katolški cerkveni list. S. V IVtertik 3f-4. Prnsenca. 3Icrtia*ki zvon. V /.a h Milu solnce je vtouilo. Vsa uatvora mirno upi, Pomično vidi se svetilo. Kine nebes lepo bli>i. Pa človek vendar ne potiva, On ne mara še za mir; Posvetno on veselje vr.iva, Vede ne ko divja z vir. Tako je b"io — ko se sprehajam 1' perut c nočne skrit. Zamišljen se po 1 mini majam , In ne vem, kam hočem it'. še semtertje po mest' dervijo S hitrim peham se ljudje , Radosti zimske si lovijo. Po veselji koperne. Poslopje svitlo zdaj zagledam , To je kratkočasa dom , T u sosed raja so sosedam. Zemljo trese godbe grom. Grede naprej jo premišljujem : i*inu nek' človek um ioia? Odgovor sam si uganjujem — Zmešan svet mi ga ne da. Iz razniga me pa bledenja Zvon mertvaški prebudi; Vetrovi nosijo zvonjenja Brit ki jjlas na vse strani. I.e sem. prijatli. tii vedriti Vedite si vneli uoi; .Serce posvetno tu hladiti Zapustite pekla šum. Enako vam bo zazvonilo. Vsak dohitel tek bo svoj: Zapel vam mertvih zvon bo milo. Ah — kak lahko še necoj ! Jakoslav. 1'nfttirstveiie reči. Kako doUjo naj terpi .vhodni tjoror? Sv. Frančišk Salczjan pravi: ..Roljsi jc zmiram, če je govor nekaj krajši, kot predolg. V (i reci sim tudi jez dosihmal vselej prestopil, i u si zdaj prizadevam, se popraviti. Kje pol ure bi utegnila prava mera biti." Ta je eden zmed pomočkov. ktere • • eti mož našteva, >i poslušavce nakloniti. In gotovo prav ima. Oolg govor, naj še tako krepek in vgodin. utrudi poslušavca. iu ni sc na to zanesti, ile ta ali ta pravi : „Tcga gospoda hi lahko rele ure dolge poslušal.** Vclikrat je tako govorjenje golo prilizovali je. ki bi ga ne bilo dobro na skušnjo djati. Tuji govorniki. kakor Lahi iu Franrozje. nam v tej reči nc morejo zgled hiti. zakaj leti s svojo naglo besedo, nc mara. pol več v ravno tistim času povedo, kot mi s svojo moško in tehtno slovensko besedo. Kratki, ali bolj prav reči. primerno dolgi govori pa imajo to prednost, de sc ložej bolj lično in tehtno izdelajo, dc zhudovani občutljeji vclikoscrč-niga veselja za lepo življenje in božjo čast. ljubezni do dohriga in stud do pregrešniga, čutilo pohoznosti, strahu i. t. d. scrce bolj obvzamejo, in dlc terpč. Pazljivost poslušavcov manj opeša, in ozuanovani glas božji se jim globokejši vsadi v spomin. Veki cerkveni pisavcc pravi v ti reči: -Itavno, kakor svetilnice ugasnejo, ako sejim preveč dolije z oljem, in sadicc utonijo, ako sc jim preobilno perliva: ravno tako se zamori spomin poslušavcov. ako se predolgo pridigujc. S počcznostmi( (■ciiicin-platzcn) naj se pridigar nc peča: s tem peša moč govora in njegova čast. In ker so resnice, ktere ljudstvu niso nikoli dosti dopovcdauc in priporočene, je boljši od njih kratko, krepko in živo spregovoriti. dc sc zatnorejo večkrat in mnogostraiisko v misel vzeti. Vzrok mnogih predolzih govorov vclikrat ni častitljiv. — Sveto tridcntiiisko zhiraljše pravi sess. 5. de reform, c. rArchiprcsbvteri, plehani et solem- nihus plebes silii commissas . . pascant doeendo • • aniiunciaiid«Mjiie eis rum brevitatc et facilitate srrinoiiis vilia rt virlutes etc. etc.