PoStnina plačno« v gotovini
leto XXI«.	■ S tffc ■M^leviflra 12
T13^5wx 1^I	II\Tzzrzd'
SSSA».i“.S ■ HWWB Jlll LIJ ■ g—:,T*^
v	Rokopisov	ne	vračamo.	-
izdaja za celo leto 50 din.	 a	—	a —*  —J —_____________f	Ha_ Račun nrl nnfttni hronii-
Plača in toži se v Ljubljani.	Časopis	za	trgovino.	Industrll
Račun pri poStni hranil« nici v Ljubljani St. 11.953.
izhaja Z5STS& _Ljubljana. petek 26. januarja 1940_____________________________________________Cena	ggffg,	1*50
v
Se dobro gospodarsko politiko
V zvezi z bližnjim sestankom Balkanske zveze se v tujili listih mnogo piše, da se jo pozicija Jugoslavije v zadnjem času močno utrdila. Da je Jugoslavija dosegla to priznanje, je zasluga njene preudarno zunanje politike, ki je znala obvarovati državo pred tem, da bi bila potegnjena v vojni vrtinec. Toda samo dobra zunanja politika ne bi mogla dati Jugoslaviji tega močnega položaja, ki ga danes uživa, temveč je bila v ta namen potrebna še dobra notranja politika. S sklenitvijo sporazuma pa je dokazala Jugoslavija, da vodi tudi dobro notranjo politiko, ker je likvidirala najtežje notranje vprašanje) ki je od nastanka Jugoslavije neprenehoma oviralo njeno notranjo konsolidacijo.
Ce pa ima Jugoslavija sedaj dobro zunanjo in notranjo politiko, je treba, da ima še dobro gospodarsko politiko, kajti samo dobra gospodarska politika more dati zunanji in notranji politiki ona sredstva, ki so obema potrebna. Tem bolj pa potrebujemo dobro gospodarsko politiko danes, ko moramo spraviti skupaj tudi denar za učinkovito narodno obrambo. V ta namen so potrebna izredno velika sredstva, ki jih more dati samo polno delujoče gospodarstvo. Ni pa niti misliti na to, da bi moglo zaživeti naše gospodarstvo v polnem razmahu svoje sile, če se ne vodi v državi dobra gospodarska politika.
Da pridemo do takšne politike, ni treba prav za prav nič drugega, kakor pogum, ki je bil potreben za sklenitev sporazuma. Visoka vsebina tega sporazuma je v tem, da se je z njim omogočilo sodelovanje hrvatskega naroda. Jedro dobre gospodarske politike je tudi le v tem, da se omogoči sodelovanje gospodarskih stanov in organizacij pri vseh vprašanjih, ki se tičejo gospodarstva. To sodelovanje ni niti najmanj težko dosegljivo, ker so gospodarski ljudje pri vsaki priliki ne le poudarjali svojo pripravljenost za sodelovanje, temveč so vedno tudi praktično dokazali, da se more na njih sodelovanje v vsakem trenutku računali. Celo pri sedanji davčni reformi, ki zahteva od gospodarstva pol milijarde več davkov, so pripravljeni gospodarski ljudje sodelovati in delati na to, da se ta finančni efekt doseže, če se jim seveda tudi v resnici nudi prilika za sodelovanje.
Tem bolj nerazumljivo bi bilo, če se ta dobra volja gospodarskih stanov ne bi izkoristila. Ta dobra volja more vendar samo koristiti, v nobenem oziru pa ne škodovati. Poleg tega pa nas izkušnje s ponesrečenimi eksperimenti dovolj zgovorno uče, kako veliko škode so nastale, ker se ni cenilo sodelovanje gospodarskih ljudi. Koliko razočaranj, koliko težkih izgub bi si prihranili, ee bi od
cetka poslušali gospodarske ljudi ter upoštevali njih znanje ter njih sposobnosti!
Jasno je, da se dobra gospodarska politika no more voditi brez dobrih gospodarskih strokovnjakov. že samo iz tega razloga bi moral vsak preudaren državnik sodelovanje gospodarskih ljudi in gospodarskih organizacij naravnost iskati. Seveda pa se mora zave-
dati, da so gospodarski ljudje le za resnično sodelovanje, ker je njih čas predragocen, da bi bili le statisti v razne strankarsko-poli-tične namene.
Dobra gospodarska politika ni nobena skrivnost ter je bilo že neštetokrat povedano, kaj naše gospodarstvo za svoj napredek potrebuje. Gospodarske organizacije »o tudi že ponovno podrobno navedle, kaj naj se stori, da bo moglo zaživeti naše gospodarstvo polno življenje. Toda vsi ti predlogi, vse te spomenice, resolucije, predstavite, zahteve in želje so obležale v predalih alk v aktih, nikdar pa so niso tudi izvedle. Naravna
posledica tega neupoštevanja gospodarskih iniciativ je, če se naše gospodarstvo ni v tej meri zboljšalo, kakor bi so moglo po svojih naravnih pogojih* po delavnosti prebivalstva ter po izkušenosti praktičnih gospodarskih ljudi.
Zato so ostala tudi naša glavna gospodarska vprašanja še vedno nerešena. Ali je drugače mogoče, da občuti naša kovinska industrija težko pomanjkanje surovega železa, čeprav imamo l>ogate železne rudnike? Ali bi bilo drugače mogoče, da trpi naše prebivalstvo zaradi predragih živil, pa čeprav je naša država tako bogata na žitu? Ali bi bilo drugače mogoče, da je
naša gospodarska osamosvojitev tako silno zastala, da ne. moremo sami izkoriščati niti svojih rudnih bogastev, niti svojih vodnih sil, da je vsa naša proizvodnja tako zelo odvisna od tujega kapitala?
Mi nujno potrebujemo dobro gospodarsko politiko, ki bo mogla izkoristiti to, kar nam da dobra zunanja in notranja politika. Šele z dobro gospodarsko jrolitiko bomo deležni sadov dobre zunanje in notranje politike. Iz tega pa izhaja temeljna resnica, da nam more pogoje za napredek in blagostanje ustvariti samo resnično sodelovanje z gospodarskimi organizacijami in z gospodarskimi ljudmi.
Šušmarji v
uniiuielo gozdove ter škoduieio dri. blagaini
V naše gospodarsko življenje so se zajedli nekateri paraziti, ki jih ni in ni mogoče odpraviti, pa čeprav je njih narodnogospodarska škodljivost na dlani. Med te parazite in škodljivce gospodarskega življenja spadajo zlasti nelegalni krošnjarji in pa šušmarji v lesni stroki.
Kakšno škodo povzročajo krošnjarji, o tem smo poročali na podlagi konkretnih dejstev že ponovno. Dokazali smo, da so krošnjarji osleparili prebivalstvo celih okrajev, ki je kupilo od njih malovredno blago za drag denty^ Opozorili smo na razne njihove trike, ki niso dejansko nič drugega ko grda sleparija. Poročali smo tudi o njih nasilnostih, opomnili na njih politično destruktivno delavnost in njih liujskarije, ki so tudi enkrat — žal le za volitve — povzročile, da so bili vsi izgnani iz Slovenije. Kljub tej očitni škodi, ki jo delajo krošnjarji kmetskemu ljudstvu in še mnogo večji škodi, ki jo povzročajo legalni trgovini, pa še nismo doživeli, da bi oblast nastopila proti njim kakor bi bilo želeti in kakor bi bilo tudi v skladu z zakonskimi predpisi. Neka nevidna roka kar ne pusti, da bi se tem zajedalcem v naše gospodarstvo stopilo na prste.
Enako ni in ni mogoče zatreti šušmarstva v lesni stroki. Tošuš-marstvo je še posebej škodljivo, ker so šušmarji tisti, ki sekajo les brez ozira na vse gozdno predpise. Na to veliko narodnogosjiodarsko škodo, ki jo povzročajo šušmarji, je opozorilo v posebni spomenici oblastvu strokovno gozdarsko združenje, a tudi to opozorilo ni dalo zaželenega rezultata. In vendar si je vsakdo mogel misliti, da so naši gozdarski strokovnjaki izdali svoje opozorilo iz nujnih stvarnih razlogov, ker so videli, da šušmarji ogrožajo naše gozdno bogastvo. Naj izgubi Slovenija še svoje gozdove, naj i>ostanejo slovenski hribi goli, pa se nikdar več ne izkoplje iz revščine;
Šušmarji v lesni trgovini so narodno zlo, ki ga je zato treba zatreti z vso odločnostjo in tudi brezobzirnostjo. Ker pa se nič pravega proti šušmarjem ne ukrene, se ti vedno bolj širijo in s tem pa tudi vedno bolj veča narodnogospodarska škoda, ki jo povzročajo. Kako silno se je razpaslo šušmarstvo v Sloveniji, kaže naslednja statistika. Pripominjamo, da se la statistika nanaša le ua okraje Celje, Gornji grad in Šmarje pri Jelšah in samo na primere, ki so bili prijavljeni od kontrolnih organov in ko se je mogla šušnmr-
snirekovega lubja .
jem njih nelegalna trgovina dokazati.
V prej imenovanih okrajih so lesni šušmarji leta 1939. pretržili nasledn je blago:
m3
mehki tesani les ....	2.580
mehki rezani les ... .	8.450
mehki okrogli les ...	1.980
okrogli in rezan orehov les	970
okrogli in rezan jesenov les	245
okrogli in rezan hrastov les	2.360
mehki jamski les . . . .	1.281
kosov
hmelovk ....... 40.50U
krajnikov...................... 83.000
kg
. . 26.000 plm
bukovih drv ......	7.200
Vse to predstavlja din vsoto približno . . . 6,235.000 K temu se pribije še gotovina za pavšalno kupljeu stoječi les v gozdu (na panju) . . . 1,417.500 Opravljen denar, promet s hrastovimi dogami za piv. sodčke . .	240.000
Skupno . . . 7,892.500
Za skoraj osem milijonov din so dokazano prodali torej šušmarji lesa samo v treh okrajih 1 Kje pa so še vse one kupčije, za katere ni nihče zvedel in katere se šušmarjem niso mogle dokazati! Pa tudi že samo objavljena statistika zgovorno dokazuje, da so postali lesni šušmarji prava ljudska nadloga.
Lesni šušmar samo seka in odvaža les in se ne briga, kako puščavo pušča za seboj. No vpraša oblast za sečno dovoljenje, ne skrbi za pogozdovanje, no meni se za očiščenje gozdov in novo sajenje. On pobere le denar, vse drugo mu ni nič mar. In kako bi mu tudi bilo, ko pa navadno ni niti iz
kraja, temveč prihaja dostikrat iz tujih krajev.
Šušmar tudi no plačuje nikakih inkorporacijskih pristojbin, so ne meni za zavarovanje svojih ljudi, so ne meni za noben predpisan davek, šušmar pozna le svoj profit, vso drugo ga no briga.
Ogromni gozdni kompleksi so se od šušmarjev že posekali in nobenega šušmarja ni poklicala oblast na odgovornost. Kje jo zaščita naših gozdov!
Ogromne vsote denarja so pri tem brezvestnem izkoriščanju naših gozdov zaslužili šušmarji, a državna blagajna ni dobila od tega niti pare. Od vseh zahteva država zvišane davke, z vso neizprosnostjo zahteva od legalnega trgovca do pičico natančno plačilo vseh davkov, le od" šuštnarjev nič ne zahteva. Kakor krošnjarji, tako so tudi šušmarji davka prosti!
Jasno je, da mora to vse obsodbe vredno toleriranje takšnih parazitov kakor so krošnjarji in šušmarji, navdati vse davkoplačevalce z največjim ogorčenjem. Ljudje, ki delajo očitno škodo, ki prezirajo vso zakonske in davčne predpise, uživajo davčno prostost. Ali sc mar hoče doseči, da bo še več šuš-mnrjov, da bodo še prej goli naši hribi, da bo še bolj oškodovana državna blagajna? čim bolj se spregleduje šušmarjem skozi prste, tem bolj se širijo, tem večjo škodo delajo legalni trgovini, tem bolj padajo dohodki državne blagajne!
Zato apeliramo na oblasti, naj vendar že enkrat posvete temu žalostnemu poglavju svojo živo pozornost in da eksemplarično kaznujejo vs- šušniarje in vse nelegalne krošnjarje in s tem odstranijo parazite iz našega gospodarskega življenja! Vsaj malo naj velja te strogosti, ki jo nova davčna novela poklanja poštenim davkoplačevalcem, tudi proti šušmarjem in krošnjarjem!
Ustanovitev Jugoslov,-bolgarske trg. zbornice
S historičnim sestankom blago-pokojnega kralja Aleksandra z bolgarskim kraljem Borisom so se odprla vrata za zbližanje Bolgarske in Jugoslavije ter za njih prijateljstvo. Pred tremi leti jo bil nato sklenjen pakt večnega prijateljstva med obema bratskima državama in v političnem, a tudi kulturnem oziru so se njih odno-šaji vidno zboljšali. Gospodarski krogi pa so skušali doseči tudi zbližanje na gospodarskem polju.
A no le zbližanje, temveč tudi sodelovanje so skušali doseči in ljubljanska zbornica je predlagala celo sklenitev carinske unije. Veliki. ljubljanski vsedržavni trgovski kongres je to misel krepko poudaril in začeli so se že konkretni pogovori, kako bi se ta unija izvedla. Izvolil se je celo jugoslo-vausko-bolgarski odbor, ki naj bi delal za gospodarsko sodelovanje obeh držav, zlasti ua tujih trgih, a poleg tega tudi konkretno delal
za izvedbo carinske unije med obema državama.
Navzlic dobri volji na obeh straneh pa le ni delo tako napredovalo, kakor bi bilo želeti. Kje se je stvar zataknila, o tem ni treba na tem mestu razpravljati. Vendar pa je ostala med gospodarskimi ljudmi volja za sodelovanje na obeh straneh živa. Tej dobri volji se moramo tudi zahvaliti, da jo bil sedaj storjen nov korak za gospodarsko sodelovanje bolgarskih in jugoslovanskih gospodarskih ljudi.
