oktobra sc je izvozilo za 9506 miljonov blaga. BORZA. Zagreb, 'J9. nov. Sklep. Pošte 0.46—0.48, Italija 3.80—3 86, London 886.75- 387.75, New York 88.25—88.75, Pariz 4.75-4.80, Praga 2.58—2.505, Dunaj 0.12525-0.1260, Curih 15.55—15.755. — Valute: dolar 87—87.75. Curib. 29. nov. Sklep. Pešta 0.0302, Italija 24.75, London 24.93, New York 571.90, Pariz 30.825, Praga 16.65, Dunaj 0.008060, Sofija 4.45, Belgrad 6.475. — Valute, n. a. K 0.008050. tliltll'>IIIMI:MlilllllllUI!IIIIIIIIHi!lillllllllMIHIIIIIIIIItillllllllllllfMIIIIIUllll PIklavžev večer v »Unionu« dne 5. feemhra ob 7. uri. ...............................iimimiiiiiiiiiuiiimmminimiiiui SVETOVNA TRGOVINA IN KONJUNKTURA V OKTOBRU. Zunanja trgovina svetovnih držav v mesecu oktobru se je primerno zelo ugodno razvijala. V skoro vseh državah je opažati naraščanje prometa, kar je v veliki meri sezonskega značaja. V vodilni državi Angliji je uvoz kakor izvoz znatno narastel V splošnem je opazovati, da izkazuje industrijska konjunktura dobre rezultate, kar ,je razvidno iz padajočega števila brezposelnih, kakor tudi iz zvišanja produkcije v železni industriji. Vendar pa stanje angleške industrije ni preveč rožnato in daleč zaostaja za predvojnimi dobami. Uvoz je dosegel v navedenem mesecu 100 milijonov funtov šterlingov napram 83 milijonom v septembru. Istočasno je znatno narastel tudi Izvoz, pri katerem je treba upoštevati tudi re-eksport tujih produktov, in sicer od 72 milijonov na 82 in pol milijona. Pri uvozu ie treba upoštevati predvsem sezonski nakup bombaža in drugih industrijskih surovin. Tudi v Uniji je vrednost zunanje trgovine narasla. Zlasti se je dvignil izvoz bombaža, ki je dosegel v oktobru 981.000 bal. V metalurgiji je opažati stagnacijo. Produkcija surovega železa je v oktobru lo neznatno narasla in zaostaja za rekordnimi rezultati, ki so bili doseženi v poletnih mesecih t. 1. Oslabljenje konjunkture pa kaže padanje neizvršenih naročil pri U. S. Steel Company (družba ima v rokah večino produkcije jekla v Zjedinjenih državah). Pri Franciji je opažati dejstvo, da izkazuje zunanja trgovina naraščanje vrednosti, na drugi strani pa zmanjšanje teže uvožeuili in izvoženih predmetov. Vrednost uvoza je do segla 3069 milijonov frankov (v septembru samo 2613 milijonov), kar gre na račun padca francoskega franka v poletnih mesecih in v še večji meri v zadnjih dneh. Izvoz* je imel vrednost 2813 milijonov frankov. Po količini izkazuje uvoz zmanjšanje, ravno tako ludi izvoz. Splošno je postal potek konjunkture manj ugoden zaradi nabavnih stroškov za surovine, ki so zelo veliki, ker jih morajo Francozi kupovati večinoma v valutarno močnejših državah in so se tuje devize v zadnjem času zelo dvignile. Isto velja tudi za Belgijo, ki je politično in gospodarsko ozko zvezana s Francijo. Češkoslovaški izvoz v oktobru je znatno narastel in prekoračil višino 1 milijarde Kč. V oktobru izkazuje carinska statistika naše države dohodkov 181 milijonov dinarjev. V septembru so znašali ti samo 174 milijonov dinarjev. Radi povečanega izvoza je narastel tudi naš dinar in je bila povprečna vrednost dolarja tekom meseca oktobra 85 dinarjev. Izvozna konjunktura je dosegla v oktobru svoj višek. * • • Žitni trg. Na novosadski produktni borzi nr,:rajo žitu sledeče cene: pšen ra 7.TC Din, koruza 202.50—245 Din. pšenična moka št. 0 lj Barja pod vodo. Vsled silnih padavin za-'-:.