SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamne številke po 7 kr.
1
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekspedicljajjv ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemeniSkih ulicah št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.

V Ljubljani, v četrtek 22. marca 1894.
Letnil* XXII.
Poglejmo nazaj, da pridemo naprej ?
m.
čitateljem .Slovenčevim" se morda zdi, da preobširno zavračamo in odbijamo „Narodove" naskoke, uprizorjene po g. S—cu. Priznati pa mora vsakdo, da je vsekako koristno, ako izvemo, kako temeljite članke prinaša liberalno glasilo svojim somišljenikom, kako piše celo jeden njihovih najmar-ljivejših sotrudnikov". A tudi dolžnost naša je, da smo nekoliko obširnejši v tem poročilu.
G. S—c. je po .Narodovi" izjavi napredna slovenska korifeja, ki je že veliko pisal o politiki, a za vse svoje bojda obilne trude ni še nikoli prejel poštenega plačila. Zato ga sedaj splačnjemo enkrat za vselej, ker vsak delavec je vreden primernega plačila.
Radi bi vso stvar obdelali na kratko, a ni se dalo. Le pomisli naj slavno čitateljstvo, kaj vse je očital in natvezil duhovnikom in „klerikalcem" 1 Trdil je: da smo renegati, da so nam kmetje ma-rijoneta, meščani pa kalini in sterilna veja na drevesu našega naroda, ki naj bi bila le za parado pri kat. polit, društvih, da mrzimo in sovražimo srednji stan, da sovražimo vse posvetnjaštvo, ki nam je ničla, da hočemo le vladati, da zlasti mlajše du-hovenstvo nima nič boljšega opraviti, nego naše narodno meščanstvo grditi in obrekovati, da ne znamo pridigovati, ker tolikokrat na ljudske misijone kličemo jezuite in lazariste, da nismo slobodni možje, temveč pravi robovi svojih škofov, da skušamo vse v kuto spraviti, da hočemo ljudem izdreti iz srca ljubezen do petja in sploh vsa blaga čustva, da ne poznamo družinskega življenja, da se vsiljujemo v družine, da krvoločno hujskarno učitelje zoper učence,
da smo potomci trinoških svojih preduikov, ki so znali slovenske pradede spremljati le pod vislice, ki očitamo naprednim korifejam, da niti ne znajo slovenski govoriti in slednjič da ne znamo — čevljev delati 11
Zdi se nam neverjetno, da bi bilo vse to iz-rodek slovenskih možgan; to je le .cvetje" nabrano iz čifutskih listov. Priznati mora vsakdo, da je vsa ta zmes vsekako predebela, da bi jo mogli požreti; zato smo jo razdrobili, v kolikor se nam je zdelo treba.
Odveč je, ako pobijemo še par visokodonečih fraz, ki pa prav za prav z našim člankom niso v nobeni zvezi, temveč jih je g. člankar zapisal le, »ut aliquid dixisse videatur«, ter kvečjemu z namenom: »calumniare audacter semper aliquid haeret«.
Gospod S—c nam očita, da smo besni sovražniki posvetnjaštva, zlasti pa srednjega stanu. Daje nam lep nauk, »naj ne pišemo ne malo ne zame-tovalno o tem našem srednjem stanu; molite vsaki dan pred altarjem za to, da nam osoda ohrani istega, katerega že imamo doma in da ga pridobimo za narodno stvar, kar ga še nemško misli.« Glejte, kako se skriva junaški naš protivnik za hrbet srednjega stanu, da izza njega spušča puščice na nas, kako ga pred seboj poriva na bojišče! Kdaj neki in kje, s čim smo se pokazali sovražne srednjemu ali kmečkemu stanu? Morda s tem, da smo uprav sedaj ustanovili katoliško politično društvo za Dolenjsko, čigar smoter je »po-speševati slovenskega naroda (zlasti kmečkega in meščanskega stanu) duševni in gmotni napredek v verskih, državnih, občinskih, šolskih, gospodarskih in soci-jalnih zadevah; razširjati med Slovenci versko, narodno in gospodarsko izobraženost; braniti verske, narodne državne pravice slovenskega naroda.«
Ne moremo si njegovega očitanja drugače tolmačiti, nego da se je on doslej smatral kot glavo srednjega stanu na Dolenjskem in sedaj, ko je glava zadeta, kriči, da trpi zato celo telo, ves srednji stan. Naše skromno mnenje pa je, da on glava ni še bil in ne bo, ker ni mož za to! Zato je vse sumničenje, da mrzimo posvetnjaštvo le —• pesek v oči. Zadnjič je hotel gospod stare duhovnike s tem eksperimentom vročiti in razdvojiti duhovenstvo med seboj, sedaj pa, ko mu je to do cela izpodletelo, skuša med duhovskim in svetnim stanom postaviti umetne planke. Tudi te smo podrli 1
Povedali smo vam že zopet in zopet, da nam naše meščanstvo in kmečko ljudstvo ni sterilna veja, temveč da sta nam ta dva stanova vkupe deblo slovenskega naroda, kateremu hočemo duhovniki le po svojih močeh prilivati in ga krepiti, ker je jelo pešati v svoji rasti, in svojem razvoju. S tem si ne prilastujemo nikakih pravic, s tem nadaljujemo le vestno svojo dolžnost, kakor so jo spolnovali marno in uspešno naši predniki. Kot vestno dolžnost si smatramo to, ker sv. Pavel uči: »Ako kdo za svoje, in zlasti za domače nima skrbi, je vero zatajil in je hujši od nevernika.«
Ker pa nas neprestano dolžite, da strastno sovražimo vse, kar ne nosi kute, povejte nam vendar, katere besede v naših člankih umevate kot brco po-svetnjaštvu, kot obrekovanje meščanskega stanu? Opozarjamo vas pa, da svoje osebe ne smete smatrati kot cel stan, ker v to vas nikdo ni pooblastil. Zato se malo zmenimo za vse vaše klevetanje in natolcevanje, sumničenje in obrekovanje, dobro vedoč, da slo\.-nsvo meščansko in kmečko ljudstvo je pre-pametno, nego da bi verovalo takim marnjam.
Iz vsake vaše vrstice se pa uvidi nekaj druzega: kako strastni sovražnik ste duhovenstvu in sploh
LISTEK
Polidor pl. Montagnana.
(Životopisna črtica.)
(Dalje.)
