II. leto. Štev. 31. 1915. Aug. 1. Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence. PRIHÁJA VSAKO NEDELO. Cena Novin je na leto: Doma . . . . . . . . . . . . 3 K. v Ameriko . . . . . . . . . . . 6 K. za naročnike Marijinoga lista, če se jih več na eden naslov pošila, doma . . . . . . . 2 K. v Ameriko vsakomi na njegov naslov . . . . 5 K. Cena ednoga falata je domá za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 filerov. Dobijo se Novine, Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri KLEKL JOŽEFI, vpok. pleb. v Čerensovcih, Cseröld, Zalamegye. Naročnina i dopisi se tüdi k tomi moro pošilati. Cena Novin z Marijinim listom I Kalendarom Srca Jezušovoga vküp jo na leto: domá, če za več naročnikov na eden naslov se pošilajo . . . . . . . . . . . . 4 K. če samo za ednoga . . . . . . . . . 5 K. v Ameriko vsakomi naročniki na njegov lasten naslov . . . . . . . . . . . . . 8 K. „Doli je šo ete spravičani vu hížo svojo.“ — Luk. XVIII..— Hvála Bogi, žétva je dokončana pa skoro mlatídev tüdi. Kelko menje nas je domá, kak ova leta, pa nam je Bog takši hod vremena dao, ka smo vsa lehko opravíli. Znova bo krűh na edno leto pa je nničeno z tem vüpanje neprijátelov, šteri so se v tom vüpali, ka nas z gládom poterejo, da nas z orožjom nemrejo. Nesmileni anglež je morja zápro, z drűgih tálov svetá je ne püsto živeža na nemško, ne so se njemi mílih stara, ženske, niti drogna deca, vse je šteo z gládom spomoriti pa či na Vogrskom ne bi bilo silje više, kak je nam potrebno, bi tam že Vnogi novi grob gláso gro-zen glád ednoga velkoga národa. Da je pa Bog smileni. Po teškoj zími nam je ešče bogšo žétvo dao od lansko. Na stölaj drüžín je znova beli krűh, deca ne bodo jokala za volo gláda pa naše vojske, šterih so ne mogli potreti z orožjom, je ne poterejo niti z gládom. „Vu iméni božem“ sta začnola nemški casar i náš krao té boj, vu šterom bránita svoje národe proti veli-kanskoj moči vuogih neprijátelov. Vu iméni božem so šli naši vojácje, kak nikda Dávid krao proti Goliáti, nad neprijátela; vsi so se zmirili z Bogom pred svojim odhodom, vsi so pohodili Jezuša v oltárskom sveství, vsi so pisali i píšejö, ka se tam ne spozábijo tüdi z Bogá, Vu iméni božem smo njim želeli mi domáči srečno zmágo, vu onom istom iméni smo napuhili domá spovedárnice i stol Gospodnov. vadlüvali smo pred celim svetom naše grehe i slabosti, ne smo se sramüvali pravili. „Gospodne, smiluj se meni grehšuiki.* Pa záto smo' se ne vkanili v našem Bogi. Gori je on podigno našo moč, pomágao nam je na bojišči, ár smo vsi hodili vu hišo božo ino .smo šli spravičani vu hiže svoje* tam odnet delat za naše. „Pa ka zdaj dámo Gospodi za vsa ona, štera je dao nam?" Z temi rečmí pitajmo, kak je nikda králeski pesmar pitao samoga sebé ino odgovorímo z njegovov rečjov: „Kelih zveličanja bom jemao ino bom zazívao imé Gospodovo. * Vzemimo na dale na sebé vsa trplanja, vse nevole, ár či so, so ne brezi vole bože. Kelih to pomeni. Pa ga za volo Boga pijmo, té kelih ze-melskih britkostih. Pijmo ga: trpimo mi tü domá dale ino oni tam na bojišči; ár ešče ne boža vola, ka M se dokončalo naše trplenje pa