-— Hecimo tedaj > sv. Frančiškani Salezjanam: Pol ure bo primerni terpez govora, ob visoeib cerkvenih godov inali mo-rebiti eno ura. delj pa naj se nikdar ne razširja. (Ted. Ambr.) Je li KTChuli. govor v ravno tisti srni. j i kterikrat ponavljati? \i. - Veki miiogoletin pastirje pravil: ..Pa-roclius ipiidam iioii admodum c\teii»;c commuiiitatis •piodani diefesto. ante decem annos babitiim sermo-nem. iisdem verbis prouuiiciavil. ratus, 11011 csse oiienopiam tam diuluriur memoria'. ut lioc animad-\crtcrct. \>l cveuntcin e\ ccclcsia midiereula. at-tinzcns ejus vestimcnlum. alloeuta est: ..lleu. Domine Paroche ! litinam nobis liodiernum scrmonem sa pius bcnigne veliš pronuneiare: ante oeto aut novem annos ciindem ev on; Tuo jam audivi. mibiipie •(iiani ma\ime plaeuit. ast boilie eodcm inagis ad-bue deleetabar." Ono andito me puduit parvuli in-siar. iiopiil parochus. mibii|iie proposui. id non am-plius e\ cnire debere. Blagor um. k flor Jr/nsa pozna. in v njegovo presv. Ime kliee! | |'iili>; neinškiga} Kako bi mi zamogli obupati nad močjo tega presv. Imena, ee se spomnimo, kaj jc Jezus sam re-kcl : ..Kar koli boste Očeta v mojim imenu prosili, bo vam dal:** ali ce pomislimo, kar sv. Pavel govori: ..Kdor bo klica! v Ime Gospoda. bo otet?" Blagor mu. kdor za Jezusovo ime ve. in v potrebi in nevarnosti iz globocin svojima serca k njemu vpije . — Lep izgled k temu nam pripoveduje učeni mož. Benedikt Kemandec. ki je sam izidu te prigodbe pri-eijoc bil. M o/, maliomi danske vere pobegne od ovojih ljudi in biti k Porliigizam v neko terdnjavo lam žejo svojih zelj ogasil. Božja milost namreč jc bila v njegovim sercu obudila silno hrepenenje po kcrsanski veri. Solnce je ravno navpik stalo, ko je naš uskok po neizmerni, grozno vroči pusavi sel. \i je bilo vode. s ktero hi ni bil svojo hudo žejo le nekoliko potolažil. Pešine in zopet pešine so sc razprostirale na levi in na desni, pred njim iu za njim. Strašna smert mu je pred očmi in žeje umreti se v b že na tla. Hipoma sc spomni, de je večkrat slišal ker-sanske sužnje pripovedovati: Kdor v Jezusovo ime klice, mu pride pomoč v naj vcčili težavah in brit-koslih. Tudi on poskusi: pa komaj Jezusovo presv. ime /govori, glej! že občuti neko hladilo na je/iku iu v sebi. tako de je žeje rešen, v nov o pokrepeau sercno dalje popotvati zamogel. Gre. pa kmalo se verne prejšnja nadloga, huda žeja prihaja in ž njo tudi smerina nevarnost. Pa ne pomišljuje se dolgo, zopet klice v Jezusovo ime. In kakor v pervič. mu tudi zdaj pomaga. Tako popotvaje prispe v terdnjavo k Porliigizam. od koder so ga v poglavitno mesto Lizbono poslali, kjer so ga v resnicah svete veri' podučili in potem kcrstili. -- Glejte. ptujic jc prišel na tako nevarnim potu v Jezusovo kraljestvo, ker je sladko ime Jezus z njim bilo. Koliko bolj gotovo bomo mi. ki smo ze v Jezusovim kraljestvu, pod močnim ščitam lega pre^v. Imena tezo iu vročino tukajšnjiga življenja prisiah. in po iriidapolnim popotvanji v nebeškim kraljestvu se snidili. Blagor mu torej, kdor Jezusa pozna in z otroško zaupnostjo v njegovo presv. Ime kliče! Jakoslav. Nv. Ludvik iz Granade. Ko se je enkrat sv. Ludvik pozno zvečer z bičem pretepal, si tako hudo poželenje mesa ukrotiti in zatreti. prideta dva mlada, razuzdana ponočnjaka, ki sta sc bila ravno na neko hudobijo namenila. Postaneta pod okiiam njegove izbicc, gledata svetiga moža. in ga poslušata, ko je goreče molil in k Bogu