-ga časa se je Barje izpremenilo v jezero. Otroci ne morejo v šolo. lj Izredni obtni zhor Leonovo Družic ae vrši v četrtek dne 13. decembra ob 5. zvečer v posveto-. valnici K. T. D. v Ljubljani. Dnevni red: 1. Poročilo predsednikovo; 2. slučajnosti. lj Miklaviev voler v Unionu. Danes prvi dan predprodaje vstopnic od pol 2 do 7 v prostorih Šentpetersko prosvete (Župnijska ul. 1). Vsa darila morajo bitt dobro zavita, prevezaua ili opremljena z natančnim naslovom. Predprodaja jo potem vsak 'an i! sredo od 1) do 7 zvečer. lj Oder Krakovo-Trnovo, Kolezijska ul. t. V nedeljo ob pol 8. zvečer misterij v 2 dejanjih »Čudo sv. Miklavža« in enodejanslsa burka »Da-moklejev- mečt. K številni udeležbi vljudno vabi odbor. I] Društvo najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v sredo dne 5. dec. 1923 ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacijo Sv. Petra cesta St. 12, pritličje, desuo. lj Mostna hranilnica ljubljanska zaradi na« | rodnega praznika 1. decembra ne uraduje. lj Predsednice vseh ljubljanskih Eliju« hotnih konferenc se vljudno vabijo, da so sigurno udeleže seje Slov. kršč. ženske zveze, ki je v petek ob 4. pop. v posvetovalnici Jug. tiskarne. lj Deželni mazej ostane od 1. decembra t. L do preklica tudi ob nedeljah zaprt za splošni posel. lj Med vožnjo iz kolodvora na pošto jo izgubit poštni voz dva poštna zavoja. Najditelj naj jih izroči na pošti. lj Ogoljufana ionska. Včeraj dop. je prišla iz okolico v mesto neka starejša ženska uslužbenka, da bi si kupila plet, za katerega je nahranila •400 Din. Pred hotelom »Union« je naletela na neko navidez znanko, ki ji je rekla, da naj da njej denar in bo ona dobila kot stara znanka v neki trgovini veliko ceneje. Zona ji je zaupala dena», s katerim so ni voč vrnila. lj Razno tatvino t Ljubljani. V gostilni pri Levu na Gosposvetski costi jo bilo vlomljeno v shrambo in ukradeno par novih škorenj, hlače, 2 telovnika in moški suknjič v vrednosti do 6000 K. — Iz okna vzajemne posojilnice na Miklošičevi cesti je bila ukradena 60 kron vredna šipa. — Neznan lat je poskušal vlomiti v barako Jakoba Turka, kar pa se mu ni posrečilo in je napravil le nekaj škode na steni. lj Sv. Miklavž bo izbiral darila za pridno do* co in odrasle v trgovini M. Tičar v Šelenbur-govi ulici v soboto 1. dec. med 5. in 7. uro zvečer. , „ 7617 1) Porotne obravnave, ki sc prično v ponedeljek dne 10. dec., imajo do sedaj določen sledeči spored: Ponedeljek 10. dcc.: Štefan Ciglič § 140 in Kovač Jos § 171, torek 11. dec. Dolenc Angela § 139, sreda 12. dcc. Zorko Janez § 209, četrtok 13. dec. Ivan Rok in Rok Mlakar § 101, petek, dne 14. decembra Kozlevčar Anton in Ložar Josip § 155 — težka telesna poškodba s trajnim pohabljenjem. Sobota, dne 15. doc. Sterle Jakob, tovariša Kristan Miha in Peter Bla-žič § 127 — in pa Josip Roblck § 8 — 125, V ponedeljek, 17. dec. Anton Kajfež § 197 in v torek 18. dec. France Podbevšek § 126 _ 127. — Ti slučaji so razpisani do sedaj. Ni pa izključeno, da pride dodatno še kak slučaf na vrsto. lj Nnlezljive bolezni v Ljubljani. V času od 18. do 24. novembra 1923 so bili v Ljubljani naznanjeni 3 slučaji davice in 1 slučaj griže. lj Razno tatvino. Na glavnem kolodvoru is bila ukradena iz tovrnega voza št 18.867 bala z«v tonegn platna za jadra, 60 kg kave in 27 kg rozin v skupni vrednosti