Št. 79, V Gorici; v četrtek.^dne 10, julija 1902. Tečaj XXXII. Izhaja trikrat na teden t Šestih Izdanjih, in sicer: vsak torek, eetrtek in soboto, zjutranje iz* dunje opoldne, večerno izda nje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter * .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jmnana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h. ali frfd. 6-60 pol leta......'. . 6 , 60 , „ . 3-30 četrt let« •...,. .':.. . . 3, "40,,,, .*.-. CJO, . Posamične številke stanejo 10 vip. Naročnino sprejema tjpravništvo v Gosposki ulici Uv. 11 v Gorici v fGorilki Tiskarni* A. GabržSek vsai ian od 8. e ziutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa oi' t. do 12. xl /. Ki naročil« brez doposlsae naročnin« 4i> »i* oziramo. Oglasi In poslanic* se račtinijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-kra^ 6 jkj\, vsaka •.-ista, Vefikrat po pogodbi, — Večje črko po ""prostoru. "" — Reklame in spisov uredniškem delu 15 Vi. vrsta. —' Za obliko m vsebTno oglasov odklanjamo vsako i dgo-vornost Naročnino in oflat« je pU**M {»<-» Hitrim. »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K. LavrU. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici it 7 v Gorioi v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od & do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Pv.-?o«ki ulici St.ll. »opisi naj se pošiljajo le uredništvu. Saroeaina, reklamacije in druge re81, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo h upramiStvu. „PRIMOREC" izhaja neodvisno od «Lloce» vsak petek in slane vse loto 3 K 20 h ali gld. 1-60. --------«So5a»_in »Primorec* se prodajata v Gorioi v to- bakarni Sohwarz v Šolski ulici in JellerBitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavronoio na trgu della Caserma in Pipan v ulioi Ponte della F&bbra. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan KavčiS v Gorici. (Večamo tedanje.) »Gor. Tiskarnat A. Gabršfcek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. I. N«rodno-n,»predn;i slrauka na Kranjskem je sklicala v nedeljo shod svojih somišljenikov v Ljubljano v to svrho, da se tam poda velik javen protest proti razmeram, katere je vstvaril dr. Žlindra s tam, da je vprizoril v kranjski deželni zbornici nečuvene 4kandale, kateri no imeli za posledico za-ključenje deželnega zbora, vsled česar bo trpel posebno kmet, ker viri, s katerimi se mii ima pomoči, so valed zaključenja deželnega zbora zaprti. Vabilu narodno - napredne stranke na protestni shod se je odzvalo okoli 1500 oseb, kar je za sedanji čas vročega poletja izredno veliko. Vrhu tega pa je došlo na shod toliko brzojavk iz vseh delov Kranjske, da sme narodno-napredna stranka reči s ponosom, da v nedeljo je čutstvoval s shodom v Ljubljani ves oni del naroda, katerega ni okužila klerikalna mlaka, ter vsa inteligenca na Kranjskem, kakor tudi so bile v nedeljo uprte oči v Ljubljano vseh onih rodoljubov izven Kranjske, ki se živo zanimajo za vsak pojav v nalem političnem življenju, in umevno Se toliko bolj za pojav take vrste, kakoršen je bi! v nedeljo. Shodu je predsedoval župan Hribar, ki je pozdravil dolle goste ter imel potem govor, iz katerega povzemamo besede, nanašajoče se na splošno jednako in tajno volilno pravico in na lečo in spovednico, radi česar je bil nastal v kranjski deželni zbornici krik, da Hribar zaničuje duhovščino. Župan Hribar ]p io stvar pojasnil tako-ie: »Prvič so začeli klerikalci razsajati, ko sem jaz izjavil, da sem za splošno, jednako in tajno volilno pravico, a s pogojem (Dr. Tavčar: da ne bo samo duhovniška volilna pravica.), da se ustvarijo kavtele, da se ne .hodeta zlorabljali leča in spovednica za v.i-lilno agitacijo. Govoril sem hipotetično in ne kakor slepe klerikalci po listih, da duhovniki res tako delajo. (Burno klicanje: Saj res tako delajo, saj res zlorabljajo leeo in spovednico. Potem volitev ni svobodna. Izjavil ^e.'as da, dokler ni zagotovljena svobodna volile**, dotlej mi ne moremo biti za splošno in jednako volilno pravico. Naj vsi napredni TA TRETJA. Kratkočasna povest. Poljski spisal IL 8fenklcwlcz. Pasi. Podravskf. Daljo, Obe ženski gresta v jedilnico. Helena me hoče na vsak način posaditi k mizi, toda jaz se upiram ter sedem s svojo Uro pri pragu. Čez kratko dobim pred se skledo t^iko obloženo z jedili, da po zavžitju vsega tega bi moralo pot ukrajinskih beračev zboleti na neprebavljenju. .Tem p." -endar, ker sem lačen ter med jedjo obedujem, Heleno. Resnica, lepše glave ni najti v no-honi galeriji na svetu! Odkar živim, nisem še videl tako prozornih očij; zdi se mi, da vidim skozi nje vse misli, kakor je moči videti dno jasnega studenca. Te oči imajo še to lastnost, da se jamejo smejati poprej nego usta, na kar se zjasni lice, kakor bi padel nanj solnčni žarek. Kako milino krijejo v sebi usta... Je to glavica nekoliko sorodna tipu Karola Dolce, dasi te oči in obrvi spominjajo Sanzia v najplomoim tejšem tipu. krogi, zlasti tudi socijalni lemokratje pomislijo, kaj bi bilo, če bi imeli splošno in jednako volilno pravico, volitev pa bi ne bila svobodna. Potem bi pač Ljubljana obdržala dva napredna poslanca, klerikalci pa bi lahko volili 34 fajmofttrov v dež. zbor. Želja in zahteva vseh svobodomiselnih ljudi je, da mora biti duhovniku zabranjeno, zlorabljati vero. Mej duhovniki je tudi poštenih mož, ki žele narodu dobro. (Klici: Malo jih je!) Ti so mučoniki. Večina pa se ravna, kakor veleva škof Jeglič. (Klici: Bog mu grehe odpusti !) Mnogim ni vera že nič ko dekla za vse. (Burno pritrjevanje.) Najbolj klasičen dokaz za to je pismo, ki ga jo priobčil »Slov. Narod*. V tem pismu je župnik Salohar v Dolenji vasi, ko je izgubil pravdo za neko dedsčino, pisal jednemu dedičev, da svojo dušo vekomaj nesrečno stori, če mu vsaj nekaj stroškov ne vrne. (Občno ogorčenje, viharni klici: Sramota! Taki sol Sram jih bodi!) Ali ni to dokaz, da je gotovim ljudem vera že dekla za vse ? (Pritrjevanje,)' Drugi govornik je bil dr. Tavčar, ki je govoril zanimivo, kakor zna le on. Hekel je: »Tako imenovana katoliška stranka je razbila deželni zbor kranjski