vzdihoval. Groza in strah ju prešine iu osramotena si rečeta med seboj: ..O siromaka! (a pobožni redovnik. ki morebiti nikoli ni grešil, se tako ojstro pokori, in midva hudobneža greva štev ilo svojih grehov pomnožit. Gotovo Božja naključba je lo. de sva v svoje osramotenjc svedoka tolikiga pokor jen ja !" G i njena sc verneta donni in se poboljšata. Jakoslav. Svetiga Avguština izpoved vere. kar tiče gnado, v kteri iu po kteri popoliiamost vere obstoji. XXV. Svete skrivnosti včlovečcnja, križanja, smerti, pokopa* vstajenja, vnebohoda, in skrivnosti njego-viga telesa in kervi so tako velike iu visoke, de jih noben jezik in umnost nobeniga moža, šc tako modriga in svetiga po vrednosti razkladati iu zapopasti ne zamore. Bojen je tedej iz Device, de hi mi bili zopet rojeni sveti cerkvi, telesu Device. Bil je obrezan, de hi bili grehi mesa in duha po izslečhi stariga človeka v nas obrezani. Bil je v tempelnu darovan. dc hi mi po njem tebi čisti iu posvečeni darovani bili. Bilje keršen, de bi nase pregrehe bile omite. Postal je za nas uhožiii . de hi storil nas bogate. Postal je za nas trudili, de bi nas storil močne. Skušan je hil. de hi nas branil skušnjavi hudiča, \a-nj je bila roka položena, de hi mi jarmu sužnosti hudičeve odšli. Bil je vjel, nas jetnike sovražniku iz rok iztergati. Bil je prodan. nas s svojo kervjo odkupiti. Bil je oblačila obropan. nas /. ohlačilam neumerjočnosti ogerniti. Bil jc zasramovan, nas zasramo vanju hudiča oteti. Bil je s tem jem venčan, ternje in osat perv iga prekletstva v nas popolnama izruti. Bil je ponižan . nas povikšati. Bil je na krizi povzdignjen, nas za sabo potegniti. Bil je z žolčem iu jesiham napajan, de lii mi v deželo večniga veselja prišli. Bil je na al-tarji križa ko brezmadežno jagnjc darovan, grehe sveta odvzeti. Za vse to se ti zahvalim in poveličujem tvoje ime. sveti Oče. po kteriga prečudni perzancsljivosti se je zgodilo, de je bukve, kterih odpreti nihče mogel ni. lev iz rodu Juda odpečalil in odperl. Poveličujem te. o neskončna oblast, ktere spomin s svetim straham dušo napolni, ti vsiga-mogoeni Bog. ki si nam razodel to veliko skrivnost svoje volje, po kteri si sklenil, po Kristusu vse spremeniti, in si oči našiga serca po svojim Duhu razsvrtil, de vemo. kaj de po svojim poklicu upati smemo, in kakošna de jc častita dedšinasvetnikov, in kako dc si nas storil sebi izvoljeni rod. kraljevo diihovstvo. sveti narod, dopadljivo ljudstvo, ki si za dobre dela prizadeva v njem in skoz njega. našiga Boga iu Gospoda Jezusa Kristusa. tvojigaSina, ki je prišel oznnnovat evangeli miru tistim, ki so bili blizo. in tistim, ki so bili deleč proč. On sam pa je naš mir. ki nas je vse zedinil. Skoz njegovo kri imamo pristop do tebe. vsi v enim Duhu. Verst a Kiavantiiiskih škofov z oziram v Solnograske nadškofe. Spisal Peter llicin^er. (Dalje.) 27. Leonard 1. Peverl, iz stare .