Najbrž z ozirom na ono tožbo dal mu je oglejski patrijarh Janez Grimanus dne 22. novembra 1576 lepo spričevalo, da je „annos amplius quindecim cum titulo et potestate supremi per Japydam, Car-niolam Commissarri et Vallis Sauie et Drauie Ar-chidiaconi inseruisse, in quo munere tam praeclarum omuibus suae iidei, constantiae, modestiae et justitiae etc. testimonium dedit". ')
Protestantske homatije napravljale so nadvojvodi Karolu vedno večje skrbi in preglavice. Ker je nova vera celo med benediktinci v Admontu veČini redovnikov okužila in je vsled tega tudi gospodarstvo zelo propadalo, napotil je nadvojvoda tamošnjega opata Livrencija Lombardo, da je početkom I. 1579 resigniral. Na to je dne 22. febr." t. 1. s privoljenjem solnograškega nadškofa bil Polidor za upravitelja v Admontu postavljen, kajti nadvojvoda je dn njega imel posebno zaupanje. Vsled tega se je Polidor preselil v Admont, odloživši službo nad-dijakoma v oglejskem patr jarbatu. Župniji v La-
škem in Krškem je dal oskrbovati po vikarjih, ravno tako tudi beneficij sv. Katarine, kateri mu je bil 1. 1579 podeljen. Za slednjega je plačal 10 gld. podelilne pristojbine. 2)
Nadškofu v Solnograda je iz Admonta poslal obširno poročilo o svojem dosedanjem delovanju ter med drugim omenil: „Totum illum distrietura (naddijakonat savinjske doline) ab haeresium labe immunem conservavi." 3)
Zaradi njegove odločnosti so Polidorju protestantski stanovi na Štajerskem kljubovali in nagajali, kjer so mu le mogli. Kot admontski administrator imel je Polidor sedež in glas v deželnem zboru, a stanovi mu te pravice niso hoteli priznati. Ko pa je vladar ukazal, da ga morajo vsprejeti, delali so mu druge sitnobe. Takoj po nastopu službe hotel mu je dr. Jakob Strauss posvetiti koledar, a deželni stanovi so dali iz rokopisa iztrgati uvod, v katerem je pisatelj delo Polidorju poklonil iu slednjič še koledarja niso pustili niti tiskati. Tudi Iv. Markoviču, .Bacc. phil. so 1. 1580 natis nekega slavospeva na Polidorja prepovedali z opombo, ako bi dovolili kaj takega tiskati, bi kdo menil, da je tudi njim kaj mar za tako prilizovanje.4)
*) Beitrage z.Kunde steierm.Geschichtsqucllen, XVIII. ,37. 3) J. Orožen, Das Dekanat Tiiffer, 132. *) J. Orožen, Das Dekanat TUffer, 132.
Ker so mu stanovi tudi v administracijskih zadevah nagajali in dajali ukaze, katerih ni mogel in hotel izvrševati, je položivši račun dne 31. jul. 1581 resigniral6) ter se podal na svojo župnijo v Laškem.
Dne 7. febr. 1582 je postal zopet naddijakon Bavinjski in obojne Kranjske.6) Takoj potem je odstavil novomeškega prošta Jurija Petrovinay-a, ker ni držal rezidencije. Kot vizitator je 1. 1582 obiskal s Krškega tudi ribniški naddijakonat. Ker mu je župnik v Ribnici pokorščino odrekel, ga je odstavil in v grad zaprl, kočevskega župnika pa za komisarja postavil, dokler ni v Ribnico prišel drug župnik in naddijakon.7)
Z ozirom na njegove zasluge podelil mu je nadvojvoda Karol dne 14. maja 1582 še proštijo v Novem Mestu 8), kar je nekaterim, zlasti odstavljenemu proštu hudo zamrzelo. Vsled tega je imel sicer mnogo nasprotovanja in sitnob, a to ga ni motilo. Tudi kot prošt je spoluoval svoje dolžnosti z vso gorečnostjo ter si zlasti pri zatiranju nove vere v Novem Mestu pridobil največ zaslug. Vneti pomočniki pri tem poslu so mu bili frančiškani.0) (Konec slčdi.)
6) Schmutz, Hist. z topogr. Lexicon v. Steyerm, I., 16.
') Izvestja, II., 61.
') Izvestja, II., 87 in 88.
8) Izvestja, II., 77.
") Vrho- -c, Zgodovina Novega Mesta, 74.
C V
t. H fhn ■
vsemu, kar je ž njim v zvezi, torej tudi vsemu, kar živi in deluje pod »konservativnim" imenom. Kot jeden prvih sotrudnikov »Narodovih" se morate seveda klanjati načelu svojega glasila, da „je treba jezuitskega zmaja na Kranjskem zatirati z vsemi sredstvi". Skušate sicer zadostiti tej zahtevi, a pre-okorni ste; prepričani smo, da vaši somišljeniki kmalu poreko: »Bog nas obvari pred takimi prijatelji, pred sovražniki se bomo že sami!"
Kateri razsoden človek bi mogel verovati taki-le izjavi: »Vi, mladi kranjski duhovni ste sovražniki svetovne kulture, katero niti za podlago svojih daljnih operacij ne marate; duhovščini cele Evrope hočete odkazovati nove pote, po katerih ima hoditi.
—	Ali mislite, da ste vi, duhovni, slobodni možje? Ni človeškega bitja na svetu, ki bi tako moralo pokorno biti povelju svojega višjega, kakor vi!" — Citajoči to oblastno izjavo, zaklicali smo: »Welch' kiihne Phrase! Das ist die Dummheit iu Extase !
—	Doch schliigt iu der Extase er selbst sich auf die Nase", ko piše doslovno: »Koliko je pa posvet-njaštva iz srednjega stanu, ki nimajo gospodarja nad seboj, kakor postavo in svojo vest! Tukaj je neodvisnost doma in brez svojih advokatov, notarjev, sodnikov, profesorjev, medicincev in drugih domoljubnih mestjauov, tržanov bilo bi Slovenstvo še danes podlaga peti kacega nemškega okrajnega glavarja."
—	Zadnjič in zopet v teh člankih ste povdarjali, da se posvetnjakom ne sme zameriti preveč, ako postanejo renegati, ker ima vsak svojo familijo in mora skrbeti za vsakdanji kruh. Sedaj pa se bahate tu z neodvisnostjo! Ali nič ne čutite, kako s tem sami sebe po obrazu bijete?	(Konec sledi.)
Rošutova smrt.