ne z uma svetlim mečem, (Klici: 7, ragljami!) nego s tuljenjem in kruljenjem, ki bi čast delalo pijancem po konsumnili beznicah. (Odobravanje.) Farizeji, ki vero s kolom zastopajo, in ki želodec z vero zamenjavajo, (Klici: Tako je!) besnijo sedaj po deželi, češ, narodno-napredno stranko smo na križ pribilil Ali na križ niso pribili naše stranke; na svoj križ so pribili druzega mučenika. Ta mučenik je naš kmet (Burno pritrjevanje. Klici: Tako je!) in cenlurio dr. Šusleršič je pristopil, da mu je z nabruseno sulico pre-bodel ozke prsi od spodaj na vzgor, da odteče tisto mulo krvi, kaY je niso katoliški komarji dosedaj še izsesali iz našega km/1»! (Živahno pritrjevanje. Klici: Res je!) Je-li nam pri vsem tem treba obu-pavati ? Današnji shod je sicer shod protestov. Smejo se pa tudi naglasati resnice, ki ne prineso nikakega protesta. Naglasih* hočem Naposled neham jesti ter gledam, gledam ... in gledal bi do smrti. Ni te bilo včeraj k meni,« omeni Kvi Helena; mislila sem, da dospeš popoldne.« »Rano smo imeli skušnjo, popoldne pa sem hotela ogledati si sliko Magor-skega.« »Si jo li videla?« »Ne dobro, bila je gnječa... in ti?* »Rila sem tam starano. Kakšen pesnik! Kar jokal bi so Človek s temi Židi.« Eva me pogleda in duša mi raste. »Pojdem šo kolikokrat bom mogla,« nadaljuje Helena. »Če hočeš, pojdiva skupaj tje. 'Nemara še danes? Tako prijetno mi je bilo no samo gledati to sliko, marveč pomisliti, da se je našel pri nas tak talent.« Kako bi človek ne poveličeval te ženske! Med tem Čujem dalje: »Škoda, da tako čudne reči pripovedujejo o tem Magorskem... priznavam ti, da sem umirala od koprnenja, spoznati ga.« »Oh!« spregovori malomarno Eva. »Ti ga poznaš, kaj ne?« »Morem te zagotoviti, da izgublja veljavo, ako ga poznaš od bližje: pro- jedno veliko resnico, pred kojo obmolkne vsak ugovor. Ta resnica pa se glasi: časi, kakor so današnji, časi, v kojih uganja dr. Šusleršič svoje blaznosti, Živo dokazujejo potrebo in koristnost naše napredne stranke. Jedina je med Slovenci, ki daje poroštvo za javni red in javni blagor. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) Če bi je ne bilo, danes bi na-rodno-napredna stranka morala kar čez noč vzrasti, če no drugje, pa iz suhe dlani dr. Susteršičeve | Zategadelj nam ni treba obupavati! Ali naj, žalujemo radi lega, ker stoji katoliški stranki na čdu dr, Ivan Šusteršič? Ta mož je v deželne*'« zboru govoril o subjektih. Bodi mu odpuščeno, dasi imam skoraj zavest, da je on sam subjekt, in da bi morala pravega katoliškega škofa rudečica oblili, no samo tedaj, kadar občuje z dr. Šustcršičem, temveč že tudi tedaj, kadar so lomu škofu sanja o omenjenem Šusteršiču! (Viharno odobravanje iti klici: Res jo I Prav ros. Tako je!) V drugem pa nimamo nič proti lomu, da dr. Šustcršič katoliško stranko po svoji gnojnici vlači, in da sili slabotnega Povšcta, zadolženega Pogačnika in onemoglega Pfei-ferja, da mu ližejo peto! Nasprotno, mi Želimo in Boga prosimo, da mu da dolga, dolgo življenje, do skrajnih mej človeških dni. (Veselost,) Ta dr. Šustcršič, ki bode počasi pa zanesljivo na kant spravil kranjsko duhovščino, je naš najboljši sodelavec, (Veselost) z vsakim dihljejem, z vsakim dnevom svojega življenja pričuje o potrebi naše stranke, naše narodno-napredne stranke. Zategadelj naj ga Bog živi in poživi! (Živahno pritrjevanje.) Vse to, o čemer sem dosedaj govoril, da se brez protestov prenesti. Protestovati pa nam je proti tisti katoliški anarhiji, ki se je pod vlado današnjega knezoškofa v deželo zanesla (Klici: Žalostno! Lep pastir!) Da, slavni shod, na Dunaju vlada cesar, pri nas v deželi pa vlada mala, pa prav pristna katoliška anarhija! Protestovati nam je tudi proti temu, da naša cesarska vlada skoraj nima poguma varovati svoje avtoritete. Dostikrat imamo vtise, kakor da bi se cesarska vzeten jo in slavohlopen, oh, kako sla-vohlepen..!« Mikalo me je pokazati Evi jezik, da som se res komaj premagal; ona pa obrne k meni svojo pobalinske oči ter pravi: »Kaj da več ne jeste, dedec?« Pokažem ji jezik — ne vzdržim! Ona pa so znovič obrno k Heleni: »Tako ! Magorskega so bolje splača občudovati nego se ž njim spoznati. Ostrinski trdi o njem, da je to genij v telesu »koafera«, Ostrinskemu bi bil odtrgal ušesi, ako bi bil rekel kaj takega; o Evi pa mi je bilo znano, da je navihana; toda pretiravala je vsekakor. Na srečo so konča zajtrk. Odidemo na vrt, kjer se imam skazati s pesmimi. To mi je nekoliko sitno; poleg He-l lene bi bil raje slikar nego »did*... ! Toda težavna pomoč! ; Vsedem se ob zidu v. senci ko- stanjev, skozi listje katerih prodira 1 solnco ter dela na tleh množico jasnih | madežev. Ti madeži dregetajo, migljajo, 1 zginejo, pa se zalesketajo znovič, v I meri, kakor veter guga listje. Vrt je zelo prostoren; mestni hrup sem niti ' ne doletava, zlasti pa gluši Sum vrtnega vlada teh blagoslovljenih anarhistov nekako bala, in da hodi okrog njih, kakor mačka okrog vrele kaše! Šustcršič se je bahal, da mu je gospod pl, Korber zanfčljivo zatrjeval, da z nami naprednjaki niti govori ne. (Smeh, Klici: O jej!) Mogoče, mogoče pa tudi, da si je to sveto laž dr. Šustcršič po star! svoji navadi sam izmislil! (Klicis Čisto gotovo!) V tem pogledu ne vem, koliko je reinlce na njegovih besedah, (Klici s Prav niC! Vse je žlindra! Veselost) zanesljivo pa vem, da mora gospod dr. KOrber takoj pohiteti k umivalniku, če je kdaj segel dr. Susteriifiu v roke! (Burna veselost,) Ali naj si je, kakor s! že bodi, k premisleku nas sili postopanje vlade, ki nam ni pustila, dasi so deželnozborske izjave po zakonu proste za vsak tisk, da bi bili smeli svoje plakate odičiti z gnojnocve-točimi rožicami dr. Šustoršičeve dežclno-zborske poezije. (Živahno odobravanje,) No, avstrijski državniki so dostikrat slepi; oslepo pa najraje takrat, kadar ji» treba pristrici bujno poganjajoče grmičevje katoliškega fanatizma, Nič ne de, če se vlada boji katoliškega anarhizma, narodno-napredna stranka zategadelj pred tem anarhizmom ne bode pod klop zlezla! (Vihamo klicanje: Nikdar! Boj do skrajnosti!) In ali ni anarhistično, če se voditelji naših katoliških komandantov s pravo besti-jalnostjo spravljajo na stan, ki je takorekoč okostnjak vsake države, na vse častivredni uradniški' stan, ki si svoj vsakdanji kruh istotako s polnim obrazom prislužuje, kakor vsak drug stan! Pravico nam ta stan deli v imenu cesarja in v imenu cesarja nam vzdržuje upravo. Dr. Šusteršič pa pljuje na grob svojega očeta. (Viharno pritrjevanje. Klici: Sram ga bodi! Fejl Fej!) ki je bil tudi uradnik in je sam najbolje občutil, kako težko se prisluži uradniški vinar; dr. Šusteršič pa trdi, da je uradnik samo zato na svetu, da žre na državni glavnici, in to pr<*j kot ne v imenu cesarjevem. Ce to mišljenje ni anarhistično, je pa vsaj revolucionarno.