do 28.000 K. — V zadnjem času so se začelo množiti predrzne tatvino perila. Razno pohnjnlke hodijo pod raznimi pretvezami, da koga iščejo, po tujih hišah in ukradejo, kar jim prido pod roko in morejo skrivaj odnesti. — Iz stanovanja na Mestnem trgu 13 je bil ukraden Frančiški hižlokar temuoeiv zimski plače, vreden 4000 K. — Albini Pustovi jo bilo ukradenih v Vodmatu n Vi nri n i kn R brisač, '/rednih 800 K, Marjeti Zupanovi pa iz sušilnico za 4000 K raznega perila. — V Domžalah jo bilo ukradeno iz vežo Habja. ove restavracijo Val. Slibarju iz Stoba kolo, vredno 10 tisoč kron. Narodno gledišče. DRAMA. Začetek ob 8. uri zvečer. Petek, 30. nov.: «Mogočni prstan«. Pre-Biijera. Izven. OPERA. Začetek ob pol 8. uri rvečer. Petek, 30. nov.: oPcsoglavci«. Red B. Slavnostna operna predstava v proslavo Uje-flinjenja bo na narodni praznik v soboto 1. decembra 1923 ob pol osmi url zvečer. Vprizori se prvikrat izvirna slovenska opera Rista Savina :»Gosposvetskl sen«, katere besedilo je vzeto iz zgodovine našega bednega Korotana. Premijera iivirne slovenske igre >Mogočni prstan«, katero je spisal priljubljeni pisatelj )n humorist g. Fran Milčinskt, je v petek. 30. nov. na predvečer praznika Ujedinjenja ob 8. uri zvečer v dramskem gledališču. Igra je duhovita, polna ljubeznivega humorja ter skriva v svojem jedro močno narodno ozadje. Dramska predstava po tnižanih t-enah bo v soboto, dne 1. decembra ob S. popoldne v dramskem gledališču. Vprizori se Ibsnova igra »Gospa z morja« z go. Marijo Vero v naslovni vlogi. Predstava je namenjena zlasti učeči se mladini, ndelež se je pa lahko »udi vsi osi ali, ki se za gledališče zanimajo. • A. S a v o i r : Osma žena. Komedija v treh dejanjih in štirih slikah. »Grozodejstva so bila od nekdaj vdomačena na odru, dasi je seveda tudi njihovi žarki vprizoritvi postavljena meja. Da Me-dea ne mori svojih otrok pred publiko, uči žo stari estet. Toda v območju 3le in opolzkosti so meje vidno vprizorljivega nežnejše in ostrejše, kajti tu naletiš nn točko, kjer se stika, kakor že omenjeno, videz i n bistvo in kjer občutek, da gre za navideznost, ne tnore več najti opore >u volja . . Sramežljivost je pranagon... brezstidnost postane lahko smrt umetniškega stremljenja, čo brutalni doživljaj čuvstvenosti uniči iluzijo in se duševno Bodoživetje pogrezno v veletoku občutkov. Izrabljanje prostosti cenzure zato, da se tako stanje namenoma vzbuja, bi bilo samooskrumba in samo-okrknjenje sveta umetnosti. Neglede na seksualno-vzgojne pomisleke je v prid umetnosti same, je naloga umetnosti same, je naloga umetnikov in onih, ki so umetnosti vesele, da se proti poizkusom te vrsto branijo.« — Tako piše Alfred Klaar v svoji knjižici Probleme der modernen Dramatik nn str. 100 in 103. — Podpišem in Osmo ženo odklanjam zlasti v imenu mladine, najsi bo ta pokvarjena ali ne. Odklanjam zlasti iz est etični h ozirov te vrste Francoze na našem odru. Moralist pa naj vzame bič v roke! Vsebinsko je Osma žena fabrikat, kakor ga na cente produeira najnovejša francoska dramatika. Neiskrenost, neresničnost, duhovičenje in žon-gliranjo z več ali manj posrečenimi domisleki o ljubezenskem in zakonskem razmerju med milijarderjem, ki si jo kupil in prodal že sedem žen, in med samičlco — species: virgo intacta gallica v Alešovčevem stilu — to je vse. In sentimentalna končna scena, da so