Prod kratkim je bila v Sofiji in v Beogradu sprožena misel, da se takoj ustanovita bolgarsko-jugoslo-vanski trgovinski zbornici v Sofiji in Beogradu. Izdelana so bila tudi žo pravila za zbornici ter so bila ta pravila tudi že predložena trgovinskima ministrstvoma v Sofiji in Beogradu. Ministrstvo v Beogradu je pravila zbornice tudi že potrdilo. V obeh mestih sta se tudi ustanovila akcijska odbora, da izvedeta ustanovitev obeh zbornic.
V beograjskem akcijskem odboru so: predsednik industrijske zbornice Vlada Ilič, podpredsednik trg. zbornice Voja Petkovič, šef kabineta podpredsednika vlade Ilija Jukič, predsednik Zveze srbskih zemljoradniških zadrug Voja Djordjevi«, predsednik obrtniške zbornice Milan Stojanovič, predsednik Centralnega predstavništva zvez trg. združenj Nedeljko Savič, gen. direktor Poštne hranilnice dr. Milenko Markovič, predsednik Zvezo nabavljalnih zadrug Miloš Stibler, industrialec Ika Panič, drž. svetnik dr. Sijepnn Barič, namestnik gen. direktorja PAB dr. Marko žužič, tajnik Centrale in d. korporacij dr. Cvetko Gregorič, tajnik trg. zbornice Svctislav Ma-rodič, direktor Vajfertovih podjetij Živko Nešič, tajnik ind. zbornice Dragan Mitičevič, tajnik združenja bank Lujo Moor, in drugi.
V sofijskem akcijskem odboru pa so med drugimi: bivši minister in predsednik Zveze bolgarskih trgovcev Dimitrij Velev, predsednik' trg. ind. zbornice v Sofiji St. Savov, predsednik bolgarskih obrtnikov Ivan Vehilov, predsednik sofijsko kmetijske zbornice Ivan Nikolov, tajnik kmet.- trg. zadrug Ivan Gajtandžijev in predsednik zbornice inženirjev in arhitektov Dimitrije Krastev.
Upamo, da bosta novi zbornici tudi kmalu začeli poslovati ter razvijati čim bolj plodovito delovanje v korist obeh bratskih narodov in njih gospodarskega napredka.
Terjatve proti Nemčiji padle
Naše terjatve proti Nemčiji, ki so po prejšnjem izkazu dosegle žo skoraj 10 milijonov RM, so v zadnjem tednu padlo za 20,4 na
126.6 milijona din. Izredno pa so se zvišalo naše terjatve proti Ce-ško-Moravski, ki so se zvišale za
15.6 milijona Kč. Gibanje naših kli ringov kažejo naslednje števil-
ke (vse v milijonih	dotične va-	
lute):		
Aktivni kliringi:	22,1.	15.1.
Bolgarska din	0,89	1,00
Nemčija RM	8,55	9,93
Ceško-Moravska Kč	61,06	45,45
Španija pezet	2,93	2,93
Pasivni kliringi;		
Belgija belg	1,42	1,41
Italija din	53,37	53,96
Madžarska din	83,81	32,35
Poljska din	20,89	26,89
Romunija din	30,02	27,19
Turčija din	6,03	5,09
Slovaška Kč	1,48	1,46
Francija franc. fr.	0,28	0,25
Torpedni ru§ilec »Ljubljana« se potopil
Našo vojno mornarico je zadela težka nesreča. Šele lani v vojno mornarico uvrščeni torpedni rušilec »Ljubljana« se je ob rtu Ši-pada v šibeniški luki potopil. Eskadra naših torpednih rušilcev »Beograd«, »Ljubljana« in ^Zagreb« se je vračala z vaje iz Boke Kotorske v šibeniško pristanišče. Divjal je močan vihar, ko so se vračale ladje v luko. Vendar je rušilec »Beograd« brez težav prišel skozi ozki kanal v pristanišče. Ko pa je bil rušilec »Ljubljana« na najožjem mestu kanala, je na-krat izredno močan tok vode udaril ob ladjo in jo pritisnil ob skale, da je dobila 20 m veliko odprtino, skozi katero so takoj vdrle velike količine vode. Poveljnik ladje kapitan bojne ladje je skušal ladjo i rešiti na ta način, da bi nasedla na bližnje sipine. V tem pa so nehali delovati stroji in rešitev je bila nemogoča. Ladja se je nagnila in se potopila. Naši mornarji in oficirji so do zadnjega ostali na ladji in skušali ladjo rešiti. Ko ni bilo nobene pomoči več, so se rešili v zadnjem hipu z ladje, nekateri s plavanjem.
Kakor izjavljajo strokovnjaki, je vzrok nesreče višja sila. Ladjo bodo dvignili in so se dela za dvig ladje že začela.
Naš lesni izvoz
lani za 25*82 odstotkov višii
Lani smo izvozili 1,299.455 ton lesa v vredn. 1.121*2 milijona din, za 284.056 ton ali 27-97% več, po vrednosti pa za 230*1 milijona din
ali za 25-82% več ko 1. 1938.
V decembru 1939. smo izvozili 193.204 tone za 163-9 milijona din, v decembru 1938. pa 117.648 ton za 93*6 milijona din. V primeri z lanskim decembrom se je torej dvignil po količini naš izvoz za 75.556 ton ali za 64'22%, po vrednosti pa za 703 milijona din ali za
Od vsega našega izvoza je šlo v klirinške države 61-07%, v nckli-rinške pa 38*93%
Naše glavne odjemalke so bile Italija, Nemčija, Anglija in Madžarska. V te države je šlo 62 45% vsega našega lesa. Največji kupec lesa je bila lani Italija, ki je uvo-
zila 26-89% vsega našega izvoznega lesa.
Koliko smo izvozili lesa v posamezne države lani in letos, kaže
naslednja	tabela:			
	1930.		1938.	
	tisoč	za mil.	tisoč	ta mil.
	ton	din	ton	din
Albanija	25,7	23,3	6,5	6,2
Alžir	10,8	10,1	13,4	12,3
Anglija	96,4	123,0	99,2	122,0
Argentinija	43,5	47,5	38,3	37,8
Belgija	24,0	29,3	8,8	18,7
Egipt	54,0	44,8	20,6	16,3
Francija	12,3	17,6	8,9	9,8
Grčija	68,9	55,4	61,8	44,2
Italija	439,7	301,5	279,1	191,3
Madžarska	179,9	115,9	132,5	75,8
Malta	6,1	4,8	4,3	3,5
Maroko	15,5	13,7	16.0	13,8
Nemčija	156,3	159,4	217,9	229,9
Nizozemska	19,5	26,3	27,7	24,2
Palestina	15,4	15,2	10,8	9,1
Španija	1,6	1,7	0,9	0,9
Švica	44,8	33,6	8,2	9,5
Tunis	16,9	16.1	12,7	11,4
druge države 43,3		58,9	39,9		47,0
Skupno	1299,4	1121,2	1015,3	891,1
Angleško lesno gospodarstvo
Delovni sestanek tajnikov trgovskih združenj
V sredo je bil v sejni dvoran Trgovskega doma v Ljubljani delovni sestanek tajnikov trgovskih združenj. Sestanek je bil sklican na iniciativo ožjega odbora Zveze trg. združenj. Bil je to prvi sestanek tajnikov združenj, odkar je bila ustanovljena Zveza. Sam potek sestanka je jasno dokazal, kako je bil sestanek potreben. To je potrdila tudi naravnost odlična udeležba.
Sestanek je bil potreben predvsem zaradi nove davčne reforme, da morejo dati tajništva združenj svojim članom vse potrebne infor niacije z ozirom na novo davčno reformo. V ta namen je imel tajnik Zveze trg. združenj dr. lvko 1’ustišck obširen referat o novi davčui reformi ter v njem zlasti opozoril na vse razlike med novimi in starimi davčnimi predpisi. Njegov referat je bil sila jasen in izčrpen, da so dobili vsi tajniki jasno sliko. V debati je nato pojasnil dr. Pustišek še vsa vpraša nja, ki so jih stavili zborovalci Zaradi temeljitega referata dr. Pu-etiška je dosegel tudi sestanek popoln uspeh ter so vsi tajniki izgrebli želje, da bi bili takšni sestanki večkrat na leto. Ta želja je tudi vseskozi upravičena, ker bo na ta način postalo tudi delovanje vseh združenj bolj enotno in bolj povezano. Zato tudi upamo, da se bo ta želja izvedla.
Zopet zmanjkalo živinske soli
Nerodnosti s soljo se kar ne nehajo. Sedaj je zopet zmanjkalo živinske soli. Zbornica za TOI, Zveza trgovskih združenj in Združenje trgovcev v Ljubljani so zato poslali na upravo monopolov, oddelek za prodajo, v Beogradu naslednjo brzojavko:
Ljubljana in okolica sta brez ži vinske soli. Monopolno skladišče Bušak nima feroksida za denatu-riranje soli. V imenu potrošnikov protestiramo proti takšnemu načinu oskrbovanja s soljo in nujno zahtevamo, da pošljete na Sušak potrebni feroksid iz Vareša ali katerega drugega monopolskega skladišča, ker smatramo, da je monopolska uprava dolžna, da priskrbi živinsko sol tudi po znižani eeni, ki jo je sama določila.
Upamo, da bo ta energični pro test dosegel popoln uspeh in da nam ne bo treba že skoraj vsak teden objavljati vedno nove pritožbe zaradi nerednega oskrbovanja potrošnikov s soljo.
Anglija vobče nima dovolj lesa za lastne potrebe. V normalnih časih ga uvaža predvsem iz baltiških držav in Skandinavije. Toda prav les spada med tiste uvozne predmete, ki zavzemajo sorazmerno s svojo vrednostjo največ prostora in zato zahtevajo sorazmerno preveč tako potrebnega ladijskega prostora, tuje valute in tveganja človeških življenj.
Že zadnja vojna je Angleže izučila, da je ogromne važnosti zanje, da pridelajo čim več lesa do ma. Že v dobi 1914./18. je bil uvoz nepredelanega lesa zmanjšan od okr. 9 milij. na okr. 3 milijone ton. Dosegli so to z zmanjšano porabo in večjo domačo produkcijo. A sekanje iz tistih let se je še dolgo poznalo.
Zato je bila 1919. leta ustanovljena posebna komisija za pogozdovanje, ki je dobila veliko oblast in tudi potrebna sredstva: 1. da spodbudi privatne zemljiške posestnike, da izboljšajo in dobro izrabijo svoje gozdove, in 2. da nabavi zemljo za pogozdovanje. To je kmalu postalo najvažnejše delo komisije. Do septembra 1938. leta je komisija izdala okr. 9 milijonov funtov in najela ali kupila 623.000 akrov zemlje ter pogozdila 340.000 akrov. To pogozdovanje je nekoli ko tudi odpomoglo brezposelnosti, ker si je izbrala komisija za svoje delo okraje, ki so bili posebno prizadeti po industrijski depresiji.
Ko se je začela sedanja vojna, je mogla komisija za pogozdovanje
že lepo izrabili domačo produkcijo lesa in staviti del svoje organizacije na raz|>olago ministrstvu za vojno oskrbo. Normalni lesni uvoz iz baltskih držav in Skandinavije je zl>og vojne zelo otežkočen, toda Vel. Britanija ima dostop do lesnih trgov Južne Francije in Portugalske na eni ter Kanade in Nove Fundlandije na drugi strani. Domača produkcija pa že sedaj v veliki meri m veliko hitreje kakor v času' 1914./18. dopolnjuje uvoz iz inozemstva.
Posebno važen v deželi s tako razvitim rudarstvom je jamski les, katerega bo v kratkem na razpo lago nekaj milijonov ton. Produkcija privatnih ih državnih gozdov že sedaj zavzema velik obseg. Produkcija lesa za žage je bila 1938./39. že 300.000 ton in vojno gospodarstvo bo mnogo povečalo to produkcijo. Računajo, da bo mogoče posekati poleg jamskega lesa še blizu 5 milijonov ton lesa za žage brez trajne škode v gozdovih.
Delo 20 let nosi sadove. Produkcija se hitro veča. 18. decembra je prišlo 300 novofundlaudskili izučenih lesnih delavcev (in prišlo jih 1)0 še več), da sekajo potrebni jamski les. Ti izučeni delavci bodo tudi omogočali zaposlitev večjega števila neizučenih domačih delav
voz pred vojno samo 2*15 funta za
standard.
Švedski les je padel od avgusta do konca leta v ceni od 17 na 14*10 funta za standard (4*0672 m3).
Baltiške države zdaj ne morejo dovažati lesa v Francijo. Poleg Jugoslavije sta važni še Romunija in Kanada. Zadnja ima svoje ladje. Prednost ima titdi v tem, ker dobavi les kakršnih koli dimenzij po naročilu po enakih cenah kot Jugoslavija. Prevoz traja tri tedne. Prodaja vse fob za kanadske dolarje. Važna pa je razlika pri ceni smreke, ker ima Kanada blaga v vseh količinah iz Oregona. Zahteva pa ceno približno 42 .$ za standard fob, medtem ko velja jugoslovan-
sko blago cif 20 do 22 funtov (£), po kvaliteti.
Najprej bo treba torej rešiti vprašanje pomorskega prevoza. Če
se pa te težave celo povečajo, bo treba doseči olajšave za prevoz po železnici, vsaj na francoskih progah.
Francija je kupovala dosti lesa v Romuniji in la je tudi že prilagodila svoje žage francoskim dimenzijam. Res je, da danes to vprašanje ni več glavno, vendar se priporoča upoštevanje romunske konkurence, če si hočemo ne le pridobiti ob tej ugodni priliki prostor na franeoskem tržišču, temveč ga tudi obdržati za pozneje.
Od 8. februarja da/le se uvedejo bencintke karte
Pretekli teden je bila v upravi državnih monopolov konferenca, katere so se udeležili poleg zastopnikov vojnega in trgovinskega ministrstva tudi zastopniki Narodne banke, državnih monopolov ter banske uprave v Zagrebu.