------ Cerkveni denar, katerega je v deželi na milijone, je brezdvojbeno lastnina cerkvenih skupin, in zategadelj obdaja ga zakon s posebnim varstvom. Ali te milijone cerkvenega, denarja nasuli so naši dušni pastirji dr. vodometa. Vročina jo velika. V goščavo se začuje čvrčanje vrabcev, toda slabo m zaspano. Sicer pa je tiho naokrog. Opazil sem, da nastaja povsem zala slika: vrt, skupina dreves, solnčni madeži, vodomet, ti dve ženski z nenavadno zalima obrazoma, in jaz, did, z liro pod zidom; vse to ima v sebi nekak čar, ki prevzema mene, slikarja. Pozabim nekoliko na svojo ulogo ter jam-nr* navdušeno popevati: »Hažut lude, ščom ščastliva, Ja 7. togo smiejusja, Bo ne znajut, jak ja často Slozami scaljusja. NeščastUva rodiiaBJa, Neščastliva zginu, Čom ti rodila mne, mali V takoju godinu ?«*) Eva se navdušuje, ker je umetnica, Helena — ker je Ukrajinka, in jaz — ker sta obe tako zali, da me vpijanja njuna prikazen. *) Ljudje trde, da sem srečna, jaz le temu se smejim, ker ne znajo, kal<5 cesto — so jaz revica solzim. Nesrečna sem so rodila, nesrečna tudd umvemj čemu si rodila, mati, rac ob takem času zlem? — (Halje prdiO Susteršiču t korist! Id ni je kronovine v Avstriji, kjer bi toliko cerkvenih glavnic brez postavnega varstva v zasebnih, nekontroliranih kasah ležalo, kakor jih leži v blagajnicah »Ljudske posojilnice" iu »Gospodarske zveze*. Dr. Susteršič je absolutni gospodar cerkvenih milijonov in ž njimi špekulira, kakor špekulira poljski zid na borzi z izročenim mu tajim denarjem. (Burno odobravanje.) To je pač nekaka gospodarska anarhija! Kontrole, resne kontrole ni nobene niti od strani cerkvene oblasti, niti od strani posvetne oblasti. Obedve ti oblasti spita, in zategadelj sta obe sokrivi omenjene anarhije! (Klici: Res je! Tako je!) Proti takim razmeram moramo v imenu občnega blagra najodločneje ugovarjali in zahtevati tudi moram, da naj, če je cerkvena oblast Iahkomišljena i^neraYsodna, vsajpo-svetna oblast stori svojo dolžnost !•----------- Liberalcem groš, klerikalcem knof! Tudi naši goriški farovški listi vlačijo po svojih umazanih predalih te besede dr. Tavčarja. Zelo je zanimivo, da čujemo iz njegovih ust, kako je smatrati ta priložnostno izrečeni stavek. »Klerikalci napravljajo sedaj veliko hrupa radi mojega izreka: liberalcem groi, klerikalcem knof! V tem hrupu leži največjo hinavstvo! Omenjene besede spregovoril sem ob priliki, ko so katoliški shodi in katoliški listi oznanjevali kruto vero, da katolik ne sme pri liberalcu ničesar kupiti in da mora katolik, v kolikor je v njegovih močeh, delati na to, da naprednjak zagazi v beračijo in revščino! Oziraje se na to brezsrčno in nečloveško agitacijo, spregovoril sem v Žireb, da tudi mi lahko sulico zasučemo, in sicer tako, da tudi mi izdamo parolo: svoj k svojim! V tem smislu so bile izpre-govorjene moje besede v Žireh, in v nikakem drugem 1 Sedaj pa jaha na njih dr. Susteršič, in dela se, kakor da bi radi njih moral požirati razbeljene nože in razbeljene meče. Ali s kako pravico se razburja sedaj ta mož?! Odkar stoji na čelu svoje stranke, vodil jo je po načela: liberalcem knof, klerikalcem groSl Iz tega načela privrela je njegova gospodarska organizacija, iz tega načela izhajali so njegovi konsumi, njegove posojilnice, in i hranilnice; na tem načelu sloni njegova j »Ljudska posojilnica" in njegova .Gospo-darska zveza*. (Burno pritrjevanje.) Povsod po deželi, po spovednicah in po prižnicali pela se je pesem: ne kupujte pri liberalcih, kar se pravi po domače: Klerikalcem groš I in "liberalcem knof. Če pa hočemo mi v silo-branu sulico zasukati, pričnejo skakati ti I politični gospodarski organizatorji, prav ka- j kor bi imeli polni želodec bodočega trnja 1 ] Kaka doslednost je to! Omenjena pesem zapela se je ravnokar tudi na občnem zboru »Gospodarske zveze". Na jednt strani so s hlapčevsko ponižnostjo beračili, da naj bi jim država pokrila zdatno zgubo, na drugi strani pa so mazali ljubljanske in druge napredne firme, češ pri teh katoliški ne smejo j kupovati. (Burno klicanje: škandal!) Dr. Ferjančič je povdarjal, da vsi j deželni zbori v Avstriji delujejo, le kranjski počiva, povsodi se dela za blagor dežele in kmeta, pri nas pa vlada brezdelje. Klerikalci | so razbili deželni zbor — ker nimajo večine V njem in ker mu ne predseduje dr. Susteršič. Pojasnil je volitev v odseke, kar so vzeli za izgovor za obstrukcijo. Miru pa še ne bo, tako kričijo klerikalci, dokler se jim ne da vse, kar zahtevajo. Splošna in enaka volilna pravica se da doseči le s porazumijenjem strank pri navzočnosti */4 vseh poslancev. Taka. pravica bi odpravila volilno pravico veleposestva. Veleposestniki pa bi se gotovo klerikalcem na ljubo ne hoteli odpovedati svoji pravici. Torej je le brezvestno ravnanje, kar počnejo klerikalci s splošno volilno pravico..... Narodno-napredna stranka mora sedanji položaj izkoristiti, da se zasveti po glavah. Dež. odbornik Grasveili je naštel celo vrsto nujnih gospodarskih potreb, nebroj prošenj je predloženih, ali rešiti jih ni mogoče, ker deželni zbor ne deluje. Dr. T rili er je v svojem lepem govoru rekel med drugim tudi to-Ie:.... »vrziroo od sebe že enkrat vse zarjavele obzire in pokažimo s prstom na oni faktor, ki je prvi krivec vseh mučnih bolečin, v katerih se vije in stresa v zadnjih desetih letih naša uboga slovenska domovina. In. ako