Predvčeraj zvečer je smrt pobrala ogerskega puntarja Ludovika Košuta. Prišla ni nepričakovano, temveč pričakovala se je vsak čas. Pokazal je pa ta dogodek zopet, kako mišljenje vlada na Ogerskem. Telegram poroča, da so Časopisi vseh strank izšli črno obrobljeni in da s hiš v ogerski prvostolnici vise črne zastave. To kaže, da vse mažarske stranke vsaj v srcu odobravajo težnje tega moža, samo da nekatere še prikrivajo svoje mišljeuje, druge je pa bolj očitno pokažejo. Vidi se, da še ni dobro or-ganizovane katoliške stranke na Ogerskem, ker take stranka se bi ne mogla pridruževati k proslavljenju Košuta.
Košut je umrl v Turinu kot 921etni starec, kot izgnanec iz svoje trme in kakor je želel, obdan s »slavo mučeništva". Njega je rodila revolucija in z revolucijo je bila tudi njegova veljava pokopana, če tudi je njegovo ime ostalo spoštovano in češčeno v srcu mnogih Mažarov.
Bojen je bil dne 16. septembra 1802 v Mo-noku v zemplinskem komitatu kot sin obožanega hrvaškega plemenitaša. Leta 1831 se je v Pešti nastanil kot odvetnik in se je udeleževal kot aristo-kratičen član tedanjega deželnega zbora ogerskega. Že tedaj je kazal svoje radikalne in puntarske težnje. Spoznal je kmalu moč tiska in je začel izdajati s prva pisan, potem litografovan časopis, v katerem je razvijal svoje nazore. Ker ni poslušal, ko mu je vlada prepovedala izdajo lista, so ga leta 1837 obsodili v štiriletno ječo, ali je bil leta 1840 po-miloščen.
Sedaj pa začne izdajati tiskan list »Pesti Hir-lap" z dovoljenjem vlade in je v njem roval proti avstrijski vladi in dvoru. Leta 1844 je odložil vredništvo in od tedaj je pa po društvih in shodih širil svoje nazore. Ker je v svoj program vsprejel nekatere zares liberalne ideje, je seveda našel veliko privržencev, ki niso spoznali, da so vse te liberalne ideje le za pripomoček, da bi preganjali cerkev in kapital mogel odirati ljudstvo. Seveda razni dogodki so pokazali, da je Košut le velik nasprotnik katoliške avstrijske cesarske rodbine in katoliške cerkve, da je v zvezi s prostozidarji.
Leta 1848 se je Košutu zdelo ugodno, da do-žene svoje nakane. Ko je v februvariju buknil v Franciji vstanek, je Košut zahteval za Ogersko samostojno odgovorno vlado in jo tudi dosegel. Košut sam je bil finančni minister. Košut je pa še le, ko je minister postal, začel prav svojo agitacijo proti Avstriji. Ko se je ogersko ministerstvo razsešlo, se je proglasil diktatorjem in je samovoljno vladal v deželi. Hitro je osnoval posebno ogersko vojno.
Košut je poslal svojo vojno puntajočim Dunaj-čanom, ali je ta ogerska vojna bila tepena in knez VVindischgratz je vzel Dunaj. Košut je s svojo vojno
se umaknil v Debrečin, kamor je premestil tudi državni zbor. Dne 14. aprila 1849 je ogerski državni zbor sklenil na Košutov predlog, da je Habsburška rodbina zgubila vse pravice do Ogerske, in proglasil Ogersko za samostojno. Košat je postal tako predsednik na Ogerskem iu dne 5. junija prišel z vojno zopet v Budimpešto.
Kmalu so pa vstaši zopet zgubili Pešto in Košut se je umaknil v Temešvar ter dne 11. avg. izročil diktatorstvo Gorgey-u. Predno je ostavil deželo, je ob meji zakopal ogersko krono, katero so potem našli 1. 1853. Bežal je v Turčijo in turška vlada ga je poslala v Kutahio v Mali Aziji. L. 1851 je pa odšel v Anglijo in Ameriko. V Pešti so leta 1852 ga bili pbsodili na smrt in sežgali sliko njegovo in ime njegovo pa nabili na vešala.
Po Ameriki je nabiral denar, da spunta vso Evropo. Vrnivši se v Evropo, stopil je v zvezo z nekaterimi italijanskimi revolucionarji in prostozidarji. Deloval je, kjer je le mogel proti Avstriji. Ko sta minoli vojski 1859. in 1866. 1., ne da bi bile se vresničile želje njegove, je moral prestati vsaj javno s svojim rovanjem. Na skrivnem je pa še vedno deloval proti Avstriji iu katoliški cerkvi. S svojimi pismi je hujskal svoje pristaše na Ogerskem, da zahtevajo popolno neodvisnost od Avstrije in je tudi on jih pridobil, da so se izrekli za civilni zakon. Leta 1867 je tudi on bil pomiloščen, ali bi bil moral slovesno priseči zvestobo kronanemu kralju in pokorščino. Tega pa ni hotel, ker se je bal, da potem zgine njegov nimbus, in ostal je v pro-gnanstvu.
Iz vsega je torej vidno, da je bil Košut velik sovražuik Avstrije in vladarske rodbine. Zato pa ministerski predsednik ogerski ne bode mogel dovoliti, da se mu skažejo jednake časti, kakor Deaku. Skrajna levica pa preti, da drugače ne glasuje za civilni zakon. Tako utegne vlada baš vsled Košutove smrti pasti s svojimi predlogami. Nadejamo se pa tudi, da odločilni faktorii iz dogodkov, ki se bodo te dni godili v Budimpešti, uvidijo, da ni v interesu države, če se na Ogerskem ozira jedino na Mažare.
Politični pregled.
V Ljubljani, 22. marca.
Rusinski shod. V Levovu je bil shod zaupnikov raznih rusinskih strank. Namen temu shodu je bil zjediniti vse rusinske stranke. Na shodu se je hudo kritikovalo delovanje dveh rusinskih državnih poslancev, ki hodita svoja pota. Kacega pozitivnega vspeha ta shod ni dosegel. Sporazumeti se niso mogli o skupnem programu, po katerem bi morali skrbeti za samostojni razvoj rusinskega naroda, ki ne pripada niti poljskemu niti ruskemu narodu. Seveda ta predlog Starorusinom ni ugajal, ker bi radi rusinski narod popolnoma stopili z ruskim. Pa tudi prijatelji Poljakov niso bili ž njim povse zadovoljni. Ko se je videlo, da se ne doseže nobeno sporaz-umljenje, se je vsa stvar odložila, da se o njej posvetujejo na kakem drugem shodu, kateri se pa najbrž ne skliče več. Na shodu je bilo tudi več duhovnikov.