Konferenca je razpravljala o uvedbi bencinskih kart, kakor so te uvedene že v večini držav. Vsi nnvzočni so bili mnenja, da se mora vprašanje regulacije trgovine s tekočimi gorivi urediti enako v vsej državi. Za banovino Hrvatsko bo izdajala bencinske karte banska uprava v Zagrebu, za vso ostalo državo pa uprava državnih monopolov. Bencinske karte pa bodo razen v nekaterih nebistve-
Vsa motorna vozila so razdeljena v 24 kategorij. V prvi kategoriji so potniški avtomobili, ki so zopet uvrščeni v podkategorije, in sicer v laksi-avtomobile, poslovne, avtomobile za šport in avtomobile za turizem. Vsaka od teh podkategorij pa je razdeljena v skupine A do D. V kategoriji poslovnih avtomobilov so predvsem avtomobili zdravnikov in vseh onih, katerim so avtomobili potrebni za izvrševanje njih poslov. Kdor ne more dokazati, da potrebuje avtomobil za opravljanje svojega posla, temu se njegov avtomobil uvrsti v drugo podkatego-rijo. Kako velike količine bodo do-
, bili lastniki kart, še ni določeno, nih razlikah v besedilu popolno- j7	eb§ke -Novosti« poročajo, da
ina enake.	r
Lastniki motornih vozil bodo kupovali pogonsko gorivo tedensko ter pri tem na črpalkah oddajali kupone svojih kart. Vsaka karta bo imela 48 kuponov. Karte. bodo različne za osebne in potniške avtomobile ter za motocikle.
Posebni odbor v Beogradu, v katerem je tudi zastopnik banovine Hrvatske, bo vsake tri mesece določal količine goriva, ki se bodo oddajale potrošnikom. Vsak potrošnik, ki ima karto, mora tudi dobiti določeno količino goriva.
Zagrebške »Novosti« objavljajo še nekatere podrobnosti o novi ureditvi dodeljevanja bencina.
»Novosti« navajajo sicer predvsem določila, kakor bodo veljala za Hrvatsko, toda v glavnem se ta ne bodo dosti razlikovala od pred pisov v drugih pokrajinah. Tako poročajo »Novosti«, da bodo kategorizacijo motornih vozil izvedle posebne komisije. Bencinske kar-
cev pri prevozu lesa in pri delu I te bodo letne ter veljale po 20 din,
na žagali.
Francoski
za luksuzne 40 din.
avtomobile pa po
bodo količine odvisne od kategorije vozil n da bodo dobivali lastniki od 40 do 230 litrov bencina.
Tovorni avtomobili bodo uvrščeni v drugo kategorijo, ki ima dve podkategoriji. Količina bencina se bo v tej kategoriji gibala med 150 do 400 litrov.
Bencinske karte »e bodo sploŠ-no uvedle z 8. februarjem.
Da se še nadalje pospešuje motorizacija, bo banska uprava v Zagrebu dodeljevala onim, ki nabavijo nove avtomobile, večje količine pogonskega goriva.
Posebna skrb se bo posvečala avtobusom, zlasti onim, ki vozijo na progah, ki ne teko vzporedno z železnicami. Tem avtobusom se bodo dodeljevale večje količine bencina.
Cena bencina ostane nespremenjena. Tako vsaj se predvideva. Ce pa bo mogoče cene ohraniti na dosedanji višini, je seveda odvisno tudi od cen, ki bodo veljale v tujini.
Lesno tržišče v Franciji, posebno pokrajine med Bordeauxjem in Brestom pa do Le Havra in Rou-ena so zaradi sedanjih okoliščin pripravljene sprejeti ob določenih pogojih nekaj lesa iz Jugoslavije. Najbolj iskane dimenzije so po 3krat 8 palcev ali 3X9 neodbrano, torej v kakovosti z nekaj slabšega blaga (15 do 20%) in 40 do 50% čistega lesa za razžaganje, ostalo navaden stavbeni les za to uporabo.
Uvozniki bi sprejeli les za prodajo v deskah in deščicah, n. pr. jk> V/i" debeline in 6, 7, 8, 9" ter več širine, ali pa 1%", 1, 7/a in %"krat 4" do 9" širine v kakovosti za skobljanje.
Mogle bi se dobaviti razen tega manjše količine lesa za utrdbe v velikosti 254" X 6", 6V2" X 7" in podobno. Sprejele bi se tudi v mm določene mere, kakršne so običajne v Jugoslaviji, kjer se namesto 3" X 9" (~ 76*2 X 228 mm) uporablja 74 X 223/224/225 mm ali celo 72 X 220 mm. Namesto 3" X 8" ali 76 X 203 mm bi se prevzele mere 75 X 200 mm itd.
Vse dimenzije veljajo za beli les. Prav tako se lahko prodajo hlodi po 8" X 8" do 12" X 12"
,,, a niso odločilne. Tom-a/» za uporabo in dobavo v I
dolžini 6 m in več, bodisi rdeč ali beli les.
Ceno na francoskem trgu so zdaj zelo nizke, bante
Parizu iz Vogezov se ponuja po 450 do 500 frankov 1 ni3; ker so pa žage že za dolgo preobremenjene in ker je oddaja manjša ko v normalnih časih, bo treba uvoziti velike množine tujega lesa po tujih cenah. Dosedanja naročila bodo zaposlila francosko žage še najmanj za štiri mesece. Zaloge v deželi so trenutno selo majhne in uporabljajo se zadnje male zaloge iz pri stanišč.
Ena največjih teškoč pa je pri-skrba pravih dovoznih ladij, ker
so večinoma pri glavnih večjih kupcih pristanišča dostopna le za ladje z manj ko ,G/i7Čevljev podvodne višine. Za večje ladje so dostopna pristanišča Bordeaux, La Palice, St. Nazaire, Nantes, Lorient, Brest, Le Havre in Rouen, kjer je vedno tudi dosti interesentov za
jugoslovanski les.
Prav tehtna ovira pa so prevozni stroški od jugoslovanskih luk do Francije, ker se v zadnjem času zahteva 28 $ za standard, torej 7 funtov, medtem ko je veljal pre-
Mariborski trgovci za obmejno
Kakor smo že poročali, je Zdru-1 ni bila v programu, pa se je bilo ženje trgovcev za Maribor-mesto bati, da bo tam sicer izpadla bo-
prevzelo letos božično obdaritev revne dece obmejnih šol pri Sv. Juriju oh Pesnici in pri Sv. Križu nad Mariborom. V to svrho je priredilo Združenje med svojim članstvom zbirko, kjer je vsakdo lahko daroval v blagu ali pa denarju. Izid zbirke je bil precej ugoden. Vrednost nabranega blaga in denarja je presegla 10.000 dinarjev. Ker je prispevala tudi blagajna Združenja nad 6000 dinarjev, je bilo na razpolago nad 16.000 dinarjev, namenjenih za obdaritev potrebnih malčkov ob državni meji. Za nabrani denar je bilo kupljeno: obleka, perilo in obutev in pa seveda tudi sladkarije, kajti brez teh pri božičnici ne gre.
Blago se je razdelilo tako, da je dobila šola pri Sv. Juriju darov v vrednosti približno 7700 din, šola pri Sv. Križu pa kakih 7300 dinarjev, ker je tam nekaj man; otrok. Ostanek v. vrednosti kakih 1200 dinarjev je dobila šola pri Spodnji Sv. Kungoti, ki prvotno
žičnica prav slabo.
Pri Sv. Juriju so se razdelili darovi na božičnici, ki je MTa dne 22. decembra dopoldne in katere se je v imenu Združenja udeležil njen tajnik g. Skasa. Pri Sv. Križu je bila razdelitev šele po praznikih dne 6. januarja. Obe slavji sta potekli zelo prisrčno in v znamenju hvaležnosti obmejnega prebivalstva za dobro srce mariborskih trgovcev. S sladkarijami so bili obdarovani vsi otroci, z obleko in obuvalom pa najpotrebnejši.
Zvišanje pristojbinskih tarif ljublianskih javnih skladišč
Javna skladišča v Ljubljani, in sicer tvrdke: Javna sktadišta družba z o. z. v Ljubljani, Javno skladišče tvrdke »Špedicija Turk« in Javno skladišče R. Ranzinger v Ljubljani so objavile v »Službenem listu« % dne 24. januarja objavo o zvišanju svojih pristojbinskih tarif.
reliiične vesti
Italijanska vlada si prizadeva, da ustvari fronto nevtralnih držav pod vodstvom Italije. Na ta način bi se po mnenju Italije najlaže doseglo, da se vojna ne bi razširila še na druge države.
Na seji angleške spodnje zbornice se je prvič, odkar se je začela vojna — govorilo o odnošajih Vel. Britanije in Italije. Min. pred sednik Chamberlain je izjavil, da se trenutno vodijo med vladama Anglije in Italije v skladu s sporazumom iz 1. 1938. pogajanja ln obveščanja. Obe vladi se tudi obveščata o vseh vprašanjih, ki se tičejo pomorstva in letalstva. Upati je, da bodo ta vprašanja, s katerimi je v zvezi tudi vprašanje afriških kolonij, do konca tega meseca ugodno rešena.
Min. predsednik Chamberlain je v spodnji zbornici na vprašanje, če bo Vel. Britanija pretrgala svoje diplomatske odnošaje s Sovjetsko Rusijo, odgovoril, da se mora tako resno vprašanje temeljito proučiti. Angleška vlada bo v kratkem izdala o pogajanjih s Sovjetsko Rusijo belo knjigo. Glede bodočih odnaša jev s Sovjetsko Rusijo pa vlada še ne more dati obveznih izjav.
Zaradi Churchillovega govora, da se morajo nevtralne države opredeliti za eno ali drugo stran, se vodi v časopisih še vedno živahna kampanja. Diplomatski urednik agencije »Stefani« navaja, da bi se mogla argumentacija nevtralnih držav označiti takole: Kakor hitro bi katera nevtralna država intervenirala v tej ali drugi stvari, bi bila takoj v vojnem stanju. Takoj bi morala sama vzdržati ves pritisk mnogo močnejše velesile. Ne mogla pa bi računati na pomoč, kajti Vel. Britanija ni pomagala Poljski, čeprav ji Je pomoč jamčila. Anglija tudi ni pomagala Finski in še danes ni pretrgala diplomatskih stikov z Rusijo. Zato hočejo vse nevtralne države ostati na vsak način nevtralne tudi v bodoče.
Nizozemski sun. minister van Kleffens je govoril v nizozemskem parlamentu o zun. politični situaciji ter pri tem podal nekaj zelo energičnih izjav. Naglasil je, da Nizozemska ne bo opustila svoje nevtralnosti in jo bo branila proti vsakomur. Nadalje je izjavil, da ostane Nizozemska še nadalje članica Zveze narodov, ker še upa v možnost preureditve ZN.
Nemške čete so v Galiciji samo /.ato, piše pariški »Temps«, da bi »rganizlraie neke vrste hodnik, po katerem bi mogla Nemčija redno dobivati iz Romunije nafto in njene proizvode ter živila in surovine. Sovjeti niso v štirih mesecih, odkar so v Galiciji, popravili niti ene železniške proge, da so sli v treh mesecih samo trije vlaki iz Romunije v Nemčijo in še ti niso vozili petroleja. Nemci so dosegih da sovjeti ne bodo spremenili sedanjih normalnotimih prog v Galiciji v širokotime, kakor so prvotno nameravali, ker bi se sicer ‘ ransporti iz Romunije še bolj -'težkočili.
Nemški zun. minister v. Ribbentrop je imel po informacijah pariškega tiska daljši telefonski razgovor z italijanskim zunanjim ministrom Cianom. Von Ribbentrop je zagotovil ministru Cianu,_ da bo Nemčija na vsak način spoštovala integriteto Madžarske. Nikakor pa ne more Nemčija zadržati Sovjetske Rusije, če bi ta hotela dobiti nazaj Besarabijo. Hitler in Ribbentrop pa sta poleg tega poslala italijanski vladi še posebno spomenico, v kateri izjavljata, da bo Nemčija še nadalje zaveznica Italije in da bo upoštevala vse italijanske interese v Podonavju in na Balkanu. Nemčija se nadalje zavezuje, da je pripravljena dati jamstvo, da bo tudi Sovjetska Rusija spoštovala italijanske interese.
Ustanovitev romunskega Petr?" lejskega urada, ki ima pravico, da zaseže vso petrolejsko proizvodnjo in da prodaja petrolej le po svojem preudarku, je bila v Franciji in v Angliji sprejeta z zelo velikim nezadovoljstvom. Zavezniki se boje, da je bil ustanovljen ta urad samo zato, da bo mogla Romunija dobavljati Nemčiji velike količine nafte in sicer večje, kakor pa so bile dosedaj dogovorjene in kakor so se mogle izvažati. Francoske in angleške petrolejske družbe, ki imajo večino petrolejskih družb v Romuniji, niso dosedaj hotele dobavljati Nemčiji petroleja. Sedaj bo mogla iti romunska vlada preko njih odpora. Kako veliko je nezadovoljstvo nad ustanovitvijo petrolejskega urada, kaže najbolj to, da nekateri angleški listi že Romuniji groze, da bosta Anglija in Francija prisiljeni odpovedati Romuniji jamstvo za nedotakljivost njenih mej in da ji bodo odrekle tudi vsako drugo pomoč.
V Bukarešti se mudi že od 19. januarja dr. Clodius, ki se pogaja v imenu nemške vlade z romunsko, da bi Romunija dobavljala Nemčiji vsak mesec maksimalne količine petroleja, kakor jih predvideva trgovinska pogodba.
Francoski vojaški krogi menijo, da ni pričakovati večje nemške akcije pred poldrugim mesecem.
Francosko vojno poročilo pravi, da na zapadni fronti ni bilo pomembnejših dogodkov. Srednja nemška tovorna ladja, ki jo je ustavila francoska vojna ladja, se je potopila sama. Francoska pa-trolna ladja je z uspehom napadla nemško podmornico.
Dva rušilca je izgubila Vel. Britanija v zadnjih dneh. Potopljena sta bila rušilca »Granvllleter« in »Exmouth«. Posadka prvega rušilca je štela okoli 180 mož, od ka-
terih se je rešilo samo nekaj nad sto. Posadka drugega rušilca je štela približno enako število mož in je vsa utonila.
Znova je bila potopljena cela vrsta ladij. Večina v zadnjem času potopljenih ladij pripada nevtralnim državam.
Angleško vojno ministrstvo je poklicalo pod zastavo štiri letnike, in sicer 1920—1923.