hočemo storiti ' to, potem moramo seči "pač nekoliko višje, nego stoji oni dr. Susteršič. čegar slava se razlega danes križem kranjskih farovžev in mežnarij. i Kdo pa je ta dr. Ivan Susteršič, vas vprašam pred vsem? (Klici: Dr. Žlindra!) Klerikalci trde, da J3 to mož, za katerim stoji 38.000 volilcev. (Smeh.) Jaz pa pravim: ne 38.000 volilcev, temveč par sto duhovskih fanatikov, par sto pokornih mežnarjev in pa 37.000 onih ubogih kranjskih kmetieev, katerim so njih dušni pastirji znali tako temeljito omračiti in zatemniti duševno obzorje, da bi bili z istim prepričanjem in z isto navdušenostjo, kakor dr. Šusteršiča, volili v državni in deželni zbor tudi vse časti vredno kuharico našega premilostnega knezoškofa, ako bi bili slučajno tako zaukazali gospod kaplan. (Viharna veselost.) . Duhovščina torej stoji za dr. Šuster-šičem, za njo pa škof in za škofom — Rim! Fe morda Yvr01Te, a slibT svetovalci njegovi I in taktični vladarji cerkve. Ako bi temu ne | bilo tako, ako bi ne segale doli do Rima one nevidne žice, na katerih capljajo naši klerikalni politiki, tedaj bi bila posvetna moč na-i šega klerikalizma v sredi votla, naokrog pa bi je nič ne bilo. (Tako je! Resnica!) In zategadelj jaz kličem tu javno in neustrašno: Ta Rim je v prvi vrsti kriv vse bede naše, I Šusterliči pa so le njegovi ponižni hlapci in goreči eksekutorji. (Burno, dolgo trajajoče pritrjevanje.) To je nepobitna resnica in skrajni čas je, da s karbolovo kislino te resnice očistimo I okuženo slovensko ozračje. — Veter našega I ogorčenja pa naj tja do Rima nese ta očiščeni zrak in ako bodo merodajni gospodje tudi I pred njim še zapirali svoja okna, potem naj j j nosijo sami odgovornost za to, ako bo struna ! | slej ali prej — počila! Napeta je že do ! skrajnosti! (Viharno pritrjevanje.) Prepogosta | zloraba cerkve v posvetne namene, ki bi bila nemogoča brez višje sankcije, že rodi v nas prepričanje, da odšlevši nekaj častnih, a j I vedno redkejših izjem, narod slovenski nima I več dušnih pastirjev, kakn**nim se je v prej šnjih časih v globokem spoštovanju klanjal, j temveč le še kaslo fanatikov, ki se sama postavlja izven socijalne družbe in v čije i apostolski poklic izgubavamo zadnjo trohico vere. (Gromoviti klici: Tako je! Resnica!) Da se razumemo, dragi somišljeniki! j Meni mojega globokega krščanskega prepričanja, moje neomahljive vere v križanega Boga niti novobodni kranjski popje ne mo- I i rejo iztrgati iz srca; pač pa se bližam s strahovito naglostjo prepričanju, da je od blagoslova ali kletve takih duhovnov neodvisno vprašanje mojega izveličanja. Jaz ne verujem, da bi me duhoven, ki seje sovraštvo mesto ljubezni, zamogel odvezali mojih grehov; jaz ne verujem več, da bi od milostnega spremstva takih ljudij na poti k zadnjemu počitku bil zavisen blagor moje duše, in tudi v nezmotljivost tistega Rima, ki trpi in pokriva te ljudi, ne morem več verovati. Tolažim se pa: Stat crux: dum volvilur — Roma! (Navdušeno pritrjevanje.) In vfje pritrjevanje, dragi somišljeniki prepričuje me, da se slične in enake misli vsiljujejo vara sleherni dan, ko morate gledati divjo gonjo teh elementov, ki so pozabili na blagoslov, preklinjanja bližntka pa so se privadili, kakor se privadi strasten žganjar strupene pijače. In smelo trdim, da se tudi v narodu obrača. Ne iz spoštovanja do duhovna, temveč le iz strahu fred njim dere l marsikje pretežna večina ljudstva za kleri- J kalno zastavo, meneč, da ima sleherni kaplan v žepu ključ do nebes. A kaj potem, ako izgine tak strah in to mnenje? Potem bo v zraku visela vera ljudstva, katero sedaj vežejo | na osebe, in versko anarhijo bodo it" oni, ' ki sejejo sedaj nestrpnost in malikovanje. Mi I tega ne želimo, a neizogibno bo, ako za časa I ne odpre oči — Rim! (Burno ploskanje.) Pa meni se dozdeva, da naši Rimljani tudi sami že občutijo potrebo, odvračati pozornost ljudstva od tega počenjanja, in zato so si izmislili nov krik, s katerim naj se populari/uje klerikalna razdivjanost, ki je dosegla svoj višek dne 23. pr. m. v naši I deželni hiši. j Splošna in jeduaka volilna pravica — tako se imenuje ta krik. Hinavsko komedi-janstvo, predrzno prosti tuiranje velike in vzvišene ideje — milejše besede ne najdem za to sleparjenje ljudstva. Katoliški klerika-I lizem, pa svoboda političnega prepričanja! To sta pojma, ki se dasta združiti tako malo, kakor ogenj in voda. Kamorkoli se oziramo j po zgodovini katoliških narodov, povsodi vidimo, da se rimska cerkev brati vedno le s I privšlegovanimi stanovi, da je bila vsikdar j nasprotna duševnemu osvobojenju naroda » samega; Tam, kjer ima Rim največjo posvetno : oblast, tam je ljudstvo vsikdar na najnižji [ kulturni stopinji in najbolj zatirano. To nam I spričuje Francoska, to nam spričuje stoletna I zgodovina nesrečne Španske. Najprej so uko-I vali v železne spone slepega verskega fanatizma ubogi narod in sedaj zahtevajo za slepca I luč! Ne gospoda katoliška, pred vsem kaneel-I paragraf in potem splošna volilna pravica. Tega I pa ne boste doživeli, da bi sedelo v deželni I hiši kranjski 36 tenzuriranih in netonzurira-I nih tehantov pod osebnim predsedstvom pre-I milostnega knezoškofa. (Veselost in odobra-[ vanje.) Konečno je predlagal resolucijo, ki je bila tudi z navdušenjem sprejeta, in se glasi: Narodno napredni volilci Vojvodine Kranjske, zbrani dne 6. julija 1902 na protestnem shodu v LJubljani, izjavljajo: 1. da smatrajo nezaslišano, celi slovenski narod sramoteče postopanje klerikalne stranke in v prvi vrsti nje roditelja dr. Šusteršiča v deželnozborskih sejali dne 21. in 23. junija 1902 za skrajno frivolen, ker popolnoma iz trte zvit političen manever, upri- | zorjen zgolj v svrho novega brezvestnega beganja in sleparjenja nerazsodne mase kmečkih volilcev ter puntanja istih zoper vsako, popolnemu cerkvenemu usužnjenju naroda nasprotno posvetno avtoriteto; 2. da stor6 odgovorno za vse neizogibne zle posledice tega razdirajočega počenjanja ono cerkveno oblast, ki je na neizmerno kvar katoliški veri postavila v naSi deželi svojo rvtorileto v brp-zpogojno službo ! nekrščanskemu fanatizmu; ' 3. da izrekajo svoje pomilovanje onim I osebno dostojnim klerikalnim poslancem, ki niso imeli poguma, da bi se bili očitno uprli označenemu, za narodnogospodarsko napre- I dovanje vsega prebivalstva brez razlike stranke, ! v prvi vrsti pa njihovih kmečkih volilcev skrajno pogubnemu postopanju; 4, da pa nasprotno čestitajo na izrednem taktu in nzornem samozatajevanju ; narodno napredni deželnozborski delegaciji, čije sleherni člen stoji previsoko, da bi ga zamogfe dosezati poulične psovke drn. Šu-steršiCa; .i. da poživljajo to delegacijo, izrekajoč jej popolno zaupanje, naj z vso odločnostjo nadaljuje neizprosni, vsako paktiranjc izkij ti-čujoči boj zoper sedanjo klerikalno stranko v deželi, pač pa naj se zavzame za potrebno, vsem produktivnim stanovom pravično volilno reformo. j Domače in mm novice. Imenovanje. — Naučni minister je imenoval dosedanjega suplenta-učitelja veronauka na državnem gimnaziju v Trstu dr. Ludovika C i kovica pravim učiteljem veronauka na istem zavodu. Premembe v tukajšnjem gozdarskem uradu. — Dvorni svetnik in ravnatelj tukajšnjega gozdarskega urada g. M. Sta ininger je stopil na svojo lastno prošnjo v pokoj. Ob tej priliki je dobil od Njeg. Veličanstva komendo Franc Josipovega reda. Njegovim namestnikom je imenovan g. Rud. Thoroa v Gmundnu. Pevskemu In glasbenemu društvu so darovali nadalje po koncertu pretekle nedelje: g. Ivan Reja, gostilničar, 4 krone in g. Ani. Jerkič, fotograf, krono 1-25. Vrlim darovalcem iskrena hvala! Konsekractja prem. nadškofa in kneza se bo vršila v Veliki cerkvi dni 20. t. m. ob navzočnosti treh škofov. Konsekraciji bo sledila takoj intronizacija. Zrelostni Izpiti na e. kr. gimnazija 4.—8. julija. — Za zrelostni izpit se je oglasilo 30 osraošolcev: 28 rednih, 1 unanji in 1 lanski ponesrečenec. Med temi je 13 Slovencev, 12 Italijanov, 5 Nemcev. Pismene naloge meseca junija je pistlo vseh 30, a 1 je propal že pri tej izkušnji, 2 sta se zbala ter odstopila pred ustnim izpitom, 1 pa je zbolel in se podvrže izpitu jeseni. Med ostalimi 26 izkušenimi so 3 odlično zreli, 16 je zrelih, 6iim pa je dovoljeno, da ponove izpit iz jednega predmeta po počitnicah. Pri ustnem izpitu torej letos ni propal , noben abiturient: prikazen, kakoršne še do-zdaj nismo doživeli. Slovenski abilurientje so ti-le: Ivan F a ve tU iz Skrilj, Jaroslav Med veš z Livfca, Peter Me d veš ček iz Gorice, Karol Pirjevec iz^Gorice, Fran Pavšič iz Go- I rice in Josip E t j e c iz Sovodenj. i Dr. Fran Kos, vzgojitelj naših uči- I te'Ue, si hoče po vsej sili pridobiti naslov pre- 1 drznega zavijača in brbljača.— Kako je ta 1 človek pričal pod prisego že večkrat, smo v I »Soči" povedali. In kako je pričal na zadnji 1 obravnavi, je »Soča* naslikala s kričečimi I dejstvi. I Njegovo pričanje je bilo jako premiš- 1 ljeno ! Bilo bi sposobno, da bi vrglo na Gabr. I čudno luč, ako bi ta ne znal takoj dati temu I I brbljaču odgovor, kakoršen je — zaslužil. I I Dr. Stanič ga je nalašč (to po- f ! vemo zdaj) vprašal, ali se je pod njim bla- : gajna vedno ujemala s saldom v štraci. Ve- ',, deli smo, da izpove — neresnico. In ' tako je bilo. Ta človek, z nedolžnostjo sv. I Frančiška na obrazu, je z vso resnostjo iz- I povedal, da le d v a krat se mu ni ujemalo, I za 20 in 40 gld., ali še takrat je bilo P toliko preveč (— to je povdarjal!! -—) v < blagajni itd. ~ In na to so mu ribali pod predrzne brke slučaj za slučajem, ko se ni ujemalo, in sicer tudi na Škodo blagajne. Kaj takega mož ni pričakoval. Čitateljeu so ti k slučaji znani. < In kaj pravi zdaj na vse to Usta slavna t priča dr. Kos? — Čujmo g,ii — V »Gorici« § pile : »Kdo je odgovoren za napake, katere je f delal uradnik F,? — Ogovor: ravnateljstvo, ' katero je obstajalo iz petih članov. Član ravnateljstva nisem bil samo jaz, ampak ves tisti » čas tudi Andrej Gabršček in od spomladi I leta 1895. naprej tudi dr. Henrik Turna. 1 C? je uradnik kje kaj pogrešil, sta odbornika i GabrAčck in Turna zarad tega prav tako od- ' govorna, kakor jaz. Če mi Gabršček hoče v I tem oziru kaj očitati, bije samega sebe po f zob<>h ter ob enem izpodkopava ugled rečene f posojilnice. Jjz za svojo osebo lahko z mirno t vestjo trdim, da sem leta 1894. in v prvi po- f lovici leta 1895. storil za »Ljudsko posojil- f nico# več, kakor bi bil z oziram na svoje f slabo zdravje smel storiti. Bolehnost je bila i kriva, da posebno leta 1895. nisem mogel za f posojilnico storiti toliko, kolikor bi bil rad, A j na drugi strani pa priznavajmo, da je bila f med drugim tudi Gabrščekova naloga, ' d«i bi bil že leta 1894, in 1895. stikal po na- l pakah v štraei, no pa še le letos. Kako je ; mogoče, da so se pred Gabrščekovinii in Tu- i t no vi mi očmi delale take napake, kakršne so I opisane v zadnji »Soči* ? Kaj ni njuna bistro- I vidnost takrat opazila nobenih hib! Kaj s<> I gospoda menda nista dovolj brigala, kaj se v | posojilnici godi, ter sta svojo nalogo kot od- ,< bornika kolikor toliko zanemarjala ? Ne samo enkrat, ampak stokrat bi bila lahko zahtevala, : da se vsa k i krat, kadar bi bila hotela, vsi ko- ¦ tički v denarnici preiščejo in ves denar pro-šteje. Menda bi bila Se to njuna dolžnost! i Ali pa naj bom jaz za vse napake odgovoren, l ves napredek pa naj bode njuna zasluga!' Taka pisava iz peresa dr. Kosa je danes naravnost — nesramna!! Ali dr. Kos preje vsega tega ni vedel? Kako je pa pričal že na dveh porotnih obravnavali ? .