nežne duše potolažene. Vmes deus ex machina: postelja, ki se iznenada kakor tovorni vagon — rrrrrr — pripelje na sredo scene, Co se avtorju to zdi na mestu. Na našem odru se jo igralo vsebini primerno. Na naramnici ge. Neblocke in na spalnem kostumu, v katerega je poleg drugega še reklama vtaknila g. Rogoza, je viselo dokaj »uspeha* igro. Treba podčrtati: ga. Neblocka in g. Putjata ?ta dobra igralca in sta tudi v Osmi ženi pokazala svojo zmožnosti v karakterizaciji in živahnosti svojih kreacij v najlepši luči. Samo škoda njiju umetniške sile v tc sorte komedijah. Isto velja za g. Rogoza. Tej trojici je bila najbližje ga. Medvedova s to razliko, da se je njena elegantna toaleta blagodejno razli- kovala od ono ge Neblocke, ki je bistvo igre nosila na plečih, G. Medved kot detektiv je bil veliko boljši od plahega tajnika ga. Jana ln Matarda gda. Jermana, ki ga je g. Sancin kot natakar prekašal. Vencev in šopkov jo bilo pri premieri za to vrsle vočerov več kot dovolj. Sloves Osmo žene sega izpred pošte že v vsa predmestja naše Ljubljane od Udmata do Kravje doline, kar sem spoznal po tem, da so žo k primieri prišle v parket osebnosti, ki ne vedo svojih nog drugam dati kakor na sedež svojega bližnjega pred seboj. Probatum est: oo igro sem odnesel na obleki odtise blatnih čevljev (bili so celo damski) in drugega malo ali nič. Dr. L. R. udski oder. Miklora Zala na Ljudskem odru. Krekova mladina ponovi v nedeljo dne 2. dec. v Ljudskem domu krasno narodno igro »Miklova Zala«. Prosimo vse, zlasti okoličane, da si preskrbijo vstopnice v predprodaji, ki je od danes naprej v Jug. Strok. Zvezi na Starem trgu štev. 2-1. in na dan predstave eno uro pred predstavo v Ljudskem domu. Orliska podsveza jo založila in ima ua prodaj ljubko pesem >Deklo in lilija-; za sopran in alt s spremljevanjem. Po besedilu Jos. Cimpermana uglasil p, Hugoliu Sattner. Pesem bo za tekme obsežna, zato naj si jo v zadostnem številu izvodov nabavijo vsi krožki. Tudi vsem ostalim ženskim zborom bodi toplo priporočena. Komad stane 2 Din in se naroča prt Orliški podzvezi v Ljudskem domu. d Socialni seminar Danice, Zarje in Borbe bo imel v tekočem zimskem semestru sedem sestankov, ki se bodo vršili vsak torek. Nn njih hoče podati v referatih ogrodje socialnega prašanja po sledečem načrtu: 1. Postanek in bistvo socialnega vprašanja. 2. Vzroki socialnega vprašanja. 3. Re- šitev socialnega vprašanja: a) individuallzem — komunizem, b) materialistični in etični (krščau. ski) socializem, c) etični temelji socializma, d) socialni in avtonomistični princip družabne ureditve. 4. Podrobnosti. V svesU si, da moremo na »a način najlažje podati novim tovarišem podlago sistematičnemu študiju soc. vprašanja, pozivamo vse Dani-Carje, Zarjane tn Borce, da redno in vestno pohajajo ta seminar. d Akademiina podružnica Jugoslovenske Ma, lice. Na ustanovnem občnem zboru Akademsko po-družnice Jugoslovenske Matice izvoljen odbor se je konstituiral sledeče: predsednik Franjo Baš, fil.; podpredsednik Vatovec Franc, fil.; tajnik I. Kirch-ner Nikola, techn.; tajnik II. Hart.man Lojze, tur.; blagajnik Dulčič Mate, techn.; knjižničar Karadžole Josip, techn.; arhivar Petrovič Marko, iur.; odbornik Jurkovič Ljubo, arhit, Turistika in šport. Smučarski odsek »T. K. Skala« priredi v slučaju ugodnega vremena v soboto 1. decembra in I nedeljo 2. decembra