zovimó dale na pomoč imé bože. Delajmo, trpimo vu ime bože, nosimo križe vu ime bože pa se vüpajmo ešče bole vu njem, kak smo se vüpali dozdaj, daj-mo se njemi prek zevsema z celim našim imánjom, zevsim našim srcom, zevsim veséljom i zevsov skrbjov. Pa-zimo, ka mo spravičani hodili po vseh svojih potáj pa de milostiven Bog duže z nami. „Či de pa Bog znami, što de te proti nam?" Bojna. Letnicö šteo obslüžávali. Minolo je prvo leto boja, od šteroga véksega, bole krvávoga ešče ne vido. svet. Edno leto smo že proti stáli krutim uepri-játlom po vseh bojiščaj z našim jedi-nim prijátlom, nemcom. Pa ka nam prineslo to leto? Što odgovor žele na to Pitanje, naj poglédne okoli po ráz-nih bojiščaj, pa dobi odgovor. Preminoči tjeden smo pisali, ka se naši pa nemški seregi znova začnejo gibati. Pa ka so zdaj doségnoli ? To popisati je skoro nemogoče, ár tak slávnoga prodiranja, kak je naše zdaj proti rusom bilo, takše zmáge šče svet ne vido. Tak daleč smo prišli, ka zdaj radovedno čáka celi svet, gda dobi ruš zádjen vdárec, za šterim nemre drügo priti kak drági mir. Nepričakano, kak blisk so privreli naši seregi pod mogočno rususko trd-njávo, Ivangorod. V krátkom časi so jo obkolili pa začnoli obstrelávati z žmet-nimi štükami. - Varstvu,- glávno mesto Rusko-Polskoga je že od trej .stráni okolivzeta. Od sevra nemci rivlejo rusa prek Narev vodine. Cela vojna linija je zdaj pred gostimi trdnjávami, štere v pol-kolobári bránijo rususko zemlo. Rusi se krvávo bránijo, ali brez vsega uspeha. Ne se njim posrečilo nas sta-viti stem tüdi, ka so v Izhodnoj Galiciji večkrát napadnoli naše postojánke. Skoro celi kolobár smo že napravili okoli rusoske vojske, štera žè nema drüge poti za bežanje, kak proti Brest-Litovski, štera je nájbližáuja pot domo. Na Taljánskom Bojišči se velko bitje vršilo posebno, okoli Gradiške, v šteroj smo po več dnévnoj borbí krvávo odbili vse napáde. — Spodobno stojimo z našim zaveznikom po ovi drügi bojiščaj, tak ka se močno lejko vüpamo, da v krátkom popunoma zmágamo na vse kraje. Prigodkipreminočih dnevov so sledéči: Hindenburg se znova ogláso. V tistom časi, gda so se naši šeregi po celoj liniji gibati začnoli je znova naprej stopo Hindenburg general pa v ništernom dnévi 29. jezero rusov vlovo i vnogo štükov, strliva zapleno. Hin-denburgovo prodiranje je velko vesélje napravilo pri nemcaj pa tüdi pri nas. Naskori po tom so nemci obseli mesta Pilaskomece i Krasnostav. 2 NOVINE 1915. aug. 1. Kre reke Narew so nemci po krvávi bojaj prédrli sovrážno linijo pa ruse prek vodé oditi prisilili. V tom časi so naši šeregi tüdi večkrát zbili se opirajoče ruse pa z junaškim na-pádom posvojili ivangorovske moste. Ob toj priliki je več, kak 10 jezero rusov Vlovleni. Ivangorod obkoljeni. Jul. 23,-ga je prišeo veséli glás, ka smo ponosno rususko trdnjávo, Ivangorod okoli vzélr. Ruse smo notri pritisuoli pa začnoli z žmetnimi štüki obstrelávati zvünešnje trdnjáve. Vlovili smo jih pa znova več, kak 10.000. Waršava je že tüdi skoro z cela obkoljena. Rusi se kruto bránijo navse kraje, naj bi stavili grozovitne napáde, ali vse zobstom, na Waršavo vržena zánka či duže