^ Kako se glasi oni podli članček v »Gorici*, | ki je le Kosovo maslo?! — Ali ga cujeli* I tiča? Takrat, ko je bil pa Gabr. denarničar, f takrat je bil Gabr. za vse odgovoren, eelo R za napake, katere so delali drugi, • vštevsi dr. | Kosa. Predsednik Vodopivec ni bil prav nič ^ odgovoren, pač pa Gabr. še zanj. Dr. Kos je zares nesramen žtobudrač! | V ,Gorici* se 2adira v Gabr. in dr. Turno, ki naj b« bila stikata že I. 1894. in 1895. po | napakah, katere je napravi! uradnik v K o- '/ so vem poslovanju, — dočim prav dr. Kos k najbolje ve, da toni bila njiju naloga, ? ne dotakne pa se niti z besedico pregled- | n i k a, kateri edini poleg Kosa je bil za to | poklican. — Ali dr. Kos mora ostati vstrajen 1 v že pričeli brezobraznosli, ker njemu sta 1 Gabr. in dr. Tuma na želodcu; njima zdaj | celo očita, da kolikortoliko nista vršila svoje f odborniške dolžnosti, ker nista stikala po napakah Kosovega blagajništva. On ve, da sta oba odborniške dolžnosti »zpolnovala, j ali.., briga se on za resnico! On ima dober j spomin le za tisto, kar hoče; ako je mogel izpovedati kaj, kar bi utegnilo škoditi, tepa . se je vselej čudovito natanko sporni- ^ njal, tudi reči, ki se nikdar godile niso, — | kar bi pa imelo koristiti, tega si nikdar ni | spominjal, dasi so bila občeznane vsakdanje 1 stvari, katerih pozabiti ni mogoče. — Tako 1 je, g. dr. Kos! Poznamo Vas, kakor slab 1 novec in Vas — preziramo! I Prvi pozdrav iz nove Justlčne pa- I laže. — V torek dne 8. t m. nam je poslal I gospod državni pravdnik iz nove justične pa- I • lače svoj prvi pozdrav v obliki dekreta o J I zaplembi našega lista. Zaplenil nam je eno 1 notico kar celo od začetka do konca z vsemi , pikami in vejicami vred. Zaplemba pred to, katera se je bila izvršila šele pri drugem izdanju v popoludanjskih urah, nas je bila presenetila, ali izrednost v onem slučaju je rodila v nas slutnje, glede j katerih sedaj vemo, kako jih je smatrati. Slutili smo, da je dana direktiva, ne pustiti v svet ničesar proti duhovščini, km se da ko* ličkaj nategniti na znane harmonika-paragrafe. Zaplemba od torka nas potrjuje v tem. Tako kakor v torek, smo pisali že stokrat in sto-' krat, in istotako tako, kakor pri predzadnji zaplembi, ne da bi bil g. državni .pravdnik zaplenil tistih sestavkov. Je pač stal na onem stališču, na katerem stojijo državna pravdni-štva drugje, da puščajo take reči v javnost, ker v istini nenahajamo v njih prav nič takega, kar bi ne smelo v njo, ker bi se križalo s paragrafi. Slobodno pišejo drugje še vse huje, nego mi, ne da bi bili zaplenjeni __pri nas pa se je utesnilo še tisto malo svobode, katero smo vživali nasproti duhovščini, katera pa nas blati in grdi, tudi po stanovih, na najnesramniše načine po svojih svobodnih listih. Ni treba hoditi daleč po vzgled, le poglejte malce v »Gorico" in ,Prim. Ust*.... Naši zastareli zakoni datirajo iz onih časov, ko se je pri vsaki reči Skrupulozno jemalo oz!? na duhovski stan. Tak pečat jim je ulisnen, in se sedaj čutimo, da U pečat drži m jiko dobro, čeprav se bliža stari tiskovni zakon že svojemu zitonu. Zdi se, kakor da hoče privilegiran stan izrabiti Se zadnjo moč zahajajočih paragrafov... Na to stran smo na čistem. Toda gospodje, ki menijo, da se na tak način varuje duhovščino, da se ne sme govoriti resnice o njej, se jako varajo.------------ Če pa pogledamo zaplenjeni članek, ne vidimo v njem nikakeg.% .nagovarjanja k sovražnostim*, kater h vej znanih lurmonika-paragrafov se bržčas poprimejo, marveč edino le vsporedbo v plačilu v delavskem in duhovskem stanu. In taka vsporedba bi ne bila dovoljena?! — Vera gg. rumeev na plačilo onstran groba pa menda vendar ni tako slabj, da bi jo moral braniti že g. državni pravdnik z zaplenbo?!? Kaj smo tako daleč? —. — — Potem pa ta način zaplembe! Ztplc-njena nam je bila kar cela notica, Ako se Se morajo držati novega .bcfiia" glede duhovščine najstrožje, potem naj so že zaplenili v božjem imenu drugi del sestavka, katera zaplemba pa, kar povdarjamo, pri navadnih odnošajih po naših nazorih in po praksi do sedanjega časa ni mogoča, ali da so zaplenili na primer tudi prvi del člančiča, za to pa menda res ni prav nobenega vzroka, ampak je narekovala zaplenjenje le komodnost. Kd"> bo v tej vročini izločeval stavke in dele člankov, kar črta se napravi čez celo pa je. Po taki nosi praksi ne smemo niti zapisati več, da je kaplan K. bral mašo v cerkvi sv. Ivana. In vendar je to tako nedolžen stavek, da bi smel stali v vsakem duhovskem listu! Proti taki praksi se bomo borili z vso močjo, in menda so prepričani celo na drživnem pravdništvu, da je v tem pogledu pravica na naši strani! — Velika, velika je še moč naših črnih nasprotnikov, in roka te moči sega celo po zakonih proti nam, ali prepričanje imamo, da zdrobljena bo pa le, prej ali slej! Cim več zaščite na eni strani, Um brezobzirnejši bo boj na drugi. Mi stopamo nevstrašeni naprej l Dragoceno priznan je. — Da je naš političen boj tak, kakoršen je, temu so krivi klerikalci, ker vodijo ves boj z »lažjo in nepoštenimi sredstvi. Vsakdo, kdor pozna ta boj ler sodi prav nepristransko, ne more priti do drugega zaključka. To smo tudi že neštetokrat povdarjali, dokazovali pa tega sploh treba ni, ker je tako notorična resnica, da mora Živeti z glavo v mehu ali pa biti neskončno zloben, kdor je drugačnih mislij. Da na lopovščine in podlosti klerikalne stranke, na njena nepoštena sredstva, ne more biti protiboj tako uglajen, kakor je nasproti pametnemu in poštenemu političnemu nasprotniku, je umevno samo po sebi. Klerikalci dobivajo sproti, kar zaslužijo; kar iščejo, to najdejo v pošteni meri. Klerikalci so v dosedanjem političnem boju igrali in igrajo še vlogo pobožnega ali zato toliko perfidnejšega hinavca, ki jezu-vitsko obrača oči proti nebu ter kaže nase kot preganjenca, kot zatiranca, potem ko je dobil na svoje lopovščine primernih batin. Strašno sveti in nedolžni znajo biti naši kle- rikalci v takih trenotkih. Ničesa nočejo pri- j znati, nikakega svojega greha, ničesa niso I oni zakrivili, le ti hudiču zapisani liberavci I jih preganjajo po nedolžnem.... I Ali v zadnjem Času pa so v surovosti I tako napredovali, da jo vidijo celo sami s svojimi očmi. Spoznali so svojo odurnost in surovost, spoznali, da v tem boju udri-Jb^.