štajerske rodoviue, pred korar in dekan per stolni cerkvi, je bil I. 150* v Lavantinskiga škofa izvoljen. L. 1511 gaje Dominik G rim a n, kardinal iu Oglejski pa-trijarh, kot svojiga namestnika v Koroškim delu Oglejske škofije postavil. Itil je ta škof skerbin za pravice in posestva svoje cerkve. Vonder je njegov čas posebno ne variti postal za celo katolško cerkev, ker je Mart i n Luter I. 1517 svoje zmote trositi in razširjati začel: treba jc bilo takrat krepke moči, obvarovati čedo pred zapeljivimi nauki. Zatorej je bil temu škofu, ker seje že postaral in oslabel, I. 1524 pomagavec na stran dan namreč Filip Rcner. fajmošter per sv. Florijanu, kteri je tudi po njegovi smerti na njegovo mesto stopil. Ii. 1529 so Turki tudi v spodnji štajer priderli, Konjice požgali , iu krog Celja divjali. L"meri je škof Leonard L I. I5*l(». — V Solnimgradu je bil tisti čas nadškof Matevž Lan g, popred Ker-ški škof, potem kardinal iu pomagavec nadškofa Leonarda do I. 1519, ker je po letega smerti mu naslednik postal. Leta nadškof je bil mož obil-nili vednost, in prijatel tičenib ljudi; zraven tudi skerbin obraniti čisto katolško vero, ktero so Lu-teranske zmote oskruniti začenjale. Zatorej je ze I. I »>22 svoje poddružue škofe v Mildorlu vkupej zbral, se posvetovati, kako de bi se novim napačnim natikam v okom prišlo. Pa krivovera se je skrivaj očitno če dalje bolj razširjala. Torej so on in več drugih škofov iu dežeiskih poglavarjev — Cesarja Karlu a V. so večidel vojske drugej zaderževale v Heznu ( Regcnsburgj s papeževim poslaiicani Kainpcžij eni v red posebne sklepe za ohranitev prave vere storiti. Vonder krivovera je kakor huda kuga ce dalje bolj tia široko segala, in ze jih je obilno ne samo iz žlahtnikov, kteri so se ji bili od začetka močno vdali, temuč tudi iz kmečkih ljudi popačila. Kakor v družili nemških stranah, tako so se tudi v Solnograškini 1. 1525 kmetje vzdignili, ter so hotli prostost od vsili davšin: Lutrov o vpitje otl prostosti so namreč nar raji tako razumeli, du dajati nič več treba ne bo. Velike trume so se jih zbrale, ter privrele do Solnigagrada: nadškof s svojimi korarji se je umaknil v terdni grad llohensalea: kmetje pa so v mestu ropali v nadškofov i palači in v korarskih hišah. Le obilna pomoč vojšakov Avstrijanskiga nadvojvoda Ferdinanda in llavarskiga vojvoda Ludovika je bila v stanu puiitarskc kmete ukrotiti, in tega še ne z lahkim (rudam, ker so leti večkrat svoje nasprotnike premogli, preden so bili drugo leto ugnani. Med tem pa je lutcranstvo na vse strani močneji prihajalo: spačnost visokih in nizkih, nemarnost du-hovšinc na eni strani, siluust iu zvijačnost prijatlov krivovere na drugi strani, jc njegovo rast podpirala. Zraven so še prišle vojske s Turki, kteri sol. 1529 pred Dunaj prišli, in ga za tri tedne oblegli. tudi okrog po Avstrijanskim in štajerskim razsajali. L. 1532 so zopet z veliko močjo na Štajersko prišli, do Dunaja si zavolj ondi zbrane kristjanske vojne niso upali. Ravno ti napadi Turkov so bili vzrok, de Cesar Kari V. sklepov zoper lutcranc na der-žavnini zboru v Spiri storjenih ni mogel z vso oj-strostjo izpeljevati, ako je hotel pomoč za vojsko dobiti. Dosti katolških cerkev in kloštrov jc bilo požganih in razdjanih, in srenje s« po silnih ropa-rijah obožale, de niso mogle lahko novih zidati. Per pomankanji duhovskih katolških naprav so pa krivoverci bolj proste roke imeli svoje zmote zasejati. V tako žalostnih časih katolške cerkve je nadškof Matevž I. 1540 umeri. 