tesnejša gračüje. V Kuriandi so nemci 6.550 rusov vlovili. Predreti kolobár rususki trdnjáv. V krvávi bojaj smo prédrli linijo, na šteroj edna skoro poleg ove stojijo rusoske trdnjáve. Pultusk pa Boshan trdnjáve so nam prišle nájprvle v roké. Oníčeni rususki šereg. Below ge-nerál je na Izhodnom bojnom poli pri mesti Savle oničo 5. rususki šereg. V deseti dnévaj smo z nemcami vréd 120 jezero rusov zgrabili pa 29 štükov, 132 mašinpükš i nešteto vno-žíno 'strliva zaplenila Potoplena taijánska ládja. Eden naših podmorski!. čunov je od Baguze na jug torpederao edno taljánsko vojno ládjo, štera se je v 15. minotaj vtopila. Taijánska ládja se Giuseppe Garibaldi zvála pa 105. metrov duga i 18 m. sörka bila. Bilo je na njoj 27 rázlične velikoče štükov. Tijrki so tüdi 4 sovrážne ládje zapravili. Na teh ládjaj je vnogo živeža pa strliva bilo. V Suez dobli (kanáliš) je na mino zavdárila edna angležka ládja pa se potopila. Nepošteni taljánje „Giornale Italia“ zváne novine to pišejo, ka so taljanje ednoga montfalconeiskoga dühovnika dolstrelili. Obstrelávanje taljanske^ obrežja. Naše vojne ládje so se jul. 23-ga znova na pot podale, pa so vu 160 km. du-žini obstrelávale železničko linijo kre izhodnoga obrežja. Chient, Garnpo, Ma-rino, Tossagsia, Ternol, Ortona zváne postáje so močno poškodováne, dve smo pa vüžgali. Več továrn (fabrik) smo njim tüdi razdrli. Na potoki Moro smo njim pa most razstrelili. V S. Benedetto mesti smo pa edne kasárne razrüšili. Čüdno, ka vu celom časi toga obstre- lávauja se niedna taijánska ládja ne prikázala. Na taljánskom bojišči, posebno okoli Gradiške so se večdnévni, krvávi boji vršili. Več dni je trpelo bitje, v šterom so taljánje samo do časa prišli do naši nájprvih postojánk, ár smo je vsakikrát krvávo vözbili. Konec teh groznih bitk je to bio, ka so taljánje niti stopája ne napravili naprej, či rávno, ka so ogrumno vnogo lüdi zgübili. V teh dnévaj so tüdi z morskov močjov šteli naprejstopiti pred mestom Baguza. Više 1000 krát so streIili z štükami, pa so komaj ništerno zidino poškodovali. Vživlenji so nikomi ne kvára včinoli. Pri Dardaneiiaj se türki junaško bránijo. Zavezniki že ogrumme zgübe májo, pa svojega namena so šče li ne doségnoli Na Záhodnom bojnom poli fran-cuzje pa anglež! večkrát probajo predreti nemško linijo brez vsega dobička, ali poprek se li slobodno právi ka je tü zdaj mér, tem bole, ár vsaki že ra-dovedno čáka odločitev tisti velkih bojov, šteri se zdaj na rusko-polskoj zem-li vršijo, šterih vpliva na ova drüga bojišča tajiti nemre. Dom i svet. Strájk v angležkih rüdaj. Velko skrb so spravili angležkoj vladi rüdárje, ki v južnom Valesi komeno vogelje kopajo. 200.000 jih je djalo dol škér. En čas so si ne znali kaj začéti ž njimi. Delavci so sem pa tá hodili po mestaj, pa glasno proti boji kričali. Eden je to kričao, ka naj se potáplajo ládje, oni zato nedo delati, dokeč njim samim nede vola. Skoro eden tjeden je trpo strájk, šteri je ogrumne kváre napravo. Nasledke je začütilo ešče Taljánsko, štero nema vogelja, tak ka je prisiljeno bilo več pol želežnic staviti, naj vojaški vlákom dojde. Smrt nadvojvodice Marie. Dovica nadvojvode Rainer, Maria Karolina Lu-dovika je juliuša 18-ga v Badeni poleg Beča mrla. Pokoj na je rojena 1. 