Košutova smrt. Ker se je vsak čas pričakovala Košutova smrt, se ogerski državni poslanci niso bili razšli na svoje domove, temveč so čakali v Budimpešti, da se lahko precej snidejo. Jutri se res zopet snidejo, da se posvetujejo, kaj je storiti, da se Košutu skaže poslednja čast. Za vlado je stvar precej kočljiva. Skrajna opozicija bode z vso odločnostjo zahtevala, da se Košut pokoplje na državne troške in se njegove zasluge v podobi zakona priznajo v parlamentu. Temu se bode gotovo vlada ustavljala in utegne mej njo in skrajno levico priti do popolnega razpora. Pač je pa vlada pripravljena, dovoliti, da državni zbor sklene vse, za kar ni potreba podpisa vladarjevega. V tem smislu se je nekda že izrekla Apponyijeva stranka. Sploh je pa smrt Košutova pokazala, da je košutovstvo globoko vkoreninjeno pri vseh strankah.
Koscielski. Nemški cesar je izrekel svoje obžalovanje, da je Koscielski odložil svoj mandat, in nado, da se ne umakne še političnemu življenju. Koscielski pa vendar ne misli več kandidovati. Jedino v tem slučaju bi prevzel mandat, ko bi se bilo bati, da drugače zmaga kak Nemec v njegovem dosedanjem volilnem okraju. Protestantski konservativni listi pa so hitro zatrjevali, da Koscielski ni odložil svojega mandata zaradi tega, ker so ga konservativci zasmehovali, temveč zaradi tega, ker je večina poljske frakcije se izrekla, da glasuje proti
novim zahtevam za mornarico, ker se pruska vlada brani, ustreči poljskim željam v šolskem vprašanju. Gospodje menda čutijo, da so prišli v zamero pri cesarju, zato pa skušajo krivico izvrniti na Poljake. Sicer pa baš protestantska konservativna stranka najbolj ovira, da se ne izpolnijo poljske želje in sili Poljake v opozicijo.
Francoska vlada in cerkev. Poslanec Pelleton je v francoski zbornici napal vlado zaradi njene splošne politike, posebno pa zaradi politike proti kapitalistom in cerkvi. Ministerski predsednik je na to izjavil, da se vlada nikakor ue misli opirati na desničarje, to je z drugimi besedami povedano na katoliško stranko. Spoštovala bode vedno svobodo vesti in tudi druge svobodščine, ali dopuščala pa ne bode, da bi duhovščina se upirala zakonom. Ce pa hoče duhovščina versko pomirjenje, naj pa sama stori prvi korak. Ta odgovor je pač dovolj jasno pokazal, da od sedanje vlade francoski katoliki nimajo nič dobrega pričakovati. Prav po liberalni navadi je tudi minister zvrnil vso odgovornost za slabe razmere mej državo in cerkvijo na duhovščino. Na Francoskem so tudi nekateri, ki so vse dobro za cerkev pričakovali od sedanje vlade, kakor pri nas od koalicijske. Morda je jim mini-sterskega predsednika odgovor le malo odprl oči.
Anarhizem na Francoskem. Nekateri časopisi zahtevajo, da se vpeijejo za anarhiste vojaška sodišča, ker civilna oblastva jim niso kos. Vedno se govori o preiskavah pri »znanih" anarhistih, ali vendar ti anarhisti svobodno hodijo okrog. Pri redni policiji bi „znauih" anarhistov niti biti ne moglo, ker anarhizem je sam na sebi že hudodelstvo, kajti vse njegovo delovanje meri na to, da iz-podkoplje vsak državni in družbeni red. — Veselo je to spoznanje, ali mi mislimo, da tudi vojaška sila tukaj ne bode dosti opravila. Proti anarhizmu se bodeta obnesli le dve sredstvi, utrjenje verskega čuta mej ljudstvom in pa umne socijalne reforme. Dokler se državni faktorji ne poslužijo teh dveh sredstev, bode ves njih trud zastonj.
»Slovenska Matica".
98. odborova seja, v sredo 14. marca 1894.
Navzočni: Gg. Fr. Leveč (predsednik), P. Grasselli, dr.Tf. Janežič, A. Koblar, A. Kržič, dr. Fr. Lampe, dr. J. Lesar, dr. L. Požar, A. Praprotnik, S. Rutar, dr. J. Starfe, F. Stegnar, J. Šubic, A. Tavčar, dr. I. Tavčar, J. Vavru, Fr. Wiesthaler, V. Zupančič in dr. J. Zupanec (odborniki), E. Lah (zapisnikar). Skupaj 20.
Predsednik pozdravi navzočne odbornike, kouštatuje sklepčnost in otvori sejo ob 51/« uri po-poludne.
Zapisnik o 97. odborovi seji, katerega sta pregledala in potrdila odbornika gg. Pleteršnik in Subic, odobri se brez ugovora. Današnjemu zapisniku bosta overovatelja gg. Kržič in dr. Požar. Na ogled je zapisnik o seji književnega odseka z dne 21. februvanja t. 1.
Predsednik poroča, da so bili izvršeni vsi sklepi, katere je napravil odbor v svoji zadnji seji, le oni gled6 »Lavtarjeve Geometrije" ne. Matica ne izda na novo te učne knjige, ker ima od g. Bamberga zagotovilo, da jo v drugem natisku založi on.
Ob smrti dr. Eačkega (f 13. februvarija t. 1.) je izrazila »Slovenska Matica" brzojavno sožaljenje »Jugoslavenski akademiji" in na rakev svojega častnega člana položila venec s trakovi. Pri pogrebu so Matico častno zastopila gospodje odborniki: arhivar Koblar ter profesorji Pleteršnik, dr. Požar in Rutar, za kar jim bodi iz tega mesta spodobna zahvala.
V odseku za slovesno polaganje temeljnega kamna »Narodnemu Domu" in pri slavnosti sami bo Matico zastopal gospod ravnatelj Šubic, ki je Matičin zastopnik tudi v upravnem odboru »Narodnega doma".
Ker so bila lani spremenjena društvena pravila, treba, da se po njih preosnuje tudi v marsičem nedostatni opravilni red. Sklene se, izročiti preosnovo istemu odseku (gospodje dr. D o 1 e n e c , Kržič, Leveč, Subic in tajnik), kateri je napravil načrt novim pravilom z naročilom, da je predloži prihodnji odborovi seji, ki bo v četrtek dne 2 6. aprila, odbor pa občnemu zboru, ki ima biti letos v četrtek dne 17. maja.