^^Sjojenec* J^anareč P,še v "soboto v uvodnem članku mea*^3rugim3*^Z d a j je bil boj. In v boju se udriha. Vsak boj je nekaj odurnega, nekaj, če hočete, surovega. In oni, kateri pusti samo mahati po sebi, a sam "ne udari nikdar, tega premagajo, pobijejo, poteptajo/' —Kaj takega se | ne čuje vsaki dan iz klerikalnih ust. Zdaj so povedali oni sami, da so udrihali, dar je njihov boj oduren in suiov, in da je norec tisti, ki se pusti ubiti od svojih nasprotnikov. Hvala lepa! Klerikalci vodijo proti nam boj, kateremu je namen: nas premagati, pobiti, poteptati. V tem boju udrihajo odurno in surovo, in vrhu tega, prosimo, imeti pred očmi zgodovinsko dejstvo, da so oni začeli, Doslej je bilo strašno zgražanje, kakor smo že rekli, kadar so dobili po svojih lažnjivih čeljustih, kakor so zaslužili, strašen krik in vik zaganjajo vsakikrat, kadar se razkriva njihove škandale ter žigosa njihovo narodu škodljivo delovanje. Ali sedaj, po nečuvenih škandalih v kranjskem deželnem zboru, ko je dosežen vrhunec surovosti in škodovanju v klerikalni politiki, vendar vidijo pred seboj svoje gnusno početje, in začeli so govoriti o udrihanju, o odurnosti in surovosti in da v boju se udriha, ter da tistega, ki pusti le mahati po sebi, premagajo, pobijejo, poteptajo... Mi pribijamo to ter bomo to ribali pod nos klerikalcem, kadar so začno zopet zvijati po jczuvitsko, ko prejmejo za svoje lopovščine in za s\oje škodovatijc narodu primerne odgovore. Spoznanje samega sebe jo po pregovoru sicer prva pot k poboljšanju, ali kdor bi ta pregovor meril na klerikalce, ta bi se kruto varal. Priznanje o svoji % osludnosti in udrihanju jim jo le tako ušlo, ker so se njihove .čednosti* pok zale v taki luči, da jih ni bilo mogoče več tajiti, drugače pa ostanejo nepoboljšljivi. In mi nimamo nič proti temu. Klerikalna politika jo s Škandali v kranjskem dež. zboru tako zavozib, da moramo marki ti, kar storimo seveda radi, sedanji čas kot pričetek obračanju na bolje. Tako zdivjana in poživinjena stranka, kakoi* '}<>. dandanašnji klerikalna, nima več trajnega obstanka. To se pokaže že v bližnji bodočnosti. Kopala je jamo drugim, pada pa sama vanjo. Kako bedasto so zlobni. — Deželni poslanec Štrekelj je vprašal v zadnji seji, kako je to, da deželni odbor ni še razpisal novih volitev cestnega odbora komenskega, kajti zadnje volitve so bile 1. 1895. in je bil po odbitih pritožbah sestavljen '25. jan. 1896. Torej je preteklo tudi po sestavitvi že 6 M in 5 mesecev. — Petica v letnici 1895. je bila podobna o s m i c i, in tako so čitali 1. 1898. — (To se je pozneje popravilo.) Zaradi tega se .Goric.** norčuje, češ, kako je mogoče, da se je sestavil cestni odbor 2 leti predno je bil izvoljen itd. — Ne rečemo drugega nego: hudobni so, hudobni! Letošnja XIV, glavna skupščina .Zaveze avstrijskih Jugoslovanskih učiteljskih dm§tev» se bo vršila 14., 15. Sn 16, avgusta v Trstu. Ob tej priliki namerava pripravljalni odbor z i prireditev zborovanja prirediti poučen izlet v Benetke na Llovdovem parniku .Leda* ali ,Sel6ne*, ako se zglasi zadostno Število .udeležencev. 10. številka .Učiteljskega tovariša" z dne 1. julija je objavila dotični poziv. Iz tega provzemamo, da bi se odpeljali izletniki iz Trsta 16. avgusta ob 2. uri popolnoči, dospeli v Benetke po 5 do 57i urni vožnji ter se vrnili v Trst 18. avgusta okoli 1. uri popolnoči. Da bode pripravljam odbor vedel za določeno število oseb, naj se vsakdo, ki se misli udeležiti tega zanimivega izleta, zglasi pri gosp. Antonu Germeku, učitelju pri Sv. Ivanu blizu Trsta, in mu pošlje 5 K; toliko velja vožnja tja in nazaj. Pričakujemo, da se ne zglasi samo učiteljstvo, temveč tudi ne-u&i tel ji v mnogobrojnem številu za ta velezanimivi izlet, saj se jim ponuja najlepša prilika, da si ogledajo vse znamenitosti tega mesta. Vodstvo,Z a veze*. Smatrajo ga neodgovornim. — Svoj čas smo poročali/da. je nekega mladeniča Iv. Karglerja iz..Solkana, ko se je peljal na j bieiklju v Kanal, napadel neki Jos. Simšič, 19 let star, iz Tolminskega Loga, z besedami: Ali denar ali te ubijem, na kar je dal mladenič, kar je imel, ter se potem vrnil v Solkan. Simšič bi bil moral priti pred porotnike v zadnjem zasedanju, ali ker je videti zmešan, ga niso tirali v sodno dvorano, marveč so ga j postavili pod zdravniško nadzorstvo, na kar j so ga proglasili neodgovornim zTnapadler j ga sodnija ne bo več klicala na odgovor. Iz Prvaelne. — Ženska podruž. sv. j Cirila in M. vabi svoje članice k občnemu zboru dne 13. julija ob 4. uri pop. v šolskem prostoru. Dnevni red po pravilih. Odbor. Požar. — Dne 6. t. m. proti polnoči sta pogoreli 2 hiši in hlev v Sv. Lovrencu pri Moši, last Ant. in Jos. Cesehia. Poginila je tudi krava, vredna 300 K, in žita za 300 K. Ljudje so se rešili. Škode je 8000 K, pa je pokrita z zavarovanjem. Potres. — Iz Bolca nam poročajo 7, i t. m. Danes ob 4s/4 zjutraj so culi mnogi I potres, ki je trajal kake 4 sekunde. Culo se • je bobnenje, šipe so hitro zarožljale. Sunek je bil vertikalen. — Drugih pojavov ni bilo. V obrambo proti svinjski kugi. — C. kr. namestništvo razglaša, da znaša v smislu ces. dol. od 15. sept. 1900. in min. dol, od 18. sept. 1900. v mesecu juniju letos obstoječa poprečna tržna cena za zaklane j presiče vseh vrst v tekočem mesecu v Pri-morju kot podlaga odškodninam glede izvajanja gorenjih določil za zaklane prešiče, za kg 1 K 20 v. Koprivskl mladeniči priredijo dne 20. junija pop. v prostorih g. Ant. Lovrenčiča si. 23. javni ples. Pri plesu bo svirala so-kolska godba iz Prvačine, Zalivala. — Udano podpisani se zahvaljujem v imenu odbora bralnega in pevskega društva .