1825. sept- 10-ga Pokop je jul. 21-ga bio v Beči v cérkvi kapucinarov. Mi mo želi rususko pšenico. Eden voják je pisao domo svojim starišom, kelko lepoga silja so nam ruš! v Gali-cii pripovali. Vnogo pšenice pa žita so nasejali, štero so zdaj nám mogli ne-háti. Gda so se vö z Galicie napotili, te so to vse šteli zapraviti, samo ka so njim naši telko časa že ne dáli. Vogrskj vloveni častnik pa máli kirgiz. Krigizje se zové eden máli ná- rod v Ážiji na rususkoj zemli. Med tem lüdstvom se zgodila sledeče ešče v ma-juši. Eden szombathelyski častnik je tam Vlovleni, pa vsaki drügi tjeden je smeo iti v bližanje mesto Akrnolinsk, gde si je potrebna spoküpivao. Rávno si je nekaj prebirao v ednoj trgovini, gda je ovárao, ka edna kirgizka deteti obüteo pogája. Najšla je rávno pripravno blágo samo, ka ne mela teliko penez, ka bi vöpláčala. Našemi častniki je na pamet prišla njegova mála Evica domá pa v žep ségnovši vüpláčao obüteo. Potom pa pisao domo, ka je stem,"Či rávno daleč, svojoj drágoj Evici šteo vesélje spravili. Očinska lübav je tak . správila obüteo ednoj nepoznánoj Siroti. Püšpekova okrožnica. Preminoči tjeden je vödána deséta okrožnica našega püčpeka, v šteroj odrédi, ka 8-ga augusta si V vsakoj cérkvi more od boja kaj predgati. Na té dén de se pobéralo tüdi za delanezmožne vojáke. Opomina tüdi püšpek svoje dühovnike, naj razložijo lüstvi, ka nesmi srebrne pa drobne peneze zadržati. Što pa to guči, ka banke ne valájo, se naj gor-jávi. Zvün toga ešče vnogo dobroga zapove pa prosi dobre knige za szom-bathelyske ranjence. Amerikánska Zdrüžena Držánja naskori odgovor dájo na našo opombo, štero smo njim poslali zavolo vnogoga strliva, štero so našim neprijátlom správlali. V tom odgovori se stem bránijo amerikánci, ka bi nám tüdi dáli, či bi do nás mogli. Priličen odgovor, pa jasno káže tisto poželívost ameri-káncov z šterov za krajcarom bežijo, či té krajcar rávno v krvi plava. Cena cukra. Vlada je določila ceno cukra. Što kil cukra ma 96 K. 50 fil. cene poleg té določitve. Razmi se od najfinejšega cukra v kranščákah na pune voze. 1916. jan. 1. i pali már-ciuša 1-ga se tá cena podigue vseh z 50 filere Cena živeža v Doinjelendavskom okraji. Székelg Emil, okrajni glavar je sledečo ceno določo za Dol-Lendavo i njéni okraj v živež!: Pšeničen krűh 50, 60, 70 fil. po kili; rženi 40, 50 fil., — žemla 5 fil., svinjska mast 5 k., po kili; slanina brez kaže 4 k., kda; liter mleka 24 fil., vrhnja 80 fil., kisilaka 60 fil, zmočaja kila 4 k., i 3 k. 50 fil., jajce 8 fil., kila krumplov 8 fil., lüka 40 fil., zelja 14 i 16 fil., maka 60 fil., graha BO fil., otrobov 28 fil., prosene kaše liter 40 fil., haj-dinske 60 fil; sliv 16 fiil, Grehov 20 fih; grozdja kila do sept. 15-ga 80 61., zatém 70 fil., par piščanec za cvreti 2 k., za pečti 4 k., nekrmlena goska 3 k. 50 fil; rece 2 k. 50 fih, liter tik- 1915. aug. 1. NOVINE 3 vinoga olja 2 k., ličja kila 2 k. 80 fil. premoga (vogelje) 100 kil 2 k., 4 k. 20 fil., i 5 k., drv mehki meter 8 k., trdih 10 k., odrezkov 