Finski zunanji minister Tanner je v posebni izjavi dopisniku »Po-polo dltalia« izjavil, da se Finska sama ne bo mogla dolgo upirati Sovjetski Rusiji, in sicer predvsem zato, ker nima zadostnega števila letal, zlastih lovskih. Morala finske vojske je odlična in ves narod je enega duha z vojsko, toda vse to ne pomaga, če ne bo imela Finska zadostnega števila letal.
Tudi ameriški dopisniki poročajo,
da je Finska nujno potrebna pomoči. Nerazmerje sil med Sovjetsko Rusijo in Finsko je preveliko, da bi mogla Finska sama vzdržati vojno do konca. Zlasti pa je potrebno, da dobi Finska letala.
Vsi sovjetski poskusi, da bi prodrli Mannerheimovo črto ali jo obšli, so se izjalovili, pa čeprav so sovjeti v ta namen žrtvovali mnogo ljudi in vojnega materiala. Vse sovjetske napade so Finci odbili ter prizadejali sovjetskim četam velike izgube.
V Budimpešti so se zbrali vsi japonski diplomatski predstavniki iz vseh evropskih držav. Konference se je udeležil tudi poseben odposlanec japonskega zunanjega ministrstva. Konferenca ima namen, da olajša japonski vladi presojo evropskih političnih in vojaških razmer.
Kako se bo določala davčna osnova
Navodila tinaninega ministrstva
Davčni oddelek fiu. ministrstva je izdal na vse davčne uprave in fin. direkcije naslednje navodilo, ki je bilo objavljeno v št. 52 »Fin, zbornika«: z dne 26. dec. 1969. Navodilo se glasi:
Kdo mora voditi poslovne knjige
Kateri zavezanci pridobnine bo dolžni, da vodijo poslovne knjige, ni potrebno, da tu posebej razlagamo, ker je to v § 11. uredbe o spremembah in dopolnitvah zakona o ne[H>srednih davkih jasno rečeno. Potrebno je aamo, da se nekoliko pojasni, kako se bo tem osebam določevala davčna osnova za 1. 1940.
Iz citirane uredbe se vidi, da je zaveza vodenja poslovnih knjig uvedena sam« za one zavezance pridobnine, ki so zaradi narave posla ali zaradi uspeha in obsega
§ 34 uredbe. Imena vseli takih oseb, za katere bo davčni odbor ugotovil, da so imele najmanj 2 milijona prometa, vnese uprava v spisek, katerega je naredila za zavezance iz čl. 53.a zakona.
Ko na navedeni način določi davčna uprava zavezance pridobnine, za katere se bodo v davčnem letu 1940. uporabljale določbe ČL 53.a zakona, jim pošlje individualne pozive, da v smislu § 32. uredbe narede do konca meseca marca 1940. davčno prijavo na podlagi poslovnih knjig z zaključnimi računi in specifikacijami dohodkov in izdatkov. Zavezancem iz točke 1. čl. 53.a zakona, kot tudi onim zavezancem iz točke 2. tega člena, katerim je znašala davčna osnova za leto 1939. najmanj
100.000	din, je treba izročiti individualne pozive najkasneje do 20. jan. 1940., a ostalim do 15. te-
poslovanja (točka 1. in 2. ČL 53.a'bluaria 1940; V V8ilkem Pozivu ie
zakona) verjetno tudi do sedaj vodili poslovne knjige, ali jih po pravu, katero jim je zakon dal, niso v največjem številu primerov dajali davčnim oblastem v vpogled. Zaradi tega mora davčna ujn-ava zavzeti principialno stališče: da so vse te osebe do sedaj vodile poslovne knjige in da jim je zaradi tega treba že za 1. 1940. določiti davčno osnovo p« odredbah čl. 53. zakona. Vsaka davčna uprava mora zaradi tega, brž ko se spozna s tem razpisom, zbrati iz razporeda pridobnine in iz knjige zavezancev splošnega in skupnega davka na poslovni promet za davčno leto 1939. imena vseh teh davčnih zavezancev in narediti za njih posebeu spisek. V spisek je treba vnesti: a) vse zavezance iz točke 1. čl. 53. zakona; b) ostale zavezance iz prve grupe čl. 42. zakona, ki so imeli za davčno leto
1939.	osnovo najmanj 100.000 din in c) one zavezance iz prve grupe čl. 42. zakona, ki so v davčnem letu 1939. imeli osnovo izpod
100.000	din, pa jim je promet za 1. 1939. znašal najmanj 2 milijona dinarjev.
Kar se tiče teli zavezancev pod c), mora določiti višino njihovega prometa davčna uprava do konca januarja 1940. na podlagi knjig splošnega in skupnega davka na poslovni promet. - Možnost je, da so tudi davčni zavezanci pridobni-ne z osnovo izpod lOO.fttlfl din v davčnem letu 1939., ki niso zave-zanci-knjigaši niti splošnega, niti skupnega davka na poslovni promet, a imajo promet nad 2 milijona din (na primer velike trgovine). Uprava mora vse take zavezance, za katere ima razloge, da veruje, da so imeli v 1. 1939. najmanj 2 milijona din prometa, izločiti v poseben spisek, pa za njih iz podatkov pri davčni prijavi (prijavljenih in zbranih) napraviti predloge o višini opravljenega prometa v 1. 1939. in najkasneje do konca januarja 1940. predložiti to davčnemu odboru v oceno o višini napravljenega prometa, pozivajofi se na predpis
treba omeniti, da je zavezanec, ker je po stališču (mnenju) davčne uprave že vodil poslovne knjige, dolžan predložiti davčno prijavo po predpisih čl. 53.a zakona (§ 11. uredbe) na podlugi poslovnih knjig in računov. .
Ce nekateri od pozvanih davčnih zavezancev izjavijo, da dosedaj niso vodili poslovnih knjig, a uprava z razlogom glede te izjave dvomi z ozirom na podatke iz svojih aktov o taksiranju poslovnih knjig in na druge okolnosti, mora proti takim zavezancem uvesti kazenski postopek za dejanje iz čl. 107.a in Čl. 142.a zakona. Ce se s preiskavo ugotovi, da je zavezanec vodil poslovne knjige, pa jih noče pokazati, se kaznuje po odredbi čl. 107.a zakona, pri tem pa se ne sine pozabiti, da se po tem predpisu lahko kazen ponovno izreka, posebej za vsak primer neugoditve pozivu za predložitev knjig. Ce pa davčni zavezanec dokaže, da dosedaj ni vodil knjig, ali da to davčna uprava s preiskavo ugotovi, mu določi davčno osnovo za 1. 1940. davčni odbor na način kot tudi ostalim zavezancem, na katere se ne nanašajo odredbe čl. 53.a zakona.
Ko davčna uprava prejme pri-jave, katere predlože zavezanci pridobnine iz čl. 53.a) zakona na podlagi poslovnih knjig, mora primerjati te prijave s prijavami, podatki in ocenami za prejšnja davčna leta in ugotoviti, Če je kaka razlika v prijavljenem čistem dohodku in bruto prometu. V kolikor so prijave s podatki nepopolne in nejasne, mora davčna uprava pismeno pozvati davčnega zavezanca, da to pojasni in dopolni; če pa uprava dvomi v verodostojnost prijave s podatki, izvrši detajlni pregled poslovnih knjig. Šele, ko bo prepričana, da je z vsemi temi postopki ugotovljeno realno stanje, bo izdala rešitev o odmeri davka. Ce uprava z razlogom sumi, da v poslovnih knjigah ni izkazano celotno poslovanje davčnega zavezanca in da osnova, do katere se pride po
kujigah, ne predstavlja stvarnega rezultata njegovega poslovanja, določi osnovo s parifikacijo na način, kot je to pojasnjeno v pravilniku k čl. 53.a) zakona. Ce se tudi na ta način ne more določiti davčna osnova, jo določi davčni odbor po svobodni ocenL Pripominja se, da oceua davčnega odbora v nobenem primeru ne more iti izpod stanja, ugotovljenega po poslovnih knjigah in uradno ugotovljenih podatkih (čl 120. zakona).
Vse rešilve o odmeri pridobnine zavezancem iz ČL 53.a) zakona so dolžne davčne uprave izdati najkasneje do konca junija. Glede roka za dostavljanje rešitev, ki so se izdale na podlagi poslovnih knjig, v cenzuro, se opozarjajo uprave na dotične odredbe v čl. 127. pravilnika, po
Vsak napreden trpvec
prodata le tako blago, a katerim
svojim odjemalcem koristi.
Nudite tudi Vi Vašim odjemalcem v prvi vrsti naravno Rogaško slatino; s tem koristite njim in sebil
katerih se morajo striktno ravnati.
Davčne oblasti so opozarjajo, da z zakonom o neposrednih davkih ni predpisano, katere poslovne knjige morajo voditi davčni zavezanci pridobnine, ker kaj takega tudi ni predpisano za zavezance družbenega davka. Sicer pa tako predpisavanje niti ni potrebno, ker se po principih pravilnega knjigovodstva vedno ve, katere knjige so potrebno z ozirom na izbrani način knjigovodstva. Število, vrsta knjig in način njihovega vodenja so vedno zavi-sni od obsega, vrste poslovanja in od načina organiziranja knjigovodstva. Pri pregledu knjig in ugotavljanju verodostojnosti poslovnih knjig je torej glavna zahteva, da knjigovodstvo da popolno točno sliko o stanju in gibanju imovine in o toku vseh poslov.
Pomniti je treba, da spadajo v knjigovodstvo tudi vse kalkulacije o blagu, evidenca o gibanju količine blaga in suroviu, tehnično poročilo o produkciji, statistike i. t. d.
*
Objavljamo ta navodila v informacijo in ravnanje našim bralcem.
Žitni	trgovci
gradu	vrnili
Pred nekaj dnevi, po izdaji znanih davčnih sprememb so sklenili žitni trgovci v Petrovgradu, da ustavijo svoje obratovanje in so zato vrnili obrtne liste.
Svoj sklep so utemeljevali z velikimi težkočami, ki so nastale v žitni trgovini, zaradi katerih žitna trgovina ni več rentabilna. Tež-koče so se začele že pred leti z uvedbo deviznih predpisov, zlasti pa so se povečale z intervencijo Prizada. Velik del vse žitne izvozne trgovine je prevzel Prizad sam. Z izbruhom evropsko vojne se je stanje še znatno poslabšalo. Trgovini je ostal le še domači trg, pa še tega se je lotil Prizad in začel od proizvajalcev kupovati celo manjše količine. Kavno tako se oskrbujejo tudi mlini neposredno pri proizvajalcih.
Poleg tega pa propada žitna tr-
govina tudi zaradi kmetijskih zadrug, ki prodajajo žito, a ne plačujejo nobenih davkov. Vrhu vsega pa je še prišla vest, da namerava vlada za pasivne kraje žito in moko kupovati neposredno pri proizvajalcih, da bi bili tudi tu trgovci izključeni. Vse to je povzročilo, da je postala žitna trgovina popolnoma nerentabilna, zlasti pa sedaj po objavljeni davčni noveli. Trgovcem zato ni preostalo nič drugega, kot da svoje trgovine opuste in tudi trgovine, ki so že obstojale skozi deset- in desetletja.
Tako je nepremišljena intervencijska politika ubila cvetočo panogo trgovine, ki je dajala državi skozi desetletja lepe davčne dohodke. Kdo pa bo sedaj plačeval davke namesto teh trgovcev?
Zunanja trgovina
Italija nam bo dobavila ne samo 2000, temveč 3000 vagonov naftl-nih proizvodov. Dobavile jih bosta rafineriji »Aquila« v Trstu in »Agip« na Reki. Ta nafta je mehiškega izvora.
Narodna banka je 24. januarja izplačala klirinške nakaznice v češko-moravskem kliringu s štev. 13.165 z dne 13. decembra 1939.
Trgovinska pogodba med USA in Japonsko je v noči na 26. januar prenehala veljati. Vlada v Wa-shingtonu je odklonila sklenitev nekega modus vivendija za čas, dokler ne bo sklenjena nova trgovinska pogodba. Ameriška vlada odločno vztraja na stališču, da je mogoča sklenitev nove trgovinske pogodbe le, če Japonska v polnem obsegu spoštuje pravice USA na Kitajskem, in sicer tudi na ozemlju, ki je zasedeno od Japonske. Ker ni bila trgovinska pogodba z Japonsko obnovljena, je v bodoče mogoča samo nelegalna trgovina, če bi jo seveda washingtonska vlada dopustila. To pa je le malo verjetno.
Bolgarske delavnice za popravila vagonov v Drenovu bodo po-
večane in spremenjene v tovarno za izdelavo vagonov.
Na Madžarskem se zaradi ugodne prilike Izvoza mleka ustanovi tovarna za kondenzirano mleko.
Aktivnost francoske industrijske delavnosti se je znatno povečala. V septembru je znašal indeks te delavnosti še 50 enot, v novembru je narastel na 83, v decembru pa dosegel že 101. Računa se, da se bo letos še bolj zvišal.
Švica Je v L 1939. uvozila blaga za 1,89	(1. 1938. 1,61) milijarde
frankov, izvozila pa za 1,30 (1,32) milijarde šv. fr. blaga. Tako v uvozu ko v izvozu Je Nemčija na prvem mestu.
Nemško-niadžarski načrt za zamenjavo blaga v 1. 1940. je določen. Z njim se bo zamenjava blaga med obema državama še povečala, čeprav je že bila dosedaj velika, Tako se Je od 1. 1933. do 1. 1939 dvignil madžarski uvoz od 300 na 500, madžarski izvoz v Nemčijo pa od 380 na 600 milijonov pengov.
Nemško-finska trgovinska pogodba, ki je bila sklenjena 1. 1934, je bila podaljšana do konca leta
1940.
Kanadska vlada je objavila, da bo do 30. aprila odpravila carino in posebne doklade na vidno, ker je ta Kanadi potrebna za Izdelovanje vojnega materiala.