Odobri se z neznatnimi spremembami poročilo književnega odseka o letošnjih društvenih knjigah. Matica izda letos: 1. Letopis za
1 i i J J
1. 1 8 9 4 Vrednik mu bo gospod prof. A. Bartel, oblika ista, obseg in sestava podobna običajni. Tiskala ga bo »Narodna tiskarna" v 2700 iztiskih. 3. Doneski k zgodovini Škofje Loke; spisal g. prof. dr. Fr. Kos. (Znanstvena razprava). Knjigo bo tiskala Blasnikova tiskarna v 2700 iztiskih. 3. Zgodovina slovenskega slovstva. I. d e 1. (Zgodovina od prvega početka do Vodnika.) Sestavil g. profesor dr. K. Glaser. Knjigo bo tiskala »Katoliška tiskarna1' v 8000 iztiskih. — Tiskarnam bo poskrbeti tudi zato, da dajo knjigam ličnejšo vnanjost, kakor je bila dozdanja.
Ako se ravnokar v slovenskih časopisih objavljenemu »Vabilu slovenskim pisateljem" odzove do stavljenega roka (1. julij) zadostno število pisateljev s primernimi sestavki, utegne iziti še kot četrta knjiga letošnja I. zvezek Knezove knjižnice.
Sklene se, stopiti z »Redakcijo historičnega listavLvovu" v književno zvezo.
Tajnikovo poročilo o prošnjah za podaritev za-ložnih knjig in o njihovi rešitvi se vzame na znanje.
Nove poverjenike so dobili: Komen, Cirkno in Bohinj; imata jih pa še dobiti Pulj in Zagreb.
Knjižnici je prirastlo od zadnje odborove seje 113 knjig, zvezkov in časopisov, iu sicer: 27 vsled daril, 1 po nakupu, 85 po zameni.
Društvenih knjig za leto 1893 se je od 6. do 10. februvarija na 2431 društvenikov in društev razposlalo 7293 iztiskov. Letopisa in Goriške ostalo je le še malo iztisov in se bo treba onim društveni-kom, ki jih ho(6 dobiti, pohiteti z naročili. Več je pa ostalo še iztiskov povesti „Z ognjem in mečem" v obeh zvezkih, kar bodi povedano posebno onim društvenikom, kateri so pristopili Matici 1. 1893 in nimajo knjig 1. 1892.
Sklene se po nasvetu arhivarja g. Koblarja, delati na to, da Matica zopet izda Zemljevid slovenskih pokrajin. Predsedništvu se naroči, da napravi na pristojnem mestu potrebne pozvedbe in o tem odboru poroča.
Za 1. 1892 je plačalo udnino 2015 letnikov, za leto 1893 že 2084, za letos dozdaj 316. Od zadnje seje je pristopilo društvu vnovič ali na novo 23 društvenikov, in sicer: 2 ustanovnika in 21 letnikov, in sicer: A. Kot ustanovnika (izmej letnikov): "■Ramovš Jernej, župnik v Poljanah. *Rutar Simon, c. kr. ginrn. profesor v Ljubljani. — B. Kot letniki: Bervar Lina, učiteljica v St. Jerneju. Blasnik Albina, solastnica tiskarne v Ljubljani. Borštnik Marija, posestnica v Ljubljani. Bralno društva v Laškem trgu. Čitalnica narodna na Vinici. Frisch Iv., jermenar, gostilničar in posestnik v Ljubljani. Gram-povčan o. Klemen, frančiškan v Ljubljani. Kalan Mihael, nadučitelj v Št. Petru. Kavčič Josip, c. kr. davčni kontrolor na Vrhniki. Konservativno obrtno društvo v Ljubljaui. Lenassi Viljem, carinar na Vrhniki. Penca Emilija, posestnikova hči v Mokronogu. Rant o. Hubert, frančiškan v Ljubljani. Regen Jos., župnik na Vojskem. Rihar Št., kapelan na Vrhniki. Sajovic Karol, žel. uradnik v Št. Petru. Semen K., c. kr. davčni pristav na Vrhniki. Skvarča Ivan, posestnik na Vrhniki. Skrabec Mihael, občinski tajnik v Ribnici. Vidic Franc, velikošolec v Št. Pavlu v Savinjski dolini. "VVisjan Leopold, c. kr. poštni asistent v Ljubljani. Štirje dijaki kot naročniki.
Dnevne novice.
V Lju bljani, 22. marca.
(Umrl v Dola) je vč. gospod župnik Jernej Jare 22. t. m., zjutraj, v 62. letu. Pogreb bo v soboto dne 24. t. m. pri Sv. Marjeti v Dolu.
(Posvečevanje sv. olja za zagrebško nadškofljo.) Tudi letos pripeljal se je iz Zagreba v Ljubljano kanonik dr. Suk z oljem, namenjenim za posve-čenje. To je že tretja Velika noč, odkar v Zagrebu nimajo škofa, da bi sam posvečeval sv. olja. — Pač jasen dokaz, kako dobro se godi katoliški cerkvi v naši državi!
(Pogreb f gospe Marije Murnikove) vršil se je včeraj posebno veličastno. Vsi slojevi ljubljanski so bili zastopani v obilnem številu, narodna društva spremliala so pokojuico pri pogrebu z zastavami, pevska društva pela so ji žalostinke pred hišo »Matice Slovenske", v kateri je rajna prebivala in na pokopališču. Sijajen pogreb bil je živ in lep dokaz, da je Ljubljana s pokojnico izgubila jedno najbolj znanih, priljubljenih in občespoštovanih gospej, ka-koršnih vzlasti v sedanjih naših razmerah Slovenci
živo potrebujemo. — Neumorno delavni rajni gospej dodeli milostni Bog večni pokoj 1
(n01asbena Matica") ima izvanreden občni zbor v soboto dne 7. aprila ob 7. uri zvečer v društvenih prostorih. Predmet dnevnega reda: sprememba društvenih pravil. K obilni udeležbi vabi društvenike	odbor.
(Častnim občanom) imenovala je občina Vič pr i Ljubljani veleblagorodnega gospoda vladnega svetnika in okrajnega glavarja Janeza Mahkota v priznanje izrednih zaslug za viško občino. Krasno izvršeno diplomo izročila je danes gosp. okraj, glavarju s primernim nagovorom deputacija treh mož, in sicer župan And. Mesesnel, svetovalca Franc So-jer iu Jožef Lavrič.