9 k., brez toringe; pive 3 deci 24 i 26 fil., v Kantah 56 fil., — Od teh cen više se ne sme küpiti i ne odati, pač pa niže. Kak so naši slovenski črnovoj-niki prišli na Srbsko bojišče. I tak te v tom mesti v sakši išče, <či bi kaj najšeo za küpiti na pol, da nam je dale idti. Ali ka bi najšli, da je tü siromaštvo či je rávno varašec. Ttt smo se zdaj naklali, ka mo leži mašerali, kak da Štere s praznimi tor-bami z vesi ide. Septembra 12-ga. Bog nam pomagáj, pali dale! V eden breg začnemo mašerati, šteri jè 1032 metrov visiki; z toga smo izdaj na vékšega šli; to vse nam nikaj ne bi bilo či bi domo šli, liki kam idemo ? V eden kot Bosnije, ge na dva kraja nas i pred nami : čüjemo, nej isamo štüke grmeti, liki tüdi ropot pušk; či Človik eto premisli, ztrepeče v njem vsakša kaplica krvi, a mi pa li idemo, da Znamo, ka smo se zave-zali i oblübili Bogi, da verni ostanemo krali i našoj lüblénoj domovina Idemo pa z vüpanyom napréj, da Znamo ka *dnes pridemo na mesto, gde si te po* •činemo. Ali kak obhodimo, to ne verno. Prišli smo koli poldneva na mesto, .na Pašina Brdo; tü so mate kasarne; do sega mao sta tü. bile dve stotniji 29-ga polka; te smo mi zaj gorobve-zivali; oni idejo nazaj po našoj poti, nas pa razdelijo na vse kraje. Septembra 14-ga si premišlavlem, kak de pa dnes? Z daj pošlejo z nas patrole na vse kraje k granici, samo ka ništerni so vujšli nazaj, pa so se najšli znami komaj za tjeden dni, z nešternimi so pa Srbi odišli v svojo domovine. Eden mi je poznani Ščančar, melinčki oštarjaš. Že pred poldnevom v ednom mesti z našov stražov boj trpi, gde nas Srbi ščejo zapasati; začne se telo-foneranje za pomoč z kasárn. Velka moč je Šla na nas, 3 bataljoni srbov, nas pa 2 stotniji; kaj si začnemo mi ki ešče tisto šker mamo, kak naši očaki 1878 leta v Bosnij ? Pa že od* večara se močno proti poslavimo; dobi-lismo dve stotniji pomoči; preslabi smo ešče bili, ali li se tak borili, da smo je močno odbili i si pol od-prli, po šteroj smo se lejko potegnoli nazaj; grozovitno pokaoje go- lombišov, je trpelo do kmice sploj, tak dabi teklo; v noči so ranjence vküp nosili, večer pa na strážo, šli gde je več méra nej bilo. Tü ravno, kde sem jas bio, mi je dva pajdaša Strelo neprijateo; prvi je ranjeni, drügi je pa v strašni bolečinaj mro. Ranjenec je bio streljeni v roko, mirajoči pa v červo. Nakraci popišera mirajočega: Strosi me, kak siromaček zdihávle i cedi krv z rane. Zdaj kriči za pomoč prijatelsko, i se stara za drobno dečko. Par vör je samo ešče živo, pa nikaj več nej spregovoro. Jaj vam če-tvero drobne dečice! Jaj tüdi tebi žena lübezniva. To je ponavlao vedno, dokeč njem nej stekía vsa krv. Nazadnje pa: Pridita Jezuš i Marija, v zemita mi düšo, da naj zaspim“, spregovori, i ne ga več bilo. Tak je mro te pajdaš moj, ki je dvakrat prle kre mene staö. Bilo nas je Sedem na toj straži v tistom mesti; po polnoči pa pride glas, da nam je odhajati za volo ne-prijatela, ki jè sploj zapašüvao z velkov močjov naš mali šereg. Po polnoči koli dvej j, vöri smo odstavili kasarne i s pazkov potüvali názaj v Srbrnico. S kakšim gládom smo tü hodili, da smo 15-ga celi den