Denarstvo
Kako /e s tuitkim prometom
v tujini
Teriatve naših državljanov v tujini
Poslovanje
Drž. hipotekarne banke v°ina	d.xf.ta,vila.	tui8ki	I »Skandiua^kih bank« v juliju
v	promet.	Nasi letoviški kraji so se 11939.: »Ciin bolj postaja oblačno
V prostorih Drž. hip. banke v I ye hoteli pohvaliti, da	bo tujska	I	politično nebo na jugu,	tem bplj
Beogradu je bila pretekli teden	se/j0ua izredno dobra,	ko so na-1	so se obrnili potniki k	mirnemu
skupna seja upravnega in nadzor- j{rat vse je nade padie v vodo. severu ter s tem potrdili pravilo, nega odbora banke, delegatov I izbruhnila je vojna in tuji gostje I da sta politika in tujski promet Glavne kontrole ter višjih banč- so odšli, mnogi tudi že nekaj dni v ozki zvezi.« Dogodki so hitro nih funkcionarjev. Upravnik ban-1 pre(j izbruhom vojne.	I	napravili temu optimizmu nagel
ke Momir Gloinazič je v svojem Ni pa bilo tako samo pri nas, konec in potnikov, ki bi tvegali obširnem ekspozeju navedel bi- temveč skoraj v vseh državah, ki vožnjo po nevarnem Severnem lanco banke ter jo pojasnil. Med I jmaj0 razvit tujski promet. Dru- morju, danes ni več, drugim je dejal:	„age skoraj tudi biti ne more. V Franciji vlada glede tujskega
Čeprav je vojna vplivala tudi na \jejc hermetično zaprte, težave z prometa zopet živ optimizem. Pro-poslovanje DHB, se je vendar nje- denarjem, devizni in valutni pred- paganda dela živahno in krediti na bilančna vsota zvišala na 14 51 pjsj vedno ostrejši, vozni redi I v ta namen so bili na predlog milijarde din.	vedno bolj komplicirani, uvedba I finančne komisije zvišani od 14 na
Med aktivami banke pa se opa-1 živilskih kart v nekaterih državah, I 25 milijonov frankov. Hoteli, ki so žajo neke strukturalne spremem- zmanjšanje železniških vlakov, kdo že nameravali zvišati cene, so to be. Dolgoročna posojila so nazado-	bi imel	pri takšnem stanju še	ve-	namero opustili, da ne bi visoke
vala v 1. 1939. za 112 milijonov	selje za	potovanje.	cene odvračale tujcev. Kljub vojni
din, kratkoročna pa so se poveča- V zadnjem času pa se v neka- so se formalnosti za obisk zimskih la za 1.443 milijonov din. Tako so	terih državah zopet pojavlja pri-	letovišč poenostavile, seveda pa so
padla posojila na nepremičnine I zadevanje, da bi se tujski	promet	omejitve za tujce še vedno velike,
za 80 na 1779 milijonov din, po-	dvignil. To prizadevanje	je	na-1 Mnogo pa pomaga Franciji ozko
sojila vodnim zadrugam pa za 45	stalo predvsem zaradi	pomanjka
na 20 milijonov din. Posojila drža- nja vsakih večjih vojnih dogodkov vi in drugim javnopravnim tele-1 na zapadni fronti. Gospodarsko som so narasla za 14 na 1.511 mi- življenje je zaradi tega postalo lijonov din. Od kratkoročnih po-1 vsaj do neke mere zopet normalno sojil je narastel eskont za 02, kre- in zato se skuša normalizirati tudi diti po tekočem računu pa za tujski promet. Stanje tujskega pro-1 Znano je, da so mnoge evropske 1.381 milijonov din. To veliko po- meta v posameznih državah bi se I države predpisale svojim državlja-večanje kreditov po tekočem ra- moglo označiti takole:	nom, da morajo prijaviti svoje ter-
čunu izvira večinoma iz emisije Od nevtralnih držav skuša Ita- jatve v tujini. Nekatere države so 6 "/onega državnega posojila za I lija vzdržati fikcijo, ko da bi bil celo zahtevale, da prijavijo delnice javna dela in narodno obrambo, tujski promet v Italiji normalen. hn druge vrednostne papirje, ki jih Skupni znesek kratkoročnih kre-	Brez ozira na vse	vojne dogodke	imajo v	tujini in da potem po-
ditov je narastel na 2.599 milijo-	se mobilizirajo vse	nacionalne sile	nudijo te	papirje državi v odkup,
nov din (lani 1.450 milijonov). Na-	za prireditev velike svetovne raz-	Na ta način so si te države ustva
ložbe v drž- vrednostne papirje	stave, ki bo leta	1942. v Rimu.	rjje nove	vire deviz za nakup bla
so se povečale za 150 milijonov, Med drugim so začeli zidati tudi hra v tujini, od česar odpada polovica na pa- velikanske hotele, v katerih bo Kakor poroča »Jug. Kurir se pirje, kupljene za lastne fonde po 7000 sob s 15.100 posteljami, daj tudi nekateri odločujoči čini-veljavnih zakonskih predpisih. Ne-1 Znova je Italija tudi razvila svo- helji v Beogradu propagirajo isto premičnine izkazujejo zmanjšanje I jo tujsko propagando. Ugodnosti )nisel in zahtevajo, da se tudi v za 15 na 253 milijonov din, kar j glede cen v hotelih ter vozne ugod- nagi državi izdajo podobni prerije posebno dober znak za lazvoj j nosti so ostale se nadalje v veljavi. Ipisi. Svojo misel utemeljujejo s bančnega poslovanja. Dejanska Tudi železniške, ladijske in druge tein, da je danes nacionalna dolž-vrednost nepremičnin banke znaša I prometne zveze so skoraj v celoti 1 nost vseh Jugoslovanov, ki imajo 183 milijonov din.	[obnovljene.	[terjatve ali vrednostne	papirje v
Med pasivi se opaža predvsem Težava za italijanski tujski pro- tujini, da prav tako žrtvujejo v stagnacija fondov in javnih kapi- »'et je v tem, ker tvorijo veliko obrambo naše neodvisnosti ko vsi talov. Samostojni in razni fondi večino tujcev v Italiji predvsem drugi državljani. Po mnenju teh so se'zmanjšali za 47 na 2203 mi- Nemci, Francozi in Angleži. Ti pa krogov imajo naši državljani v bilijone din. To zmanjšanje je na- so danes v vojni in zato je nujno stalo predvsem zato, ker so neka- i* teh držav le malo tujcev. Druge teri fondi podpisali 6"/« državno | države pa, kot Švica in vse balkan-posojilo. Javni kapitali pa so se *ke države, skušajo same privabiti zvišali za 26 na 514 milijonov din. tujce, svoje ljudi pa zadržati doma,
Zasebni kapitali so se zmanjšali da bi obiskovali domača in ne za 200 na 1.242 milijonov din. Del	letovišča.	Zato	se	ne	more
razviti tujski promet niti med
gospodarsko in politično sodelova-
Idr. Steinfeld Ludvik, direktor, Berlin, Griiger Rudolf, direktor, Berlin, ter namestnik člana načelstva dr. Engel Feliks, Dunaj.
C. I. Hainann, perilo in modno I blago. Zaradi smrti se izbriše sedanji lastnik Hamann Leo, vpiše
nje z Anglijo. Potovanja v tujino | P a nova lastnica Hamann Edita, veljajo sicer danes tudi v Angliji »oj- Gerstner, trgovka v Ljubljani, kot luksus, ker tudi Anglija ne J Izbriše se prokuristinja Hamann pušča rada deviz v tujino. Za J Edita.
Francijo pa devizne omejitve v i L Pečenko, trgovina z usnjem, Anglijo niso tako nevarne, ker je | čevlji in čevljarskimi potrebščina-dosežena popolna valutna skupnost m'h Ljubljana. Izbriše se zbog med angleškim funtom in franeo- smrti dosedanji lastnik Karl Peškim frankom. Zato upajo v Fran- čenko, vpišeta pa se kot nova last-ciji, da ne bodo obiskali franeo- nika Pečenko Herman in Pečenko skih letovišč samo angleški vojaki Earl; oba trgovca v Ljubljani, na dopustu, temveč tudi angleški Vpiše se prokuristinja Pečenko civilisti.	Hanca, roj. Štrcin. Družbo zastopa-
šviearji sami ne označujejo per-1 ta °La družbenika in prokuristi-spekliv za razvoj švicarskega pro- PPL vsak samostojno, meta rožnato. Kljub temu pa tudi Er. Stupica, trgovina z železnini so opustili vsakega upanja na n»> Ljubljana. Prokura se je po-zboljšanje tujskega prometa. To- [delila Viktorju Kozamerniku, knji-vorni promet je v švici močno na- J govodji v Ljubljani, rastel, kjer pa je živahen ta, tja j Narodna banka kraljevine Jugo-prihajajo tudi ljudje. Zato upajo, | slavij«, filiala v Mariboru. Izbriše da bo mir, ki ga uživa Švica, po- se dosedanji zastopnik Merctal lagoma privabil tudi tujce.	|	Obren, vpiše pa zastopnik Smerdu
Maks, višji uradnik podružnice, ki je upravičen sopodpisovati, in sicer kolektivno z upravnikom podružnice Žakom Dragotinom ali v njegovi odsotnosti s pomočnikom upravnika Rybarem Milošem.
Prodajno društvo proizvodov tvornice Zlatorog, družba z o. z.,
jini najmanj eno milijardo dinarjev finančnih terjatev, in sicer večinoma v državah s svobodnimi | Maribor. Družba se je razdražila devizami. Z realizacijo tega pred- in prešla v likvidacijo. Likvidator loga bi mogli nabaviti vse suro- je dosedanji poslovodja inž. Dra-vine, ki so naši industriji potreb-1 čar Oskar, ne, in še ne bi jiotrošili vseh teh Ivan Živic sin in drug, gradbeno deviz. Naša gospodarska delavnost jiodjetje, družba z o. z., Maribor, v lem primeru ne bi nazado- [ Družba se je razdražila in prešla vala, temveč bi se mogla še po-1 v likvidacijo. Likvidator Živic Ivan večati. Realizacija te misli pa ni | starejši, stavbenik v Mariboru, lahka stvar, ker je nemogoče kon- F. C. Schvvab, trgovina z meša-t roli rali, če bi vsakdo prijavil vse ni in blagom, Ptuj. Besedilo firme svoje terjatve. Misli se pa, da bi se glasi odslej: F. C. Schwab, že iz nacionalne zavesti vsi prija- [ imetnik Schvvab Harald v Ptuju, vili svoje terjatve.	Izbriše se prokura, podeljena
Tega optimizma mi nimamo. Schwab Magdaleni, roj. Popovič, Kljub temu pa mislimo, da stvar | prokura se je podelila Sehrollu le ni tako brezupna in da bi se na | Juriju, knjigovodji v Ptuju, ta način moglo našemu gospodar- Tvornim za dušik, d. d., Kuse. stvu v resnici izdatno jiomagali. Izbrišejo se člani upravnega sveta: Druga pa je slvar, ce bo dovolj Jovanovič Svetislav, Krejči Anton, trdne volje in tudi moči za izvedbo dr. Žitko Stanislav in Stransky Fe-akšnega predloga.	|	liks. Vpišejo pa se člani upravne-
ga sveta: dr. Gatineau Heinrich,
trgovinski register
Madžarsko in
Vpisale so sc naslednje firme:
Pinter & Lcnard, trgovina z Italijo, čeprav je | železnino, družba z o. z., Maribor.
hranilnih vlog je bil prenesen na j
tekoče račune, ker so vloge po te-1	..	. .	.
kočem računu po uredbi o uredit- ,ne<* >'P'na tako veliko politično Obratni predmet: trgovina z ze
vi	izplačevanja vlog za poslovni	prijateljstvo.	lezmno m	vsemi k običajnemu
svet mnoco boli usodne Posojila Kako ie P« uas’ ° lem ni treba obralu laklh Podjetij spadajočimi in	Dreduhni uri bankah v tujini	govoriti, ker to vemo	vsi.	Tujski	predmeti, s	porcelanom,	steklom,
so	narasli za 5,7 na 735,5 milijona	P«™* v Dalmaciji je	tako	padel	športnimi potrebščinami	orožjem,
din, zadolžnice in obveznice v ob- Ma je večna hotelov zaprte Tud. strelivom m raznesi!, ter vsako toku pa so se zmanjšale za 22 mi- najbolj reprezentativni ho el Can- vrstnim gradbenim materialom na /H« t aatni loniis in nflnrp	[grada Pera-Palace je zaprt.	drobno m	na debelo.	Osnovna
mičnine banke so se zvišali za 89	P?	si	prizadeva	Slovaška	gtevniča v višini 1,0»»<)AXM) din.je
■ • 4,1 1 milijona din ' (la bl dvignila svoj tujski piomet vplačana v gotovim. Poslovodji Cisti dobiček banke znaša 69,29 \ter & V vta namen organizirala celo Ferdo Pinter in Rado Lenard, oba milijona din, od česar pripada dr- »»make športne dneve.	trgovca v- Mariboru. Vsak pošlO-
žavi 52 19 miliiona din V primeri Nemčija presoja položaj realno vodja zastopa družbo -samostojno.
dobiček noveča ter sploh ne računa na tujski pro- UeroVič *- AjhŠtet, jugoslovanska
L O mfl&ofdfi.; Sr iTES *«• i« » "• «Ple.nbra Lk8p.rt„. k„irw',;,,drUi.b.žu, 8:.
Laredb,,.« katero se je ustavilai l.j.blja™. obrat,,! predmet:
»n noslov ter sanaciji vodnih za- vsaka tujska propaganda. V teni kup 111 prodaja knjig vseh vrst, j? E	[večji	meri	pa	je razvila Nemčija | novih in anlikvaiičnih, trgovina *
1 u . a 1-1	1 • 11- iw 1 I direktor Dvnamit Nobel, Bratisla-
lg. Vok & Co Ljubljana. Obrat- Tomljenovič D%gan direktor.
n. predmet: Obratovanje montaž- B<^rad/praprotnih Avgust, prerine delavnice. Družbenika: Voki dnik Zveze industrijcev v Ljub.
K*:	*•	Heinrich,	di-
Korbar Ivan, mehanik v Ljubljani..	,,	.	.	,
Družbo zastopata oba družbenika ™kto> An.moniak Werke, Merse-
1 ouig, dr. Ažman Josip, odvetnik v Ljubljani. Prokura je podeljena
tvorniškemu direktorju Antonu Krejčiju v Rušah.
Škofjeloška predilnica, družba z o. z., Škofja Loka-kolodvor. Izbriše se poslovodja Sire Franjo.