t. L smučarski izlet na planino »Kovce« nad Tržifem. Odhod v petek z večernim ali v soboto z jutranjim vlakom. — Prihod nazaj v Ljubljano z večernim vlakom. — Vožnja po. lovična. Turistovski klub »Skala« poziva svoje člana in člantcc na smučarski setanek, ki se vrši v torek, dne 4. decembra t 1. ob 8. uri zvečer v zadnji sob-'/Narodne kavarne«. — Sestanek je z ozirom na predstoječe zimsko-sportne prireditve posebno z? člane-smučarje obvezen. — Smučarski odsek. Klub kolesarjev in motociklistov >Ilirija« » Ljubljani priredi 8. decembra v proslavo lOletniee v Mestnem domu veliko veselico z razdelitvijo daril zmagovalcem kolesarskih dirk. Po razdelitvi prosta zabava, šaljiva pošta, ples itd. Začetek točno ob 19. zvečer. Vstopnina Din 8. — Klub naproša vse pn. člane, da poravnajo zaostalo članarino klubovem gospodarju, ki bo prihodnje dni pobiral. S. K. Slovan poziva vse svoje člane in prijatelje kluba, ki žele gojiti težko atletiko, da sc pismeno ali ustmeno zglase takoj pri klubovem tajniku Sv. Petra ccsta 3, II. nadstr. Spustita! paromlin u VoNdinl z zelo dobrimi proizvodi išče strokovno izobraženega ter veSčega zastopnica. Mlin oskrbuje proti primerni varščini tudi konsignacijsko skladišče. Oferte z navedbo referenc je pod šifro »Kapitalskrfiftig V-60« nasloviti na Interreklam d. d., Zagreb, Palmotičeva ulica 18. |' kdelujojo najcenejže v trgovini «Pri GQ-RENJKI«, Pogačarfev Irg štev. 3, poteg Buzzolini-ja. 7599 na Dolenjskem, 32 oralov njiv, travnikov, gozda in vinograda, ca 40 hI vina, pro, 1 dam z vsem živim in mrtvim inventar- 1 jem, za ceno 375.000 Din. Posestvo jc I pol ure od farne ccrkve in 1 in pol ure j cd postaje. Hiša in gospodar, poslopje v j dobrem stanju. Vse obsejano. Polovica kupnine takoj, polovico čez 2 leti. Naslov pove uprava pod številko 7597. prvovrstne izvršitve naravnost od proizvajalca Mesto skladiščnika sluge ali kaj podobnega IŠČE trgovsko naobražen mož. Ponudbe pod .SLUŽBA« na upravništvo. Kot PRODAJALKA »amostojna voditeljica — IŠČE starejša, v vseh trgovskih strokah izvežbana, poštena gospodična. Gre tudi izven Ljubljane. Ponudbe upravi pod »Pomoč 36«. nCf *WICT (cecilijanec), mlajša UnlZAmO S moč, lahko tajnik ali cerkvenih, obrtnik, IŠČE SLUŽBE. Nastop po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 7598. Odvetnik v Ljubljani z razsežno prakso sprejme kandidata « sobsi. pravico ev. DRUŽABNIKA. Re- {lektira se le na verzirano, samostojno in prvovrstno moč. Pogoji zelo ugodni, nastop po dogovoru. — Dopisi na upravo lista pod »DISKRETNO«. 7606 Strojni mizar r&*r3S; delo, dobi trajno delo pri Strojnem mizarstvu M. GOGALA na BLEDU. 7566 NAZNANILO. občinstvu najvljudneje da začnem dne 1. decembra, fien l, Schwarzenbergerp!atz 3 Cenj. poročam. —------ — t. j. T soboto, VINOTOČ ČEZ ULICO v Ljubljani, na Ahacljevi cesti 5. — Točil | bom domača vina po znižanih cenah. Za 1 mnogobrojni obisk se najtopleje pripo- ! ročaro. — ANTON MAVER, gostilničar, i Ljubljana, Ahacljeva cesta 5. 7601 ! priporoča po zelo ugodnih cenah OBLAČILNA INDUSTRIJA A. KUMC :; Ljubljana, Gosposka ulica štev. 7. NAJVEČJA ZALOGA elektromotorjev bakrene žice v vsaki debelini, Bergman-nc.vih cevij, ter vsakovrstnega instalacijskega materijala po najnižjih tovarniških cenah, dobavljata takoj O. N. MAZURAN NaiEonči flar ia ž°tovo tudi nai- ndJiCJJOI Ud! koristnejši je, če kupiš za svoje stanovanje aparat TO-PLODAR, ker ti greje stanovanje, hrani denar in kurivo. Ima jih v zalogi Jugo-metalija, Ljubljana, Kolodvorska ul. IS, ali R. NIPIČ in DRUG, Maribor. 