nej meli menaža, ne morem popisati. Hvala Bogi, ka je dosta sliv bilo, štere so nam jako tečne bile nej samo za velki zajtrék, liki za mali tüdi. Gde smo pa spati? V ednoj staroj trdnjave gde že samo obraščene stene stojijo, pa trava raste, na vekše koprive; i v tej kop-rivaj sam tüdi sládko spao! Zakaj smo pa tak dugo nej dobili menaža? Zato ka so naši trénci 30 Km-rov naprej i dale odišli i tam nas čakali. (Dale.) Na znanje! Ki od vojákov zvedáva, naj vse odgovori na vsa sledeča pitanja: 1. Ime vojakovo? 2. Kakše šaržo je meo? 3. V šterom polki (regement), pri kelkoj stotniji (század, kompanija) i v keikom oddelki (szakasz, cug) je slüžo? 4. Kde, v šteroj vési i šteroga leta pa meseca se narodo? 5. Taborsko pošto štero je meo? 6. Na šterom bojišči je bio zad-njikrat? 7. Kda je pisao obslednjim? 8. Kakši glas je prišli od njega? To si shranite dobro, i prle točno preg-lednite, kak te zvedávali. Vredništvo. Glási. Prošnja. Z bojišča se nam je poslala mila prošnja, da bi tretjeredniki opravlali edno devetdnévnico za mir. Prosimo je, naj spunijo to želo i v prošeni namen naj molijo na čast sv. Frančiški 5 očanašov i 5 zdravi Marij devet dni pospoloma i v teh deveti dnévah naj se ogiblejo z lübézni do mirülübnoga Srca Jezušovoga vsaki čemérov, vsakoga burkanja. Ponizno prosimo to devetdnévnico. Plemeniti dár. Po Plej Ivani so naši vrli Slovenci poslali 216 K na ranjence i 54 K na samostan sv. Drü-žine. — Vučák Marija z Krášič i Lük Marija z Domajinec sta na samostan sv. Drüžine nabrale 51 K 80 fil. — Vuk Matjaš z V. Polane Györkös Jožef z Nedelice i Horvat Štefán z Gumilic so v Clevelandi 650 K nabrali na naše ranjence i sirote vojakov i nam po rokah Sakovič Jožefa, türjanskoga pli-vanoša prekdáli. — Hvalo ta dobra dela sama v sebi nosijo. Od naših vojakov. Mrtev je Žlebič Štefan z Markovec. — Ranjeni so pa vnogi iz vseh krajov v teh strašnih, srditih bitkah. — Vlovlen je Flegar Janoš z Gradišča na Ruskom. — Žalik Anton nam je tüdi glas poslao, ka sta zdaj spadnola v strašnih bitkah na Rusko-Polskom dva brata Raščana z Polane i Gabor Ivan z Sr. Bistrice. Vsem se smilüj Srce Jezušovo. Zagrabečki éršokov namestnik. Premuš Dominik, posvečeni püšpek je preminoči tjeden domá hodo v Prelogi gde so ga z velkov radostjov sprijali, kakti svojega rojáka, ki je zdaj bio obprvim domá v püšpekoskoj opravi. Na Jakopovo, jul. 25-ga je slovesno sv. mešo slüžo, zvelkov dvorbov. Po meši je Kühar Jánoš, gostolübni domáči plivánus vido pri svojem stoli visokoga gosta. Letošnji pov. Minister polodelstva je zdaj dáo na svetlo račun od letos* njega pova. Silje je ešče ne vseširom zmlačeno, ali tak poprek se že zná zračunati kelko smo letos pripovali. Pšenice blüzi 45 milion metrov. Žita 12 pa ječmena tüdi 12 milion metrov. Ovsa pa više 10 milion. Láni smo samo 28 milion metrov pšenice pripovali, záto se nam letos zaistino ne trbe bojati od gládü. Liplajnska občina, je 119 K 40 f. darüvala slepim vojákom. Lepo daro-vitost té mále občine se szombathelyske novine tüdi pohválile. Egzámen mlatilnih mašinistrov bo aug. 1-ga v Soproni v Tlandorffer vu-lici pol št. 4. 