(Ne v Ameriko !) Iz Amerike piše »Glas Naroda": Ponižno prošnjo imamo iu to iz domo- iu rodo-ljubja, do slovenskih listov nam v toliko ljubljenej domovini slovenskej, pišite sedaj onostran velikega oceana, da naj ne hodijo Slovenci v Ameriko. Prosimo tudi prečast. duhovščino, da naj pove našim rojakom, da tu ni nič. Po Ameriki tava in čaka na delo na stotisoče ljudij raznih narodnostij in delavci vsakovrstnih strok. Rudokopi in livarne v Coloradi počivajo, ker je cena na srebru toliko padla, da se pridelovanje ne izplača več; v premo-gokopih po Pennsjlvanniji in druzih državah se delavcem zaslužek znižali, da o prihranitvi niti govora ni. Malo katera podjetja delajo pri prejšnji plači, začelo se bode pač delati, ko sneg skopni, skrajni čas je tudi, ali na to čaka že tisoče in tisoče rok, katere že po več mest cev delale niso; zaslužek znižuje vsaka tovarna in podjetje in to znatno. Po New Yorku in Ohicagi pohaja nad 100.000 ljudij. Pri javnih delih, katera so namenjena v pomoč brezposelnim ljudem, cvete korupcija in ubogi delavci dobč komaj ostanke, itak bogati podjetniki pa debele Po nekaterih rudokopih za železo niti jeden dol. na dan ne plačujejo. Vemo, da marsikaterega Slovenca pomladansko solnce zvablja, da bi dom zapustil, toda v Ameriko nikar, če tudi kak rojak doinu piše, da je »boljše", ne sem, ker nima poroka, kako dolgo bode delo trajalo. Predno pridemo v Ameriki v boljši položaj po tej nežno snej krizi, potreba bode par let in marsikak štrajk. Še enkrat ponovimo našo prošnjo: odsvetujte vsakomu v Ameriko, da ne bode kesanje prepozno. Tudi mora vsakdo pri izkrcavanju denar pokazati in če izse-ljevalnemu komisarju svota ne zadostuje, zavrnejo ga. Nismo nič pretirali, pojožaj je res žalosten, da neznosen!
(Iz loškega okraja.) Ni nova stvar, marveč zmiraj se pojavlja, da pazljivo gledajo na Dežma-nove grablje, da bi kje kakega zoba ne manjkalo. Tega sem se prepričal, ko sem po opravkih pred kratkim korakal po Selški dolini. V občini Stara Loka videl sera slovensko-nemške napise, isto tako v občini Selce, a tukaj se mi je pravilo, da so lansko leto spomladi bili novi narejeni in sicer samo slovenski, ker Selčani so vsi Slovenci; kdor pa tam slovenski ne zna, ga Selčani v svojem poslu rabiti ne morejo. V trški občini železniški videl sem slovensko-nemške napise, a blizu Železnikov »Selo Jesenovc" mesto vas. Od tukaj krenil sem jo čez hribe v Poljansko dolino. Prišedši v Poljane sem videl zopet slovensko-nemške napise. Tukaj sem se spomnil, da sem nekdaj čital v »Slov. Narodu", kaj se je prejšnjemu občinskemu odboru očitalo glede slabih občinskih potov; ker pa je izvoljen nov odbor z županom na čelu, ki so večinoma vsi prijatelji »Slov. Naroda", je upati, da se pota kmalu popravijo. Ko grem po cesti skozi faro in občino Trata, tudi tukaj slovensko-nemški napisi, a na pošti v Gorenji Vasi videl sem nad vratmi v urad napis: .Postamt". B' 1' ne bil slovenski za ta kraj bolj primerno? Ali če že mora po poštnem zakonu nemški biti, bil bi pa vsaj slovensko-nemški, kakor je zunaj nad glavnimi vrati. Ko korakam naprej proti Žirem pridruži se mi neki posestnik iz občine Trata in se pritožuje nad tratarskega župana, rekoč, da vsprejema v občino tujce neposestnike brez dovoljenja odborovega. To je moža zelo ža-lostilo; prav je imel, saj je za to občinski odbor, da se posvetuje o raznih stvareh. Popotnik.
Opomba vredništva: Proti slovensko-nemškim napisom se ne da sedaj ničesar storiti. Toda tudi nam je znano, da so imele nekatere občine samo zato dvome stroške, da so morale po ukazu glavarjevem prenarediti jih iz jednojezičnih v dvojezične, ker se jim zakon ni tedaj raztolmačil, ko se jim je ukazalo, da morajo napraviti nove napise.
Dalje pa menimo, da noben zakon ne more velevati, da bi se ostavile kot nemško ime grozovite spake, ki imajo biti prevod slovenskega imena. Koder ni Nemcev, tam je ime le slovensko. Če ga kedo prevede, je to njegova šala, a s tem še ni dal kraju druzega imena.
(Krščanska ljubezen.) Iz Galicije: Dne 15. t. m. je bil v Horostkovem velik ogenj. V neki hiši, ki je bila še vsa v plamenu, je ostala še židovka Gela Spigel zbirajoč svoj denar. Njen mož z otroki je jokal pred hišo in prosil pomoči. Toda pristop je bil nemožen iu smrt skoraj gotova vsakemu, ki bi se bil drznil v gorečo hišo. Tu skoči gasilec Leop. Tarnaviecki, ne pomišljajoč o svoji ženi in otrokih v silni plamen in za malo časa se vrne srečno s polumrtvo židovko v naročju, za tem pa pade ne-svesten na tla. Hvala Bogu, da so ga kmalu vzdra-mili iu komaj se je zavedel, je bil zopet neutruden — gasilec, dokler se ni ogenj ustavil.
(Nov slovanski klub,) in sicer »Klub hrvatsko-slovenskih živinozdravnikov", se je zasnoval na Dunaju; predsednik je g Pet. Pavičič.
(Nesreča.) Iz Bilj pri Gorici se nam poroča: Pretečene soboto peljal se je naš cerkovnik v Gorico s svojo sestro in svojim svakom. Prišedši od ženske bolnišnice sem hotel se je ustaviti pri »zvezdi", ker je pa pot navzdol ni mogel tako hitro zavoziti, na kar je voz vdaril konja za noge, da sejesplašil ter dirjal proti cerkvici sv. Antona, kjer se je voz prebrnil. Cerkovnik si je roko in nogo močno ovil; svak njegov roko lahko poškodoval; sestra pa se je tako močno vdarila v glavo, da je drugi dan zvečer umrla. Bila je vdova in zapusti troje otrok.
(Piva se je skuhalo na Kranjskem leta 1893) vkupe 93.543 hektolitrov iu se je kuhanje piva proti letu 1892 na Kranjskem pomnožilo za 6232 hektolitrov.