»Seta« Ivan Seunig, tovarna le-
drug.
notranjo propagando. Zlasti je v | starimi ‘ tiskoviiiami, t grafičnimi tem pogledu delavna organizacija deli in vsemi proizvodi grafične K raft durcli Freude«, ki organi-1 umetnosti. Založba in prodaja |K>-
Kupna sila zlota
Generalni guverner po Nemcih [ zjra med delavci in nameščenci | dobnrh jiodjetij, zlasti nadaljeva-zasedenega poljskega ozemlja dr. [ daljša in krajša potovanja po Nem-1 nje tvrdke A. B. GerovhVAjhštet v Frank je izjavil, da so. brez pod-1 jijjj. Nekatera mesta prirejajo tudi Beogradu.. Ustanovitev .podružnic lage vse vesti o devalvaciji in na- | ^ . vojake posebna krožna poto- doma in v tujini in udeležba pri daljnjem blokiranju poljskega zlo- [ vanja.	| jiodobnih podjetjih domu in v tu-
ta ter da bodo stari poljski ban-1 Veliko razočaranje s tujskim | jini. Osnovna glavnica 200.000 din, kovci zamenjani za nove bankov-1 prometom so doživele skaiidiuav-1 od te vplačano 50.000 v gotovini, ce, ki jih bo izdala nova poljska I države. Še v juliju so pričako-1 Poslovodje: Rant Silvija, trgovka emisijska banka spomladi. Skrb, [ vajj v skandinavskih državah ve- j Ljubljani, Riedman Rihard, Irgo-da se ohrani kujma sila zlota je za [ ijgo oživljenje tujskega prometa. J vec v Ljubljani. Družbo zastopa vsakega prebivalca Poljske dolž- Tako je bilo zainsano v poročilu vsak poslovodja samostojno, nost samoohrane. Dr. Frank je
končno izjavil, da bo podpiral predsednika Poljske banke pri | njegovem prizadevanju, da se ohrani sedanja kupna moč zlota.
*
Konferenca naših denarnih za-
Kevalorizacijo zlata namerava | izvesti Nizozemska ter je bil tozadevni zakonski načrt že predložen parlamentu. Vrednost zlata se bo zvišala od 1.647 na 2.009 goldinarjev za kg. Na ta. način se bo povečala vrednost zlate podloge Nizo-vodov in zavarovalnic bo koncem I zemske banke za 221 milijonov tega tedna ali prihodnji teden v goldinarjev. Goldinar pa ostane Zagrebu. Konferenca bo razprav- kljub temu še nadalje gibljiva valjala o novi davčni reformi. 1 luta.
XPREMOG
KOKS — DRVA
”"d' I. Po
BOHORIČEVA 5
Telefon
20-5»
Postrežba brezhibna
skupno.
Vpisale so sc naslednje izjire-inembe:
žaga in elektrarna na Mirni,
družba z o. z. s sedežem v Bošta-nju. Besedilo firme odslej: Žaga, družba z o. z. s sedežem v Bošla-
nju ob SaVi. Obratni predmet od-1 šenih žebljev, Tacen. Prokura se slej: t. obratovati z žago, 2. kupo- rje podelila Komiku Romanu, zas. vati in jifodajilti les in le§ne pro- J uradniku na Brodu, izvode, 3. kupovati ‘ gozdove in »Trio«, tržiška industrija obut-gozdna zemljišča -radi, njihove ekš- j ve, družba z u. z., Tržič. Kolektiv-ploalaeije, 4. ijakupovn.ti in pro-J na jirokara se je podelila Oper-dajati' premičnine in nepremični-J manu Dragotinu, družbinemd dane vzvezi z izvrševanjem gorenjih meščencu v Tržiču.
poslpv,	,	|	naslednje	firme:
Akcijska dru/ha-za kiumcno .in» I	,
dustrijo na Dunaju, podružnica v J »Globuscj trgovska družba 1 o. p. Ljubljani. Sprejeta so bila- nova [v Brežicah. Nakup m prodaja vseh pravila, ki jih je banska uprava >vrst deželnih pridelkov, uvoz m
odobrila..Gbratni jiredniet:-Tovar-1	?	'	v.	,	.	.
niško izdelova je kemičhih pro-J «^‘r Vmk«, trgovec mešane-d uk lov vsake, vrste in sorodnihar- 8«	v Dobovcu, Zarad, opu-
1 i k lov v tu-h. inozemstvu bodisi Mf'lve obrala^	.
v lastnih ali v zaku,. vzetih tovar J . Avtotaxj, družba z o. «., Kočev-nah . ali izdeldvalnicdhj Udeležba 'je, po končam Ukv dacip pri takih Vimdjetjih, trgovanje s *>m&r šiva m stroja d. d. p* prej navedenimi predmeti in obra- druzntea v Muiski Soboti, kei »e tovanie vseh 'pomožnih, podjetje 11® -'podružnica opustila, pospešujočih poslov, - Osnovna Velika gora,, lesna trgovska m glavnica znaša 2-,100.000 RM in je industrijska družba z o z. v likvi-rdzdeljena na 35.000 delnic 1)0 daciji, po končani likvidaciji.
(50 RM, glasečih se na imetnika. I Karol Hinko, Skakovc‘1 Družbo zastopata po dva Člana na-1 opustitve obrata, čelstva ali pa en član skupno s J M. Ucršak &• Goni., trgovina z prokuristom. Izbrišejo se Člani | deželnimi pridelki in semeni tei upravnega sveta: dr. Munch Her-	trgovina z lesom —	zaradi	opustit-
man, Adam Henrik, Čolni Julij,	ve obrata,
dr. Ravnihar Vladimir, dr. inž. Pinter & Lenard, trgovina z že-Kolil Julij, dr. Steinfeld Ludvik	leznino na	drobno	in na	debelo,
ter prokurist dr. Engel Feliks,	ker se je	preosnovala v	družbo
Vpišeta pa se člana načelstva:	‘ z o. z.
za rudi
Davčni svetovalec
Odbitnost investicij za zračno zaščito a. v. v C.
Vprašanje: Vprašate, ali so investicije z* zaščito preti zračnimi napatii odbitna postavka pri odmeri davkov.
Odgovor; Na pred stavko o teni vprašanju je oddelek za davke ministrstva za finance dostavil vsem fnančnim direkcijam in davčnim upravam naslednje navodilo:
Po uredbi o zaščiti pred zračnimi napadi in po navodilih za izvrševanje te uredbe so dolžna podjetja v zaščito svojih naprav ter svojih delavnih moči izvesti maskiranje industrijskih zgradb, zgraditi podzemska zaklonišča in nabaviti plinske maske ter potrebni sanitetni material. Podjetjem je torej po oblastih po zakonu odrejeno zavarovati neovirano delo, vzdrževati obsežne naprave in obvarovati življenje delavcev in nameščencev za primer zračnih napadov. Spričo tega so torej taki stroški v neposredni zvezi s poslovanjem podjetja, ki se morajo v smislu predpisov prvega odstavka čl. 54. in drugega odstavka čl. 83. zak. o nep. davkih pri ugotavljanju davčne osnove odbiti od kosmatih dohodkov. Ker pa je večina teh stroškov investicijskega značaja, se bodo morali odpisi za amortizacijo teh investicij priznati davka proste, razumljivo v mejah, ki so določene v točki 5. čl. 54. in v poslednjem odstavku čl. 83. zakona o neposrednih davkih.
Finančne direkcije in davčne uprave se morajo pri odmeri družbenega davka in pridobnine ravnati po teh pojasnilih, obenem pa v vsakem konkretnem primeru pred odmero zaprositi pristoj1-na organe inšpekcije državne obrambe za mnenje o potrebi in vrednosti izvršenih investicij in o upravičenosti teh odpisov.
Davčna prijava novega obrta
G. M. 1». v C.
Vprašanje: Dosedaj sem bil trgovski potnik ter sem plačeval pavšalni davek kot trgovski potnik, t. j. 1000 din letno. Sedaj pa sem zaprosil za trgovski obrtni list ter nameravam začeti trgovino s kmetijskimi stroji. Dosedaj nisem plačeval pridobnine, ali naj sedaj vložim pridobninsko napo-ved? ,t , '
Odgovor: Po čl. 48. zakona o neposrednih davkih se morajo, vsi, ki so ustanovili obrat, ustanovili podjetje ali, začeli izvrševati poklic, prijaviti najkasneje v 14 duoh od dne, ko se začne davčna obveznost, , pristojnemu davčnemu oblastvu.
Če ste začeli poslovati 15. januarja 1940., se začne Vaša davčna obveznost 1. februarja 1940. Prijavo morate torej vložiti najkasneje do 14. februarja 1940.
V prijavi je Ireba navesti predvideni'kosmati dohodek, predvidene režijske stroške in predviden čisti dobiček od dneva, ko se je začelo obratovanje pa do konca leta 1940.
Dokler se ne ugotovi prvi čisti letni dohodek, se odmerja davek le začasno ter sorazmerno s podobnimi že obremenjenimi podjetji.
Ze v 21 urah
"Mehe. hlnhnhe Itil Skrobi in svetlolika srnjre. ovrnt nihe in manšete Pere. suši. monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. S«le»hur{)iva ul. 3 Telefon St 22 72.
Vplivati	treba
Dober trgovec mora računati tudi s tem, da smatrajo nekateri za dobro delo, če hujskajo proti trgovcem in če na široko govore o njihovih bajnih dobičkih in podobnem. Posebno v izrednih časih takšne hujskarije vedno oži-ve. To smo živo občutili v septembru in to občutijo mnogi trgovci še danes, zlasti če se zaradi malenkosti obsojajo po protidra-ginjski uredbi.
Proti tej hujskariji je eno samo učinkovito sredstvo, da namreč trgovec' sam razloži javnosti svoje težave in si pridobi njene simpatije, še preden so mogli nasprotniki trgovstva nastopiti s svojimi hujskarijami.
V ta namen je potrebno, da trgovec svoje ležave javnosti pove, in sicer konkretno in brez olepšav. Nič ni pomagano, če trgovec obdrži vse svoje slabe izkušnje le za sebe in če nikomur o tem nič ne pove. Ko je bila n. pr. izdana uredba o kmetski zaščiti, se je zgodila mnogim trgovcem tako velika krivica, da bi javnost gotovo simpatizirala s temi trgovci. Kakor hitro pa so simpatije javnosti pridobljene, je tudi laže dosegljiva korektura uredbe. Tako se je mnogim trgovcem takrat »godilo, da so prišli ob denar, ker
so svoje dni kreditirali blago kmetovalcem, ki so se med lem tako opomogli, da so bili morda materialno močnejši od trgovca. In vendar je bil trgovec ob denar, gmotno bolj podprti kmetovalec pa je bil zaščiten.
Podobne izkušnje je doživel trgovec tudi pri drugih naredbali. Silno je bil zaradi tega marsikateri trgovec nejevoljen in tudi po pravici, ker se. mu je delala težka krivica. V čem pa je bila ta krivica, javnost navadno ni zvedela, ker je trgovec o vsem tem molčal. A to je napačno.
Samo poglejte, kako delavski tisk solidarno nastopi, če se kje zgodi kateremu delavcu tudi le dozdevna krivich. Po zgledu delavcev se mora ravnati tudi trgovec. Če se mu kje godi krivica, mora to povedati javnosti, mora to sporočiti vsaj svojemu stanovskemu glasilu. Ne molčati in vse zadržati za sebe, temveč javnosti se mora sporočiti in s tem nanjo vplivati.
Dobri podatki so v boju za pravice stanu vredni tako mnogo, ko težka artiljerija pred generalnim naskokom. Stanovske organizacije morejo braniti interese svojih članov v resnici izdatno le, če imajo
vse potrebne podatke. Trgovci morajo zato svoje organizacije, svoj tisk vedno sproti informirati o vseh za trgovino važnejših dogodkih. Sele potem bodo mogle te organizacije tudi v resnici braniti interese trgovcev.
Vedno je treba poročati o vseh važnejših in manj važnih dogodkih ter s tem vplivati na javnost, da bo ta spoznala težko življenje zlasti podeželskega trgovca. S tem se pridobivajo simpatije, s tem pa se tudi stanovskim organizacijam omogoča, da uspešno branijo trgovske interese.
Vplivati je treba na javnost in ustvariti ozračje, ki bo onemogočilo vse nepravičnosti do trgovcev.
Zato ne pozabite: O vseh važnejših stvareh se morajo stanovske organizacije in stanovski listi obveščati, ker bodo le v tem primeru mogli res uspešno braniti interese trgovcev. Če pa ti o vsem molče, potem tudi organizacije nimajo nili možnosti, da bi branile interese trgovcev.
Vsak trgovec mora gledati na to, da vpliva na javnost in da ji poroča o svojih težavah. S tem onemogoča na najbolj učinkovit način hujskanje proti trgovcem.
O nas — brez nas
Dvajset let se že bore gospodarske organizacije za svojo osnovno pravico, da se ne bi izdajali nobeni zakonski predpisi, ki se tičejo gospodarstva, brez zaslišanja in sodelovanja gospodarskih stanov. Ta osnovna pravica je v vseh drugih državah gospodarskim ljudem tudi priznana in formalno jim je tudi priznana v Jugoslaviji. Tako bi se morale gospodarske zbornice vedno zaslišali pred izdajo gospodarskih predpisov, V praksi pa se ta osnovna pravica gospodarskih ljudi ne upošteva. To smo doživeli sedaj celo pri tako važnem vprašanju kakor.je davčna reforma. Ne da bi se zaslišale zbornice, ne da bi se zaslišale druge važne gospodarske organizacije, je bila nakrat izdana reforma, ki sega silno globoko v vse poslovno življenje in ki more, če ostane neizpremenje-na, tudi ustaviti celo vrsto obratov. Kakor poročamo na drugem mestu, so žitni trgovci v Petrov-gradu svoje obrtne liste že odjavili.
Tudi prej smo že večkrat doživeli, da so premalo preudarjene odredbe o gospodarstvu povzročile samo zmedo in škodovale nemotenemu razvoju gospodarskega življenja; Kljub temu pa se je še nadalje dogajalo, da so se izdajale tudi najvažnejše .gospodarske odredbo brez sodelovanja gospodarskih ljudi in proti njihovim interesom. Sklepalo se je o naših zadevah brez in mimo nas!