4 NOVINE 1915. aug. 1. Grozna morska nesreča v Ameriki. Eastland zvána ládja se v reki Čikagó vtonila. Na ládja je 2500 potnikov bilo vu vremeni nesreče. Potnicke, ki so se na krovi ládje zdržávali so se rešili smrti, ki so pa notri v bižaj bili so vsi prejšli. Nesreča se tak zgodila, ka so vsi potnicke na ednom kráji stáli, pa se ládja pod ednostránskov žméčavov venkráj vagnola. Vpetih minotaj se zgodila nesreča, pri šteroj je 1200 lüdih zgübilo živlenje. Godovno Pápe. Sv. Oča je na Ja-kopovo poslühno pozdráv kardinálišov, k šterim je z lepimi pa važnimi rečmi gučao od boja. Govor pápe se ne ob-jávi, ár je pápa ne meo namene ob toj priliki k sveti gučati. Mlenje. Vogrske králeska vláda je sledéča za povedala na mienje silje gledoč: Pšenico, z štere 100 litrov 75 kg. vága, se 78 odstotkov more namleti pa samo čisti otrobi se smejo odračunati. Troja mela se slobodno naprávi: 15 odstotkov fine, stáre nulla mele za testo. 25 odstotkov stáre IL-ga klása mele. Ostála pa more krühova biti. Žito, šteroga 100 litrov 70 kil vága se .tak more semleti ka se' z što kil 80 kil ednefajte mele naprávi. Z Anglie nesmi zláta pošilati. Angležko vojáško poveljništvo je prepovedao častnikom na Francusko zláte peneze pošilati, Lekaj angležki penezni žakli tüdi dno májo. Ranjenci. Blüzi 300 ranjencov je prišlo preminoči pondelek z taljánskoga bojišča v Szombathely< Sami teško ranjeni junáeje so zmes v Marburgi dobili počitek pa novo vezálje. Dobro i lepo se moremo vsi potrüditi. Po toj poti bi vsaki čtevec meo priliko, ka med svojimi poznanci na lepe, vzvišene, tolažlive, pobošne misli obüdi ne ednoga nebrižnoga človeka. Na mesto toga, ka bi h krstitji, godi, k zdávanji i ob drügih prilikah, nikaj vredno, nečemerne reči darüvali, pripravnejše bi bilo, dr. čtevci, či bi si za darüvanje takše reči zvolili, štere v lepoj, umetnoj i radost naprávljajočoj obliki nas spo-minajo i na blagoslovo naše vere i tak v po-darüvanom obüdijo na prijéten način verske misli. Takši' pripravni dari bi bili: amuletti, verižice i križeci na šinjek, čisla, stolne vüre z križom i drügo zláto pa srebrne blago, šteroga sijajno zalogo najdemo pri II. Suttneri t Ljubljani št. 945. v krasnom ceniki krščanske prodajalnice. Prosite ga brezplačno i poštnine proste ga dobite. Najnoveše. 50 cm. šörki štüki. Z Genfa nam glásijo, ka je austro-vogrsko vojne poveljništvo šést 42 em. pa dvá 50 em. šörki štükov postavilo pred Ivangorod, z šterimi do zdaj te obstrelávaü ivan-gorodske trdojáva. Zgüba Rusov. Kak rusi sami spoznajo, so dozdaj 15.000 mašinpükš zgübili, z šterih smo nájveč mi pa nemci vzeli. Vnogo so njim tüdi nepri-lični novi vojácje spokvárili, ki so se ne meli časa navčiti z tem orožjom si djáti. . Na rususkom bojišči so naši seregi od Sokala na jug, na izhodnom bregi vodine Bug važne postojauke vzeli neprijátli pa 1.100 moštva zgrabili. — Potopleni podmorski čun. Pri Dar-danellaj so törki potopili Mariotte zváni francuzki podmorski čun. Čun je bio 64 m. dugi pa 4*3 metrov šörki. Nemški šeregi so ober Ostrolenke prekstopili vodíno Narev pa zdaj či duže niže pritiskávlejo se junaško bra-néče ruse proti Bug vodi. Vlovili- so