(Okraden v — vinjenosti.) Rešetar A—ič iz Ribnice spečal je na semnju v Zagrebu minolo soboto vso svojo »suho" robo. Privoščil si je ta dan merico — šnopsa. Ker je pa hrvatski trapon močnejši od kranjskega, zlezel je možu silno pod klobuk, in A—ič zaspi na trgu. Prebudivši se drugo jutro, izginil je po noči — petdesetak iz njega žepa. A.—ič se na to pritoži o predrznih tatovih pri policiji in o — močnem hrvatskem šnopsu.
Društva.
(Narodna čitalnica v Š k o f j i lok i). Vabilo k veselici, katero priredi narodna čitalnica v Skofjiloki v ponedeljek, dne 26. marca 1894. leta v svojih prostorih. Vspored: 1. Sviranje na glaso-viru. 2. Strup, vesela igra v jednem dejanji. 3. Samospev s spremljevanjem na glasoviru. 4. Komičen prizor. 5. Prosta zabava. Začetek točno ob polu 8. uri zvečer. Vstopnina: udom 20 kr., z družino 40 kr.; neudom 40 kr., z družino 80 kr. Popravljanje in postavljanje odra stalo je mnogo stroškov, zategadelj se hvaležno sprejemajo nadplačila. Prosi se, da se k društvenim veselicam otroci ne jemljejo saboj. V obilno udeležitev vabi najuljudneje odbor._
Telegrami.
Dunaj, 22. marca. Pri včerajšnjem slavnostnem komersu shoda nemškoavstrij-skih srednješolskih učiteljev napil je učni minister cesarju kot mogočnemu in vzvišenemu pospešitelju šolstva. Dopoldne so bile seje odsekov.
Dunaj, 22. marca. Cesar je dopoldne v cesarskem dvorcu s sodelovanjem nadvojvod umival noge dvanajstim starcem po običajnem ceremonijelu.
Reka, 21. marca. Separatni dvorni vlak z nemškim cesarjem je prišel ob 2. uri 35 minut. K vsprejemu so prišli nemška cesarica Avgusta Viktorja, nadvojvoda Jožef, nadvojvodinji Klotilda in Marija Doroteja, guverner Batthyany, general Spies, kontre-admiral Seemann in več častnikov. Nemški cesar je najprej nadvojvodi Jožefu stisnil roko, potem so bili predstavljeni razni funk-cijonarji. Prijazno je cesar pozdravil cesarico, nadvojvodinji, podal roko guvernerju in se ž njim precej dolgo pogovarjal. Na to sta cesar in cesarica šla na ladijo „Christa-bel", ki je odplula v Opatijo, kamor je prišla ob 4. uri in so jo pozdravili s streljanjem z ladije „Moltke". Oficijelnega sprejema v Opatiji ni bilo. Takoj po prihodu je cesar Viljem dobil brzojavni pozdrav od cesarja Franca Jožefa.
Madrid, 22. marca. Ko so vzdignili potopljeno ladijo Machichaco v Santandru, je nastala eksplozija in je bilo 10 mrtvih in 27 ranjenih. Več se jih pogreša. Poslopja niso poškodovana. Mej prebivalstvom vlada velik strah. Iz drugih mest se je zahtevalo podkrepljenje vojakov in policistov.
Berolin, 21. marca. Generalni guber-nator varšavski, general Gurko, je dopoludne prišel semkaj.
Novi Tork, 21. marca. V vlaku tukajšnje mestne železnice našli so bombo.
Vsak, ki poskusi večkrat premovano želodčno tinkturo lokarja Piccolija v Ljubljani, se bode prepričal o njenem ne-oporekljivem vplivu. Varujte se proti ponaredbami. Steklenica velja 10 kr.	584 7 10-8
Umrli so:
21, marca. Jožef Vatovoc, delavec, 20 let, Ulice na Grad 12, jetika._
Tuj cl.
20. marca.
Pri Malidu: Bachrich, Roesler, Stein, Boltenstern, Angel, Reich, Triimler, Deutsch, Uhlirz z Dunaja. — Kahn iz Tržiča. — Trautz iz Bolzana. — Rosenbaum iz Prage. — L. Jasbar iz Trsta. — R. Supančič iz Mokronoga. — Arco iz Ribnice. — Marija Santner iz Beljaka. — Miserovšky iz Gradca.
Pri Slonu: Baumgartner, jurist, in Stern iz Gradca. — Lazar, Kaluper z Dunaja. — Horak, Hainisch iz Trsta. — J. Vakselj, duhovnik, iz Leskovic. — Weisenstein iz Iglave. — dr. Berger iz Prage. — Lukeschitz iz lnomosta. — Jos. Willi iz Frankobroda.
Pri Jutnem kolodvoru : D. Negrin, oskrbnik v gradu Duino. — Goljevščik iz Gorice. — Franc Zelene iz Solkana. Terezija Sudec s sinom iz Gradca.
Pri avstrijskem čaru: Arich z Gorenjskega.
Vremensko sporočilo.
Dan 1	Cas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine 1 na 24 ur v mm
opazovanja		zrakomera v mm	toplomera po Celziju			
21	7. n. zjut. 2. u. pop. 9 u. zveč.	735-3 735-0 736-0	1-8 8-6 4-4	si. vzh. n «	oblačno jasno n	0-00
Srednja temperatura 4-9°, /,a 1-3' nad notmalom.
Zalivala.
Danes prejel sem od neimenovanega darovatelja 8 gld., katere naj razdelim med siromake stanujoče v mestni revni hiši, kar sem tudi precej storil.
Ker pa ne vem imena darovalca, zahvaljujem se blagemu dobrotniku v imenu siromakov tem potom. Bog plačaj!
Š k o f j a Loka, dnč 18. sušca 1894.
Franc Sušnik.
Zahvala.
168 (1)
Za mnoge dokaze sočutja med boleznijo in ob smrti našega nepozabnega soproga, oziroma očeta, tasta, starega očeta, gospoda
Jakoba Ukmarja
kakor tudi za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu izrekam v svojem in v imenu ostalih žalujočih najsrčnejšo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujem pre-častitemu gospodu dekanu za tolažbo mej boleznijo, dalje gg. kapelanoma, šolskima vodstToma iu šolski mladini, slav. učiteljstvu iz Ljubljane in kranjskega okraja, meščanstvu kranjskemu, osobito g. županu, ter darovalcem lepih vence t.
Kranj, dne 21. sušca 1894.
Neža Ukmar,
soproga.