Vselej, kadar se je to zgodilo, so
imeli škodo gospodarski ljudje in je imelo škodo naše gospodarstvo. Zato pa je tudi potrebno, da se vsi gospodarski stanovi še z večjo odločnostjo bore za svojo osnovno pravico, da sc namreč o njih ne sme več sklepati brez njih. Jasno je, da se ta osnovna pravica more priboriti le z organiziranim bojem in s strnjenim nastopom vseh gp-spodarskih stanov. Če bi bili vsi pripadniki gospodarskih stanov 'in teh ni malh — brez izjeme organizirani v enotni organizaciji, če bi organizacijo tudi zadostno podprli s sredstvi jn če bi se mogli opirati tudi na močan tisk, bi brez dvoma mogli doseči, da se o n.jib nikdar ne bi več sklepalo brez njih. Tudi tu velja stara resnica, da se vsak stan, pa naj bo še tako pometaiben, ceni in sodi le po moči njegove organizacije in njegovega, tiska.
Te fundamentalne resnice bi se moral vsak gospodarski človek vedno zavedati in v tem smislu tudi delati. Samo v tem je rešitev, samo v tem je konec neupoštevanja interesov gospodarskih ljudi in gospodarstva.
O nas — brez nas! Da ne bo to veljalo tudi v bodoče, je le ena pot: silno povečano delo za gospodarske in stanovske organizacije ter za stanovski tisk. Opominjanje na dolžnosti ni sicer niti hvaležno niti prijetno delo, toda je nujno, ker drugače se bodo šp nadalje, reševale naše zadeve brez nas in s tem tudi — proti nam!
Praktični nasveti
da bi spregledali kateri važen rodbinski praznik.
Dovolil si bom poslati v naslednjih dneh po koledar in upam, da mi ga izročite z mnogimi zaznamovanimi dnevi,
Ta način vabila odjemalcev je izredno' posrečen. Velja le malo, poleg tega pa daje trgovcu priliko, da dostikrat na lep način spomni na svojo trgovino. Pri tem pa se mnogim ljudem zelo ustreže, ker je le neprijetno, če človek pozabi poslati teli ali stricu za god šopek, zlasti če pričakujg, da se ga spomnita v testamentu.
Čisto poseben koledar
Neki trgovec s cvetlicami je prišel na naslednjo srečno misel. Ob novem letu je razposlal male koledarje v najskromnejši obliki, katerim je dodal pismo: »Koledarjev ste dobili ob novem letu kar preveč. Morda ste sprejeli moj koledar nejevoljno, zlasti še, ker je njegova oblika tako skromna. Toda moj koledar ima čisto poseben namen in upam, da boste z njim zadovoljni.
Prosim, zaznamujte v koledarju vse rodbinske praznike, za katere smatrate za potrebno, da pozdravite godovnike ali jubilante s cvetlicami. Pravočasno in neobvezno za Vas boste nato prejeli od mene vprašanje, če želite, da Vam pripravim šopek. Na; ta način se boste za vedno' zavarovali,
Uslužnost v trgovini
V trgovinah imamo navadno spravljene tudi kakšne stvari in predmete, ki bi bilo mnogo bolje, da jih ni. Ob resnem preudarku pa bi moral trgovec uvideti, da
zlasti ne gre mešati med blago v predalilt in policah svoje račune in druge papirje. Napravimo v tem pogledu čimprej red!
Za primer, kako si trgovec lahko škoduje z nemarnim nastavljanjem listin, naj navedemo tole: V neki trgovini manufakture je prodajalec zaman razkazoval stranki kose blaga, nobeno ni bilo tisto »kot zadnjič<. Nato se približa stranka policam in sama išče. Nenadoma pa zagleda nekje v bližini na policah svežnje z ne posebno prijetnimi napisi: »Tožbe A— L«, »Pravdni spisi« itd.
Stranki je bilo vseeno, kaj si je mislil trgovec. Zadelo jo je to, da ima trgovina tožbe, najbrže seveda z odjemalci in da jih je toliko. Dobe se tudi ljudje in stranke, ki jih to odbije od trgovine, ker se čutijo neposredneje prizadete. — Zalo taki akti in zasebne listine ne spadajo v prodajalnico, najmanj pa med blago in na vidne, odprte police.
Oblika trgovskih pisem
Kdor ima količkaj opravka v poslovnem življenju, ve, da ni važna samo vsebina pisma, temveč tudi njegova oblika. Ce dobi odjemalec ali naročnik pismo, ki je tako nečitljivo napisano, da ga komaj prebere, poteg tega pa še prenapolnjeno-z napakami, se bo kmalu naveličal citati pismo in ga zagnal lepo v koš. Te pa je pismo napisano oz. natipkano jasno in brez napak (slovničnih ih stilističnih), bo pismo prebral in o trgovcu bo dobil tako dober vtis, da bo takoj pripravljen ustreči mu, kolikor bo to le mogoče. Pismo z. lepo obliko pridobiva kupce, pismo s slabo obliko pa odbija odjemalce' ih takšno pismo ostaja večinoma neprečitano.' Bolje bi bilo, da pismo sploh ne bi bilo napisano, ker sedaj je le propaganda proti trgovcu.
Lastniki avtobusov in tovornih avtomobilov
se opozarjajo, da morajo pristojnemu drtvčnenm uradu v mesecu januarju prijaviti svoja vozila na predpisanih formularjih in vse podatke natančno in vestno navesti. Prijaviti se morajo tudi vsa vozila, ki se ne registrirajo pri političnem oblastvu: Žanja je plačati predpisano takso ozir. davščino za državni ceslni fond, in sicer za vozove na vzmeteh po 50, brez vzmeti po 40 in za dvokolnice po 20 dinarjev. Tiskovine se dobe pri davčni upravi za mesto Maribor.
Državne konference zaradi minimalnih mezd ne bo
Poročali smo že, da je ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje odgodilo anketo, ki jo je za 23. januar sklicalo v Beograd zaradi določitve minimalnih mezd. Kakor pa se sedaj iz Beograda poroča, je ministrstvo sploh opustilo namero, da bi sklicalo konferenco ali anketo zaradi minimalnih mezd. Ministrstvo je namreč mnenja, da konferenca sploh ne bi mogla doseči svojega namena, ker se zahteve delavstva nikakor ne morejo spraviti v sklad s stališčem delodajalcev. Ministrstvo je nadalje mnenja, da delavske minimalne mezde ne morejo bili v vsej državi enake; ker so socialne in kulturne razmere v posameznih pokrajinah čisto različne. Ministrstvo pa je nadalje mnenja, da je treba upoštevali tudi položaj manjših delodajalcev, katerih dnevni promet je danes reduciran na minimum.
V nekaterih banovinah (moravski in donavski) so bani poleg lega že izkoristili pooblastilo, da morejo določiti minimalne mezde za nekval. delavce sami in so tam prvotno določene minimalne mezde za 50% višje. Za 50% pa se tudi življenje ni podražilo. Ministrstvo je mnenja, da bi bilo mnogo bolj pomembno, če bi se odpravila prevelika podražitev živil. To pa se ne more doseči samo s policijskimi odredbami, temveč z gospodarskimi ukrepi.
Končno se iz Beograda poroča, da je ministrstvo za soc. politiko mnenja, da bi morali tudi bani misliti predvsem na pocenitev življenjskih potrebščin in da ne bi smeli brez zaslišanja gospodarskih krogov zviševati minimalnih mezd.
Sestanek Jugoslovansko-nemškega lesnega odbora bo v februarju
Že na oktobrskem zasedanju Nemško-jugoslovanskega Tesnega Odbora se je govorilo o zvišanju cen za naš les. Ker pa niso Nemci hoteli prislati na zvišanje cen, niso bili sprejeti nobeni definitivni sklepi. Razmere na trgu pa so med tem dokazale, da je naš izvoz lesa na podlagi v Wiirzburgu dogovorjenih cen nemogoč. Sedanje cene veljajo do konca januarja. Sedaj je bil, kakor se poroča iz Beograda, dosežen sporazum, da se sestane Jugoslovansko-uem.ški lesni odbor 10. februarja, najbrže na Dunaju.
Cene ekstraktov za strojenje kož bodo zvišane
Domače tovarne tanina, organizirane v prodajnem uradu ,Tanin*, d. d;, so zaprosile trg. ministrstvo, da zavoljo |M'dražitve surovin ter režijskih stroškov dovoli vsaj v delnem razmerju s,to podražitvijo zvišanje cen. Ministrstvo je. pristalo na zvišanje pod pogojem, da dosežejo tovarne sporazum z ušnjarnami. ki so glavni potrošniki lupina.
Zaposlenost delavstva v decembru 1939.
(!*« podatkih OIJZD.)
V primeri z decembrom 4938. se je v decembru 1939. dvignilo Število zavarovancev za 1.862 na 62.978, število zavarovank pa se je znižalo za 244 na 36.099. Vseh zavarovancev je torej bilo 99.077, za 1.618 več ko pred enim letom.
-Znatno se je dvignilo število bolnikov, in sicer za 31*2 na 3.015. Odstotek bolnikov se je zvišal za 0 27 "/o na 3*04«,'o.
Povprečna »»varovana mezda se je neznatno dvignila. Pri moških se je dvignila za 036 na 28*21 din, pri ženskah pa je padla za 0'40 na 19*86 din, da je skupno znašala še 2517 din, za 0*15 din manj ko decembra 4938.
Celotna dnevna zavarovana mezda je narasla za 55.209 din -na 2,493.300 din.
Predlog o ustanovitvi privilegirane madžarsko-jugoslov. družbe za kompenzacije
Madžarska delegacija namerava pri sedanjih trgovinskih pogaja
Petroleiza
Občutno pomanjkanje razsvetljave na podeželju
Ze od jeseni in nato vso zimo
njih z Jugoslavijo predlagati skle- N vf.dn0 bolj mnoze pritožbe Po-nitev posebnega kompenzacijske-de*el.la 7?radi Pomanjkanja pega sporazuma. Po tem predlogu bi vole,a, zlasti v obmejnih krajih, se vrednost kompenzacijskih po-P™adeto 1® v pm vrati prebival-slov med Jugoslavijo in Madžar-	v omh krajih, k! nimajo elek-
sko določila med 200 In 250 mili- rlke’ kot “a ™em Kozjaku po-Jonov din. Ce bi Jugoslavija ,a	v	krajih okrog a? v Sv*
predlog sprejela, potem namerava
čini, Št. liju, ob Muri do Gornje
madžarska delegacija predlagati, Radgone, skoraj v vseli Slovenskih da se ustanovi privilegirana jugo- U'«ncah, med Mariborom in Muro, slovansko-madžarska družba za nadalje v Prekmurju, v Dravski kompenzacije, ki bi imela izključ-1 dolini, pa tudi na Pohorju iu končno pravico za vse kompenzacl(ske uo 118 Dravskem jiol.ru. Ljudje so posle med Jugoslavijo in Madžar- v teli krajih zelo nejevoljni, poseb-sko	110 sedaj, ko so večeri dolgi, kajti
»Trgovačke novinec, ki poročajo marsikatero kmečko delo se mora o teh predlogih, dostavljajo, da je opravljati pri luči. Razsvetljeni bil predlog o ustanovitvi privile- morajo biti hlevi, in ravno letos girane kompenzacijske družbe v ie zaradi čudnega vremena na po-Beogradu zelo slabo sprejet. Mo- deželju zelo mnogo bolnikov, ki nopolno stališče, ki bi ga dobila morajo ponoči imeti luc. Zato je nova družba, bi onemogočilo vsa-1 umevno, da so zaradi tega često
ko svobodno iniciativo v zamenja vi blaga med Madžarsko iu Jugo slavijo. Zato se ustanovitev takšne družbe od beograjske trgovine od klanja.
Ni treba še posebej poudarjati,
dogajajo incidenti med kupovale! in podeželskimi prodajalci, ki potem zopet napadajo grosiste, češ da ne dobe dovolj petroleja za svoje odjemalce.
trolejem oskrbi v zadostni meri vse podeželje, v prvi vrsti pa meja, ki nima elektrike. Saj je vendar znano, da je baš obmejno prebivalstvo zelo dostopno hvalisanju razmer onstran meje. Ta okolnost in pa nezadovoljstvo ljudi ob državni meji sta dobro došli raznim hujskačem, ki jih v teh krajih nikoli ne manjka.
Ce pa petroleja v resnici ni dobiti v zadostni množini, potem naj se vsaj poskrbi, da se bo ona množina, ki je dosegljiva, pravilno in pravično razdelila, če ne gre drugače, pa po nakaznicah. Zaenkrat so, kakor naglašajo v trgovskih krogih v severni Sloveniji, razmere pač takšne, da kdor je bliže večjim centrom ali pa ima sicer srečo, dobi petrolej v večjih količinah, marsikateri potrebni pa ostane popolnoma brez njega.
Da to eksperimentiranje preneha, naj si vse petrolejske družbe, ki imajo svoje centrale v Zagrebu, oskrbe zadostno količino tega važnega blaga, ali pa naj se odredi, da se bo petrolej med podežel-
nje oziroma ponudba nanaša.
Doma in po svetu
Trgovstvo v severni Sloveniji je da tudi trgovci iz drugih pokrajin Ina stališču, da je nujno potrebno Iško ljudstvo pravilno in pravično odklanjajo ustanovitev takšne | ukreniti vse potrebno, da se s pe-1 razdelil med reflektante družbe. To pa tudi iz razloga, ker je izkušnja pokazala, da delovanje privilegiranih družb ni vedno j tudi objektivno in da se zelo rado zgodi, da se monopolno stali-1
šče takih družb izkorišča za oseb- 3 — Camerano (Ancona): glasne koristi nekaterih posamezni- j heni instrumenti, zlasti harmonike, kov.
Povpraševanja po našem blagu
v tulini
Prizad bo zopet začel kupovati moko, toda le s posredovanjem domačih borz
Prve tri tedne v januarju je bil položaj na žitnem trgu v precejšnjem zastoju. Ni bilo niti ponudbe niti povpraševanja. Mlini, ki so sklenili terminske kupčije, so sukcesivno izvršili naročila. Naj-
4 — Milan: išče se zastopnik za farmacevtske, kirurgične in zdravstvene predmete,
5 — Berlin: izvozniško-uvozni-ška tvrdka išče zvezo z našimi uvozniki elektrotehničnih predmetov, industrijskih in kmetijskih strojev, železnine, kuhinjskih iu gospodinjskih potrebščin.