tü več jezér rusov pa 40 mašinpükš zaplenila Pošta. Küzmič M. Strigova. Vse je poravnano. Bog plati. Svétec M. Martinje. Od tistih, ki so v Przemjsli bili, nam rusi ne dájo zdaj nikšega odgovoro. Če dobimo, vam od sinü glás damo. Korošec Jürij. Ritkarovci. Dobo sem 8 K. — Od vojáka pa vse takdajte t»lás, kak v denéšnjih Novinah čtéte. Celi Janoi Nedelica. Tivadar Štefan Črensovci. Poredoš Štef. žena Bodonci. Kološa Ferenca žena. Bodonci. Gjergjók Maria Motovilci. Ne morem te čas vaših goriskati, dokeč natenko mi ne od-govorite na pitanja v denešnjoj številki objáv-lena. Zorko Štefan. Beltinci. Od onih, ki so v Przemjsli bi li ne dajo rusi nikšega odgovora. Imena časnikov so nam že doposlali prostih ešče ne. Kda glás dobimi, dobiš odgovor. Pošta. Smejo se opet pošilati 35 dek težki Zavitki na sledeča taborske pošte; 9, 10, 11, 14, 16, 34, 39, 45, 46, 51, 53, 55, 61, 69, 76, 78, 81, 85, 88, 91, 93, 95, 99, 106, 109, 113, 119, 129, 136, 145,149,151, 168, 169, 170, 176, 186, 187, 188, 189, 191, 215, 216, 217, 218, 219, 220, 251, 254, 300. 301, 302, 303, 304, 305, 306, 807, 308, 309, 310, 311, 312, 313, 314, 815, 316, 317, 318, 819, 320, 322, 323, 324, 325, 326, 600, 601, 602, 603, 604, 605, 606, 607, 608, 609, 610, 611, 612, 613, 614, 615, 630. Vodéča marka v vürnoj indrustriji je že nekoliko let ,,IKO" preciziozna vüra iz lastne protokolirane švi-carske vürne to vam e krščanske svecke pro-dajalmce H. Suttnera v Ljubljani. Št 945. — Vs i ka jedina vüra je meštersko delo točnošti, zanešljivosti i obstojnosti i jako-jako poceni, ár se vüre brez posredovalnoga zaslüžka naravnoč po zaèétnoj tovarniskoj ceni odávajo. No 803.1 Ženska vüra, ocelna ali nikeijána 7 90 K No 804. Srebrna Ženska vüra, 6 rubisov . 9’50 K No 805. Srebrna Ženska vüra, 6 rubisov, moé- na hišiéka .. ................ . . . 10'50 K No 806. Srebrna Ženska vüra, 6 rubisov, na- rezlana hišička z zlatim krajnikom . . 13'— K No 410. Patentna Roskopf-vüra z nikla, 36 . vür ide t J... ... . 410 K No 705. Anker-Roskopf-vüra, z nikla obrača se na kamenih. t . ..... . . . .. . 5'90 K No 501. Posebno plitva Kavalierska vüra z nikla dvopokrivalná. . . . Si -.8*80 K No 349. Posrebrena patentna Roskopf-vüra z lepo narezlanim dvopokrivalom ' .". 7.20 K No 698. Nickel-Zylinder-Remontoir .... 6’50 K No 518. Posebno plitva-Kavalirska vüra z nikla, najmodemejša oblika . . i . II, X 7*50 K No 851. Srebni okroglo-oklapni lanček, Gramm 6'— K Lančék niklni 1-— K No 24. Amerikanski Doublé zlatni lanček elegantna oblika, stanovits lepi ostáne 5*50 K Vsaka vüra je točno repasirana. Veliki izbor v vürah za moške i ženske v lančekah, prstankah, le-pohčji v zlatom i srebrhom blagi v krasnom ceniki Razpošilanje po povzetji, ali či se penezi naprej pošlejo. Kaj se ne bo vidilo, se zameni. Naslov :' Krasni cenik na želo brezplačno Nema podrüžnice. Lutn. t.vtriu za vüre na Svicars- Glavno zastopni-stvo vürne tevarne ,Zenith,__________ Nema podrüžnice. Krščanska svecka prodajalnica. Svetoznana za volo razpošiljáoja bolših vür. Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda körforgö gyorssajtóján S*ombatheIyen.