Ko zacvetijo rože
Vsako pomlad, ko zacvetijo tuli-pani in narcisc, beremo in poslušamo iste zgodbe: cvetje, ki naj bi lepšalo naše mesto, razveseljevalo njegove prebivalce,   pogostokrat  kar  preko
noči izgine z gredic. Taka usoda je doletela tudi rumene narcise, ki jih je cvetličar Seliškar zasadil na bregovih Ljubljanice, ob mostu, ki povezuje Zaloško cesto s cesto Ob Ljubljanici.
Nekaj narcis je vendarle še ostalo, a ne za dolgo. Že čez nekaj dni sta bila oba bregova skoraj popolnoma »gola«, narcise pa so se rumenile le še tam, kjer jih zaradi težje dostopnosti ni bilo mogoče doseči. (Foto: D. J.)
Vendar za razliko od nekatenh drugih krajev, na primer prostora pred Ijub-ljanskim sodiščem, ki jih »ljubitelji« rož navadno obiščejo ponoči, se »ob-čudovalci« moščanskih narcis niti niso poskušali skrivati, nabirali so jih kar pri belem dnevu.
Tudi spodaj podpisana je 24. marca točno opoldne imela priložnost opazo-vati tako početje. Dekle, ki je v rokah imelo že kar lep šopek narcis, sploh ni pomislilo, da dela kaj nepravilnega. Na vprašanje, zakaj jih trga, je odgovo-rila: »Dam tudi vam kakšno?« Ljudje so se pričeli ustavljati, godrnjati, gro-ziti s kaznijo in s tem, da bodo poklicali miličnika. Nekemu moškemu, ki je prišel mimo, se je zdelo primerno vzeli dekle v zaščito. Takole je opravičeval njeno početje: »Naj si punca natrga rož, kupit si jih tako ne more. So predrage. Kakšna kraja je to? So te narcise zasebna last? Niso. Torej so družbene in to ni kraja. Sicer pa bodo drugo leto spet zrasle,« je ugotovil ob koncu.
Moj znanec, tudi novinar, ki je tisti trcnutek pnšel mimo, znan po svojcm humorju, ki pa je take vrste, da se mu vedno ne moreš smejati, pa je mirno ugotovil: »Zakaj neki sploh še potre-bujemo rože? Seveda jih je treba potr-gat! Zakaj naj bi bil ta kraj zaradi njih lepši od drugih?«
D. J.