6 — Rim: išče se zastopnik za modne predmete, bižuterijo in gumbe.
7 — Curih: orodje za hišne iu
važnejši dogodek na trgu je bil,  	_____________
da je Prizad začel zopet nakupe-1 kiihiniSke potrebščine, kavčukasto vati moko po ceni 3 din baza pa-	koviusko blag0,
nteta Indjija. Prizad je kupil en _ g,mta Cnr/ de Teuerifa: dan 414 vagonov in sicer za izvoz	se zveze z našimi	izvozniki,
v Nemčrjo Vso to moko pa ,e k -	■_	ueka	fima	Mi	za9|().
pil Prizad preko domačih bo«.	Voznike	celuloze, pre-
Neka eri mlinarji so bili nezado-	md	tih	aeme
^°ljni z nakupom preko boi ze, ker I	J »_	^	do Tenerifa:
da so bili s tem formalno od kup- r čij izključeni. To nezadovoljstvo pa ni upravičeno, ker bo Prizad ku-
pil le 2000 vagonov mote. Kupuje .	^	gy.	tromoso rudo. clnW,
pa jo preko borni, Ir« w how	.	„. kalciiev karbid.
10
rezan les, papir, lesena volna,
11 — Tel-Aviv: ponuja se za stopnik za železne verige, surov
preprečiti, da bi se zaradi teh nakupov zvišala cena moke na domačem trgu. Skupno mora Prizad dobaviti Nemčiji 2500 vagonov moke, ki pa jo mora kupovati čim bolj neopazno, da ne bi povzročili njegovi nakupi dvig cene
Občina Pobrežje pri Mariboru
je svojim nameščencem povišala s 1. aprilom plače oziroma mezde za 10 #/o, ker draginja stalno narašča. Proračun se bo zato zvišal za kakih 20.000 dinarjev. — V mestu Mariboru zaenkrat še ni nič znanega, ali bodo mestni uslužbenci dobili kak priboljšek.
Obrtniški tečaji v Mariboru
Mariborska poslovalnica zborničnega obrtnopospeševalnega zavoda namerava priredili v lcrat-keiit v Mariboru sledeče strokovne tečaje: tečaj za kalkulacijo in sestavljanje proračunov za ključavničarsko stroko, tečaj za kovinsko tvarinoznanstvo, kovinarski risarski tečaj, tečaj za struženje ' kovin, mizarski risarski tečaj, tečaj za mizarsko kalkulacijo iu sestavo proračunov, tečaj za mizarsko tvarinoznanstvo, tečaj za lu-ženje lesa in Snuerjev krojni tečaj. Prijaviti se je v pisarni pm slovalnice v Vetrinjski 11/1 med dopoldanskimi uradnimi urami.
kavstično sodo in kalcijev karbid, 12 — London: leseni ročaji za žage,
13— Buenos Aires: ponuja se zastopnik za Argentino in Urugvaj I našim tekstilnim tvornieam,
14 — Berlin: deželni pridelki,
15 — Hamburg:	živalska in rastlinska olja ter masti,
IG — London: emajlirana posoda,
17 — Praga: albumin za tehnične namene,
18 — Bruselj: živila v konser-vah (ribje, sadne, povrininske, mesne, mlečne itd.), čevlji iz navadne kože, copate, priglavniki, bombažno blago, navadno in tiskano, odeje za postelje, železnina za hišne in kuhinjske potrebe,
19 — Carigrad-Babek: zastopniška firma bi želela prevzeti zastopstvo naših industrijskih podjetij na tamkajšnjem trgu, predvsem se zanima za najraznovrst-nejše rude, železne in lesne izdelke itd.,
20 — Praga: konjska in krdvja dlaka, koruzna slama za industrijo metel,
21 — Bukarešta: išče se zveza z jugoslovanskimi industrijskimi in trgovskimi podjetji, ki se zanimajo za zamenjavo blaga z Romunijo, tako za izvoz ko za uvoz.
*
Interesenti naj se obrnejo na : Obaveštajni otsek Zavoda za una-
predjenje spoljne trgovine u Beo- J Policija pa jih je že prej raz-graduc, poštni predal 818 ali na Simla.
»Delegacijo Zavoda za unapredje- ter *Juf" zato začel swgPnaSo nje spoljne trgovine, Zagreb, Iliča topiti. Iz mnogih krajev poročajo 49/I1L, 2. stopnišče, ter naj pri zato o povodnjih. Veliki snežni zatem navedejo tekočo številko po- 50 z|;as,^ v Dalmaciji in Južni vpraševanja oziroma ponudbe ter ^U
kraj, na katerega se povpraševa-1 dalmatinskih krajih so bili zato
| prebivalci brez hrane.
Finci so dosedaj uničili ali zaplenili okoli 470 sovjetskih tankov, to je skoraj polovico vseh tankov, ki so jih pripravili sovjeti za vojno proti Finski.
Iz Anglije so prišla prva angleška letala, in sicer 30 po številu.
Glavni odbor JRZ je imel sejo	|etala in
ter koncem seje sprejel resolucijo,	inl7
ki označuje njegovo stališče do I .?,?•	° k Angleški
glavnih . notran j e-političnih vpra- a	i- ,	zanikajo.
šanj. Glavni odbor ugotavlja, da	ta	i^eškeea	zunanle^	^j11
politika sporazuma ni samo zado- I z izjava>
voljila hrvatskega naroda, temveč nlstl'a’ da	nomo*
tudi pokazala njegovo privrženost I vec ko le moralno pomoč. ^ za kraljevski dom in državno	Vatikanska radijska postaja je
skupnost ter- se je s tem zelo dvig- oddajala poročila o silnih preganil ugled Jugoslavije po svetu, njanjih Poljakov v krajih, ki so JRZ je prepričana, da bo v bano- zasedeni od Nemcev. Zlasti je po-vini Hrvatski vestno varovana ročala postaja o preganjanju du-enakopravnost Srbov in Slovencev hovnikov. Poročila so vzbudila v s Hrvati.	vsem svetovnem tisku izredno po-
JltZ bo še nadalje delovala za I zomost. demokratizacijo javnega življenja, Nemška oklopnica »Deutschland« odklanja pa vsako zlorabo demo- se je srečno vrnila v Nemčijo. Pre-kratskih svoboščin po subverzivnih imenovala se bo v »Liitzovv«. elementih.	.	Francoski radio je poročal, da
Glavni odbor je razpravljal tudi je znani nemški komunistični vo-o načrtu votivnega zakona in o ditelj Thalmann še nadalje v nem-volitvah narodnih poslancev. Glav- škem koncentracijskem taborišču, ni odbor ugotavlja, da načrt vo- 1 Sovjetski velepos1anik v Londonu livnega zakona še ni dokončno se- Majski je bil odpoklican. Pričaku-stavljen in da ga tudi še ni odo- jejo, da bo odpoklican tudi sov-bril ministrski svet. JRZ pa bo sto- jetski poslanik v Parizu šurič. Odri la vse, da se volivni načrt spre- poklic je odgovor na odpoklic bri-meni v skladu z željami in pred- tanskega in francoskega vele posla -logi, ki so bili izrečeni na seji nika iz Moskve, glavnega odbora JRZ. JRZ je za čimprejšnji razpis volitev, kakor hitro bodo to dopuščale politične razmere. Stranka pa smatra, da je neobhodno potrebno, da se še pred volitvami izvrši organizacija
U»c-««*«*.
razuma, da bodo vsi deli v državi ja, trgovca z usnjem v Domžalah, zadovoljni in enakopravni.	Poravnalni sodnik Premrov, po-
Med pristaši JRZ in člani glav-	l	d	uppavnik	odv.	dr. Tram.
nega odbora radikalne stranke je „	*
prišlo do razgovorov in pogajanj I Puz. Narok za sklepanje poravna-o obnovi stare radikalne stranke, ve pri sodišču v Kamniku dne Člani glavnega odbora pa pri tem 20. februarja ob 9., rok za oglasi-posredovanje dr. Lazarja Marko- .	,	1f)
vida odklanjajo. Kakor poročajo tev do 1U- ffbruaija. beograjski listi, je precej verjetno,! I oravnalm narok v zadevi Slada pride do sporazuma in do ob- neta Šinkovca se preloži od 26. ja-nove stare radikalne stranke. VI nuurja na 9 februar ob 9. Rok tem primeru bi se z drugimi stran- naknadno nriiavo forintov se kami v JRZ sklenila neka zveza. \7fP
Dr. Maček je z ozirom na pole- d(do^‘a do 2. februarja, miko o razpisu volitev za skup- Poravnalni postopek o premo-ščino izjavil, da ni sklepal spo-1 žen j 11 trgovca Štefana Josipa v r izuma z JRZ, temveč z drugimi KoU, j ustavljen. cinitelji ter z g. Cvetkovičem kot| •’	'
DRAVA
*(
ZAVAROVALNICA MALEGA ČLOVEKA DOMAČA ZAVAROVALNA ZADRUGA
Zavaruje za smrt in doživetje. Za doto in za gospodarsko osamosvojitev. Za rento starostne preskrbe. Za prevžitnino in pokojnino. Denar zavarovancev (premijske rezerve) je varno naložen v lastnih zgradbah. V Mariboru je nova palača centrale. V Subotici v centrumu mesta je palača tamošnje glavne podružnice. V zavod je naložen samo domači kapital. Kdor želi sebi iu svojcem dobro, se zavaruje pri »Dravi« Sprejemajo se krajevni zastopniki 1
Šivalni stroji
j.,-. ,, 1 - s tovarniško
KS3E9 sarantiio
Trgovci popust!
SPLOŠNA TRGOVSKA
d. 1 0. z.
LJUBLJANA
Tyrteva cesta 33
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE
TISKARNE
■ reg. zadr, z o. »v. I
LJUBLJANA
KOPITARJEVA 6
•*
Nudi po izredno nizkih cenah: Salda konte, štra-ce, Journale, šolske zvezke, mape, o d J e m a 1 n e knjižice, risalne bloke itd.
Konknrzi - poravnave
Uvedeno je poravnalno postopa-
predsednikom vlade. Zato nazira-l
nje JRZ glede časa, kdaj naj se j T_	.	••	1:
razpišejo volitve, m odločilno; še Kaznovani mornarji zaradi nadalje bo zastavil vse sile, da se	neposlušnosti
volivni zakon čim prej izda. Kdaj I
pa bodo volitve razpisane, ni od- Strokovna zveza mornarjev v visno le od njega.	Splitu je razpravljala o neposluš-
Predsednik vlade Cvetkovič je I nosdj mornar:„„ . „ injj. «qini,a<r nato izjavil, da je izjava dr. Macka H"stl mornarjev na ladji »Slogac, popohioma umestna, ker ni bil J« je last Atlantske plovbe. Ce-sporazum nikdar predmet stran- p)av so jj m0rnarji že dobili to, kars^ pogajanj JRZ kot takšna kar g0 zahtevali, so si izsilili še
za sklenitev sporazuma. Pogajanja "»ve nagrade ter prekršili določ-za sporazum je vršil kot predsed-1 be paritetnega odbora. Mornarji nik vlade, JRZ pa je sporazumi so krivi in so bili za leto dui iz-odobrila. Glede volivnega z^kona I kjjaf;en} \z gianatva, vsak od njih se strinja z dr. Mačkom m o I obgojen ge na 20 din globe v kratkem sprejet.	11	fa
Zastopnik nemške manjšine v
Jugoslaviji dr. Hamm je bil spre-1	»Služhpni	1i«t„
jet od min. predsednika Cvetko-	»oiuzDtni	list«
viča. Dr. Hamm je zl^ti v raz- kr banske upravo dravske bano-
dob^svoj^^zastopnika v senktu. vine z due 24. januarja objavlja: Kakor poročajo listi, je min. pred- Pravilnik o spremembah 111 do-sednik obljubil, da bo tej želji polnitvah pravilnika o neposred-ustregel.	,	_k,pnila	da	I	ni h davkih — Dopolnitev pravil-
nabavf22 tramvajskih voz, 6 ’va-	o določanju in vračanju var-
gonov je naročila v Italiji pod po- ščin — Pojasnilo o taksni opro-gojem, da jih dobavi takoj. Ker ni gtjtvi listin, ki se nanašajo na po-mogla teh nobena tovarna doba- ,	naprave	zaklonišč	pred
viti takoj, je odstopila teh šest va- L	; na adi
gonov obema v Genovi, ki je te zrainu vagone že prel naročila in jih r-v-1 no sedaj dobila. Ostalih 16 voz bo	Seimi
naročila beograjska občina pri do-1 mačih tvomicah.	29.	januarja:	v	Litiji, Višnji go-
Med železniškim ministrstvom “Mri, Rajhenburgu, Vojniku; domačimi tovarnami	I	no	januarja:	na	Rakeku,	Orrno-
Skomotiv in vagonov za 120 mili- žu Mariboru, Dolnji Lendavi; jonov din, kateri kredit je ze du 31 jauuarja: v Črnomlju, Mo-dogovorjen. Poga anja	i	kronogu, Šoštanju, Jurkloštru, Tr-
™dvslm l.ovljah, Turnilču; varadl cen. Ker se cene neprestano 2. februarja: v Mariboru; menjajo, je seveda tovarnam ne- 3. februarja: v Krškem, Lo-mogoče sprejeti naročila po naprej I gkem potoku, Lukovici pri Kam-
fftrSto Sile medPministe- niku, Škofji Loki, Žužemberku, stvom in tovarnami do sporazuma. Brežicah, Celju, Trbovljah, Kaion-Okrožnl urad v Karlovcu je Imel hu? Gornji Radgoni, Križevcih okr. predlansko leto 1 milijon dhi de- Muraka Sobota. ficita hi se je zato nameravalo ta I urad ukiniti. Ker pa je imel urad
lani le 200.000 din deficita, okrožni I Trinadstropne stanovanjske hiše
iKžs--*	r,1"-1
demonstrirati pred bansko upravo. Iski posojilnici v IjjuDljani.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Iteta«, njen predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, (L d., njen predstavnik Olmnr Mihnlek, vsi r Ljubljani