£J •s "5 .3 t
6
•O ° 5
0	T* ™ ii t- , t-8 Ki «•-
fc	W S
1
I—I	—
^	g. =
SS	**
fl	«	«
m	>«	2
«	>2
4)	S	•—
2 « S
O ftt <D O o.
>■» en
• o
j* £
■p o o.
•S a
> S
N f
1—I OS tri -S M
Baba tega v zamašek vžganega znamenja in ru-
deče orelske etikete se priporoča kot varstvo proti pogostim ponaredbam
islf
51 (8)
Vprašanje:
??Kje je??
dobiti tu zares
171 (1)
po primerno nizki ceni ?
Najugodneji odgovor razglasi se tem potom prihodnjo soboto.
Služba cerkovnika in organista
je izpraznjena v Kloštru (Stift Griffen) pošta Grebinj, Koroško (Griffen, Kiiruteu).
Prosilec mora biti ofcenjen, dober pevec, žena dobra sopranistinja ali altistinja, ker je skoro vsak dan sv. maša s petjem.
Dohodki so: 100 gld. v denarju, približno 200 fdd. od sv. maš. pogrebov in drugih rečij; polja je toliko, da je posetve okolu 20 birnov. Služba se more takoj nastopiti. Prošnje s »pričali cerknemu predstojništvu v Kloštru (Stift Griffen), pošta Grebinj, Koroško (Griffen, Kiirnten).	169 1
Pekarija
se 44 v najem v Št. Vidu na Dolenjskem, je ravno
nasproti farni cerkvi, na prav pripravnem prostoru, tudi je tukaj štirirazredna ljudska šola. Pekarija obstoji že več let in je sama v tem kraju.
Več se zvč pri Ant. Krašovic-u, posestniku v Št. Vidu na Dolenjskem.	ieo 3—2
Služba organista
pri dekanijski cerkvi vipavski se vsled premeščanja dosedanjega organista takoj odd&.
Letna plača znaša zraven pogrebne štole 416 goldinarjev.
Prošnje naj te vlože pri cerkvenem predstoj-ništvu.
Vipava, dne 21. marca 1894.	,
172 3—1
Matija Erjavec,
dekan.
K

Palice za šetanje od a kr. do gld. 7-50 komad. ^
s pisalno opravo, s šivalno opravo, s keglji, z domino, z roulletno igro, s kompasom, prazne, 163 4-1
vse iz lesa, fiuo poslikane priporoča
Fr. Stampfel
v Ljubljani na Kongresnem trgu (Tonhalle)
(Kočevski domač obrt). Palice za šetanje od 5 kr. do gld. 7'50 komad. ^
Piruhe Firuhe Piruhe Piruhe
:xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxt\
P. n. slavnemu občinstvu priporočam svojo bogato zalogo
vsakovrstno p
kakor tudi
veliko izber za velikonočna darila.
Naročila za različne potvice se veduo prejemajo.
Z odličnim spoštovanjem	165 2—2
JAKOB ZALAZNIK,
sladčičarski in pekovski mojster, v lijubljani, Stari trg štev. 21.
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx:
........................................minil.....................mu.............................................................

vjMtt^Ž ~>* Lepa mladinska k rj i:: i c a !
■ ...... ................................
petrt* zvezek ^Pomladnih glasov" upa, da sc bode "j vsestransko močno priljubil r^j slovenski mladini in mla-^ dinoljubom po svoji mi-j^l kavni in različni vsebini jgl (življenjepis Valvasorjev, s $3 sliko slavnega moža, mična narodna pripovedka v ver-Mi zih, več povestic, med nje uvrstene pesmice, daljša v' otroška igra), zlasti pa sc nadeja prijateljev zaradi letos mnogo lepše zunanje oblike, (nove črke, barvan okvir) in precej večjega obsega, kakor druga leta.

ssslga®-------
Darilo za piruhe :
.iltll
posvečeni
SLOVENSKI MLADINI.
IV. zvezek.
Uredil
IVAN ŠTRUKELJ.


Založili aotrudniki.
Tiskala Katoliška Tiskarna v Ljubljani. 1894.
________
Cena mehko rezanemu izvodu jo 25 kr., trdo vezanemu pa 35 kr., po
pošti 5 kr. več. *
Naročnino sprejema Ivan Štrukelj , bogosloven v Ljubljani, in Katoliška Bukvama
II. in III. zvezka
je tudi šo nekoliko izvodov na razpolago, mehko vezan po 20 kr., trdo vezan
po 30 kr. *
V
X
ssstsegd^SSSKM
—:-r~. -1-s-
-S— Lepa mladinska knjižica! Hh


...................................................................iiiiiiiiiiihiiiiihiiihiii.....................................
1 > u n a j 8 1*. a b o i* z a.

Dni 22. marcija.
Papirna renta 5%, 3 ti % davka , . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . Zlata renta 4%, davka prosta	. .
4 % avstrijska kronina renta, 200 kron Akcije avstro-ogerske banke, 600 gid,
Kreditne akcije, 160 gld. .....
London, 10 funtov stri.......
Kapoleondor (20 fr.)......
Cesarski cekini .........
Nemških mark 100 .
98 gld
98 .
119
97 1021 368 124 9 5 60
Bn6 21. maroija.
Ogerska zlata renta 4 <6 Ogerska kronina renta 4*, 200 kron 4% državne srečke 1 1854., 250 gld. 5* državne srečke 1. 1860., 100 gld. , Državne srečke 1. 1864., 100 gld. Zastavna pisma avstr. osr. zeui. kred. bunke 4 fc
4#> kranjsko deželno posojilo.....
Kreditne srečke, 100 gld. . . 8t. tienois srečke. 40 gld,
20 kT.
05 , 50 „ 85 ,
25 1 60 88'/, . 84 ., 92»/, ■
4% srečke dunajske parobrodne družbe . .	143 gld. — kr.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. , .	18
Rudolfov« srečke, 10 gld.......23
Salmove srečke, 40 gld...... .	74
\Valdsteinove srečke, 20 gld..........49
Ljubljanske srečke.........23
Akcije angio-avstrijske banke, 200 gid. . .	154
Akcije Ferdinandove eev. želez. 1000 gl. st v.	2940
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. , . .	108
Papirnih rubeljev 100 ... ...	134
118 gid	15	kr.
95	10	
149 .	—	„
158	75	
196 ,	75	
98 .	50	
97 „	60	
193 .	50	
70 .	50	
25 75
25 35
75
Nakup ln prodaja TSS vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanišeza dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M E It C U
Hllollzeile št. 10 Dunaj, ffiariahilferstrasse 74 B

4UT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh spekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih giavuic.