7589 kraste, liša)e odstran uje ori človeku in živalih Mašloimas^o, ki je brez duha in ne maže perila. 1 lonček za 1 osebo do pošti 7 D: n. pri Ti^KOCi, lekarna LJubljana, Slovenija. Inseratl v »SLOVENCU« imajo popolen uspeh! modna trgovina v Prešernovi ul., 1 naznanja cenj. občinstvu, da prodaja, „l8a .„,...„— r----—,— -----------------dokler traja stara zaloga, razno ZIM- ^"cO^^^Sbl^nt Dunaja ' 250 kg 06^803 POjS MOtf> B^AG° Telefon štev. 13, 223, 366, 534........... --- -— «r-ab. - Posebt Tajnika ta vlastelinstvo IŠČEMO. Mora biti vešč pisanja na stroj, knjigovodstva, izvrševanja kontrole ter hrvatskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Prednost imajo prosilci z gospodarsko ali trgovsko prakso. Prvorazredne reference! — Ponudbe pod: «SEKRETAR 7586«, poste restante, KOPRIVNICA. (žlindra, kalijeva sol in dušik), LEP UMI- ženih cenah. — Posebno priporoča: mo- VALNIK z marmorjem in DVE^OMARI in žensko triko-perilo, pletene jo-za obleko JE NAPRODAJ v Mali vasi pice, nogav.ee, čepice, rokavice, zepn* St. 40 pri Ljubljani. 7559 Prodam 40 DELNiC »Zadružne gospodarske banke« s kuponom 23 po kurzu Din 137.50 za komad. Cenj. ponudbe pod «D« na upravo lista. robce, kravate, moške in ženske srajce, razna švicarska vezenina itd. NA DROBNOJ NA DEBELO! Lgpo lastne! m Bsooolefsso ter mibl&Bžeoo darilo siaglefiSe Sa&ke la pisarniške psčrebStfne, božiča* prtiSkl za frstfce, pastirčki (HrlppenhKderV, ferep in ssrSSen pu- §j pir gseb baru. ===== Boitene in Eisseletne ter umeln. " na razglednice rasp&Mia na oeEihg »MH^^a mala Požari Srg. paptria, Ljubljana, Punajska g. G, 1. n. Hiša ietearns dr. Pozor! Obdarite najprimerneje svoje drtge s priznano najboljšimi izdelki tvrdke Ljubljana. Dvorni trg 3. Oglejte si največjo zalogo vsakovrstnih oblek za gospode in dečk©) zimntkov ter kožuhov, raglauov in ulstrov, dežnih plaščev, usnjenih Lastni izdelki! suknjičev i. t. d. Znižane cene I Prvovrstno angleško in češko sukno v nadrobni prodaji. Motel predmeti! Perilo! Športni predmeti I IŠČEMO SAMO PRVOVRSTNE POTNIKE železne stroke, ki bi vzeli s seboj decimalne in balančne tehtnice. - Dopisi na ČUČEK & KOUBDC, Strnliče pri Ptuju. Polnilno peč za kurjavo g koksom, patent (Ries-ner Niirnberg) »PhonU« št. 4, skoraj nova, za 150 m3 kurilne prostornine, pripravna za pisarno ali salon, SE ODDA po ugodni ceni. — Naslov pove uprava »Slovenca» pod štev. 7426«. # MMriHa|.Kaiilflk 1 čreva vseh vrst najboljše kvalitete, dobite, kakor vsako leto — po najnižji dnevni ceni pri Jos. Bergmanu, Ljubljana, Poljanska c. 85. Ali že veš novico? 10 - ZO °/o popustu dobiš pri 9.5irMg nas!. H, Soss, Ljubljana Mestni trg 19. Zahtevajte samo I M^diclnal'Eonj ak ««44 41 a it A it 4 š ♦ Zahtevajte samo I _____________________^ sk modrim križcem Jamalca-Sum pr IM" ® modrim križcem Konjak-Rum 'twr W ® modrim Križcem Citrone-lum gc pr z modrim Križcem M^dlcinal-Felfnkovac sa modrim Križcem Najfinejše krem likerje z modrim Križcem Sllvovko in bilnjevec z modrim križcem KO" A LJUBI)ANA j nMIdnoMfonlah 4 -- • ' Jugoslovanska tiskarna v Lhibljani, Izdaja konzorcij >Sloveaca% Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Ljubljani