2S. Filip I. Renerje I. 1530 v posest Lavantinskiga školijskiga stola prišel. Gotovo si je mi prizadeval krivoverstvo od svoje škofije odverniti: saj njegov čas tukej ni toliko močno postalo, kakor pa po njegovi smerti. L. 1549 je bil per cerkvenim zboru v Solnimgradu. kjer so se škofje posebno zastrau zatrenja krivovere posvetovali. Cmeri je I. 1555. V Solnimgradu jc bil 1. 1540 Krncst, sin Itavarskiga v ojv odaAlbcrta, popred Pasav ski skof. v nadškofa izvoljen. Ker jc zavoljo Lutrov c krivovere čedalje vcci nevarnost katolški cerkvi žugala, se je I. 1545 po poklicu papeža Pavla III. in po željah cesarja Karlua V. veliki cerkveni zbor v Trideiitu v južnim Tirolskim sošcl: pa vojska cesarjeva z luteranskimi poglav arji in kuga v Trideiitiiiskim mestu je duhovne očete od ondod kmalo v Itolonjo pregnala. Hitreje pomočkov zoper rast krive vere najti, je nadškof Krncst I. 1549 vse svoje poddruzne škofe, prednike korarskih kapitelnov in kloštrov . in nadmašnike v Solnigrad vkup poklical. Kar so si zbrani očetje posebno v obzir vzeli, je bilo to. de sii sc posvetni gospodje predcrzvali. fajmostre in pridgarje po farah staviti, sc v volitve visih duhovnih prednikov mešati, v cerkvene in duhovske pravice segati, cerkveno posestvo nase vleči. Ker je večidel gospode ze luterausk bil. je namreč ravno po tistih silnih in krivih potih krivovera podporo dobivala. Pa sklepi tega zbora niso zazeljeniga sadu prinesli, ker je manjkala pripomoč Ferdinanda L, kteri je bil zdaj Ogerski iu Ccski kralj, iu namestnik svojiga hrata cesarja K a r I na V. na Nemškim. — Tako se je čedalje več krivoverskili uceiiikov v cerkvene službe vriniti zamoglo, in čast in oblast katolške cerkve je upadala. Sicer je bila tudi neka posebna napaka med visi katolško duliovšiuo veliko take rasti verskih zmot bolj ali manj kriva, namreč ta , de nekteri v skole izvoljeni se niso v take posvetiti dali, temne so le kakor nižji mašnik: ali celo neposvečeni škofske službe iiameslovali, kjer tudi niso hili v stanu vse svoje službe popolnama oprav -ljati. Tudi nadškof Krncst ni bil posvečen: zatorej, ker mu papež ui več odloga dal, je I. 1551 raji od visoke službe odstopil. ( Dalje >l»"tli. i Ha j je Itauiazan? Večkrat se bere. de to ali to sc je na Turškim godilo oh Itamazanu: kaj je ta Ramazan ? Ramazau je Tnrkam ali Mahomctancam deveti mesec, ki se morajo vsi mahouietaiici (lic pozabiti! tudi tisti, ki žimnice ali žimnikc nosijo ). skozi v se dni celiga mesca silno ojstro postiti. Od solčniga izhoda do zahodajne smejo kar nič v žiti. tudi pozirka vode ne. Se lev noci se smejo z jedjo okrepčati. K temu morajo, razun vsakdanjih peterih dosti dolzili molitev, se več družili molitev in del pokorjenja in zatajevanja ob teh dnevih celo v noci opravljati, vcci del noči s tacimi djanji dopernasajo. iu premolijo cele ure v svojih incčitih ( mošeali. to je. svojih božjih hišah ), kteri so skoz vsili ItO noči odperti in razsvitljeni. — Kako neki ta reč poturccncu Murat-pašu (llciiuJ in njegovim tovaršem diši? Kaj praviš li, mlačni kristjan! k temu, ki ti Kristus in njegova nevesta sv. Cerkev, lahko prenesljiv post, in sploh sladak jarm nalagata, in se mu vender umikaš, ali še celo sv. Cerkev terdohe. ncusmiljenja obdolžujcš? Nikar tako! sicer ho terda pred sodnim stolam. Tam te ne ho, ne vstava, nesvoboda tiska, ne tvoja široka vest zagovarjala. In porota (jurv) Sinti božjiga ne dela razločka med narodovnostjo: kar si tukej sejal. boš tamkej zel — vekomaj. Ali slisis? — vekomaj! — r — \ckaj oo moč podkopujejo tisti prekucneži . kterih hudobni naklepi so bili za enkrat razdjani od zvestih armad katolških oblastnikov. Spoznali so namreč ti zlobni namopridiieži, de svojih peklenskih namenov nc morejo doseči, dokler kaj vere v Boga in ljubezni do njegove ccrkve v ljudstvih ostane: zato zdej kopljejo in rijejo, de bi omajali skalo . na ktero je Jezus zidal svojo cerkev. Zato naj sc njih hudobni govori z gorečo pridgar-sko besedo, njih zapeljivi spikih uradnikov jc ostalo terdo ko skala. Celo mesto Porren-truv je bilo prestrašeno: v persih vladarjev se pa nobeno blago čutilo več ne vzdigne. To djanje človeštvo strašno oskruni; cela Kvropa mora zvediti neznano hudobijo in slišati krik žalostne pertožbe, ki gaje iz Svajearskih gor zagnala katolška cerkev, zaterta od nar ostudnišiga despotizma. kteriga je svet kdaj vidil. Iz Ti rolo v. Med tem. ko zunej vihar buči, in šiba Pravičniga še zmirej nezvestim ljudstvam s kaznimi žuga. Tirolci lepe »pričevanja dajejo od svoje zvestobe do cesarja in katolške vere. ktero so njih očetje spoznovali in ljubili. Konec pretečeniga leta so dosti fari Ciaiss ostanki svetih spoznovavcov in marternikov Teofila in Konstaocja iz Kima. Farna soseska jc z veliko gorečnostjo vse za slovesno prejemo perpravila . in je svete ostanke v praznični procesii med strelam in zvonjenjem prenesla v ccrk\i, kterima so bili namenjeni. obrazih sc je lahko bralo pričujočim, kako globoko v njih scrcih živi vera Sinu božjiga. in kako velike zasluga vitezov keršanskih, ki so serčno križ za Jezu-sam nosili, znajo ceniti. Zbrana množica jim je vošila srečo zavoljo krone zmage, ki so jo prejeli v deželi miru , in iz mnogih sere so se vzdigovale proti nebu goreče molitve za blagor vojskujoče cerkve na zemlji in za časni in večni prid vsih ljudstev. Bog naj poviša svojo nevesto, Bog naj poterdi svojiga namestnika Pija IX., Bog naj varuje cesarja. Dunaj. Po zadnji štet vi v I. 18411 ima Dunaj zdej 477 846 prebivavcov. med tem je 458.1(»2 katolčanov, 8173 protestantov. 10.670 Judov. 820 Staro-vereov in 21 Mohamcdaneov. Vsi ti stauujejo v 13.772 hišah. V oziram na leto 1846 se je število prebivavcov za 24.885 zmanjšalo. I. ju b tja n a. Mnogozaslužcnimu patru Bcnvcuutu Krobat jc cesar za velike zasluge, ki si jih je skoz več let v bolnišnicah z iientrodeno delavnostjo perdobil, po sklepu 31. p. m. srednjo zlato svetinjo podelil. — Daus ob desetih mu s permerjeno slovesnostjo perpeta. komej smo gosp. Hojea. bogoslovca 4. leta. spremili k sv. Krištofu in z gosp. Koz lev čer jem marsi-ktero lepo upanje zakopali, jc knialo spet mertvaški zvon zazvonil gosp. fajmoštra per sv. Jakobu, J. K. Pohlinu; umcrli so v 70. letu svoje starosti na legarji, kteriga so v vojaški bolnišnici nalezli. Skoz 45 let so službo duhovniga pastirja per sv. Jakobu zvesto opravljali in po celini mestu bolnim in umirajočim z veliko radovoljnostjo na strani stali. Kako so bili čislani od vsih mestnjanov, je pokazalo pretečeno nedeljo veliko štev ilo pogrebeov, kolikor jih še nismo kmalo per kakim pogrebu vidili. — Natiskar: Jožef Blaznih v Ljubljani. Odgovorni vredtnk in založnik: Janez Kr, Poyačar. —