čaven* iz Skrilj in bralnega in pevskega društva iz Dobravelj vsem rodo-I ljubnim udeležnikom na veselici v Dobravljah v nedeljo dne 0, t. m. Posebno se zaliva-; Ijujem slavnemu tamburaškemu društvu iz | Sturij, katero nas je razveseljevalo zares s ' svojo umetnostjo. Zahvaljujem se pa tudi vrlim in naprednim Ajdovcem, kateri od take prilike nikdar ne izostanejo. Vsem skupaj kličem: Bog Vas živi v blagor naroda! V Skriljah, 8. julija 1902. A. Vrčon. Kliicniatograficiic predstave pričnejo v nedeljo zvečer v Ajdovščini. Ker je program jako zanimiv, se nadejava mnogoštevilnega obiska. Natančneje se izve po plakatih. S poslovanjem; Jerkič & Wois. NB. Ob enem bo sprejemal gosp. Weis naročila fotografske stroke, za kojih umetniško dovršenost jame odlikov. fotografski atelije A. Jerkič, Gorica, Gosposka ulica 7. Razgled po svetu. Nagodbena pogajanja med Av- 1 strijo in Ogersko se bodo nadaljevala te dni. Ogerski listi so tega mnenja, da nova . p »gajanja ne bodo imela drugih vspehov I nego doslej. Ogri ne odnehajo niti za las. Nagodbeno vprašanje pride v kritični stadij pa šele baje v mesecu septembru. j Deželni zbor Istrski. —- Pri volitvah j v dež. komisijo za obrtni davek in v dež. • priz. komisijo za osebno dohodarino so iz-l voljeni iz kurije kmečkih občin Karol Siškovič, . Pavel Tomažič in Jos. Kurelič in Ant. Radoš j i kot namestnika. Med drugimi točkami je bito j utemeljevanje nujnega predloga, da bi se ne j smelo pobirati od hi piva večjih obč. doklad J nego 2 K 20 v, marveč naj se dovoli zvišati užitnino od hI piva na 5 K. i j V Trstu stavkajo vozniki, ki privažajo ! J in odvažajo blago s kolodvorov in ladij, j I Vseh stavkujočih je C50. | I Zbcsnell dr. Žlindra toži sedaj tudi j j ,SIavische Gorrespondenz*. Značilno je, da i j ga je zapustil celo .Vaterland*. Priobčuje j sicer neki njegov depis, poln nesramnostij, J ali dostavlja, da mora početje Šusteršičeve J stranke odločno obsojati. — Samo .Politik* I je tako pridna, da prinaša vse klerikalne laži J iz Ljubljane z neko radostjo ter jih hvali kot j dobro blago. Proti avtonomiji Južnega TIrola se J pridno oglašajo tirolski Nemci po shodih. V I deželnem zboru je že nekaj kazalo, kakor J da bi prišlo do takega sporazumljenja, ka-I koršno žele Lahi, katere hočejo razni nemški j voditelji imeti na svoji strani v boju proti I Slovanom, ali sedaj se oglaša ljudstvo; vo-j lilci govorijo, da ne privolijo v tako razde- , j litev dežele, kakor hočejo Lahi. V Inomostu j se je shod izrekel odločno proti zahtevam J Lahov ter zahteval, da naj nemški poslanci J če ni drugače z obstrukcijo preprečijo uresni-' čenje laških želja. I Poljski pozdrav nemškemu cesarju. Povodom dohoda nemškega cesarja na poznfoijska tla so izdali poljski narodni plemiči izjavo, s katero označujejo svoje stališče napram kralju in Prusiji v sedanjih razmerah. Izjava se glasi: .Ker si nismo svesti nobene krivde v svojih odnošajih do države in do monarha, ker pripisovano nam prizadevanje po IoCenju od monarhije ali po spremembi sedanjega stanja zavračamo z ogorčenjem kakor ne-osnovano klevetanje, zato pričakujemo — zaupajoči vsemogočnosti najvišjega Voditelja človeških usod in pa večkrat pokazani bistror vidnosti cesarja — s popolno gotovostjo ure, ko se izgubi umetna megla, ki nas je za- M^±MM. čistost našega mišljenja kakor ___ državljanov in podanikov zablesti v polnem sijaju pred očmi cesarja in kralja. Potem še le bomo v položaju, katerega si danes želimo, da bomo — zvesti svoji cerkvi in svoji narodnosti, pri kateri hočemo vztrajati do zadnjega zdihijaja — mogli nuditi Vašemu Veličanstvu ne le zvestobo, kakor sedaj, ampak tudi odkritosrčno veselje in hvaležnost in ko bomo mogli v miru in mejsebojnem spoštovanju z našimi nemškimi sodržavljani delati na notranjem utrjenju dr-I žavne zgradbe*. Velikansko podzemsko Jamo, naj-brže največjo sveta, so našli nedavno štirje pogumni hribolazci blizu vasi Stalden v Muotta-dolini v Švici. Raziskovalci so prehodili v dveh dneh 2750 m pod zemljo ter našli velikanske dvorane, polne najlepših kapnikov ter podzemsko hudournike tako močne, da bi lahko gonili žage. Iz Londona v Port Artur t 11 dneh. Promet s potniki in blagom na mandžurski železnici se otvori letos jeseni do Port Artura. Stroškov bo 140,000.000 mark za gradnjo cele črte, po kateri bodo drdrali vsaki dan ekspresni vlaki iz Moskvo v Ir-kutsk, s čemur se vožnja 8 dnij skrajša na 5. Ob jednom bo gotova crlo ob bujknlskem jezeru, tako da bo trajala potem vožnja iz Londona v Port Artur le Ji dnij. O vojskah v preteklem stoletju. — Največ vojakov jo bilo v boju pri Lipskom, ki je trajal 3 dni. Armada zvezancev je štela 91.000 Avstrijcev, 12.000 Rusov, 72.000 Prusov, 19.000 Švedov, skupaj 302.000 mož. Napoleon je imel samo 171.000 mož (22.000 konjenikov) in 700 topov. — Pri Kraljevem Gradcu so imeli Nemci 220.900 mož (27.178 konjikov) in 780 topov, Avstrijci 215.134 mož (23.822 konjikov) in 770 topov. Pri Slavkovu (Austerlitz) se je vojskovalo 310.000 vojakov, pri Gravelolte 300.000, pri Draž-danih 1813 1. 296.000 mož, pri Solferinu 1859 1. 284.000, pri Budvšinu 1813 leta 259.000, pri Sedanu 1870 1. 244.000 mož. Največ konjenikov in topov je bilo pri Lipskem: 2000 topov in 78.000 konjenikov. Najbolj krvava je bila bitva pri "VVagramu, kjer je padlo 38%, pri Kraljevem Gradcu 7'/t%. P« "VVorthu 13%, pri Sedanu 12%, pri Plevni 14% cele armade. Konji Iz Ogerske t Južnoafriški vojni. — Skupno je bilo odpeljanih z Reke v južno Afriko konj 65.111, in sicer leta 1900: 11.084, leta 1901: 16990 in 1. 1902: 36317. Vrednost teh konj znaša okoli 39 milijonov kron. Konji z Ogerske so prišli na tako dober glas, da prihajajo naročila iz raznih delov sveta. Hočejo začeti' tudi konkurenco avstralskim konjem v Indiji. Novejši vesti. — Neki laški dalmatinski list prinaša vest, baje iz povsem zanesljivega vira, da bo naslednik grofu Gce$su vit. Simonelli. — Dalmatinski deželni zbor je sprejel Prodanov predlog, naj se storijo potrebni koraki, da postane god sv. Cirila in Metoda zopet zapovedan praznik. — Laški kralj dospe v Petrograd v nedeljo. Ruski car mu vrne poset prihodnjo spomlad. — Angleškega kralja bodo kronali baje okoli 20. avgusta. — Pozor! Parna opekarna v Ilirski Bistrici potrebuje 40 50 dobrih delavcev za kopanje in prevažanje zemlje, katere takoj vsprejme proti dobremu plačilu. Potni stroški in stanovanje-prosto. Delo traja do 15. novembra t. 1. Nadaljna pojasnila in vozni listi se dobijo pri gosp. Jos. Dekla** v Gorici Via Municipio št. 1. »Krojaška zadruga11 vpisana zadruga z omejeno zavezo v Gorici. Gosposka ulica št. 7. Velika zaloga manufakturnega blaga Priporoča conj. odjemalcem svoje v obširni izberj dospelo novo sveže blago za jesensko in zimsko dobo, za ženske in niožkc; vsakovrstna suknn, kot: Loden, Cheviot, Kammgarn i. dr. Krasna izbera volnenin, forštajnov (porhet), »Lawn Tennis« i. dr. za ženske obleke. Priporoča izborno perilo, bpmbažasto in cvirnasto, katero prejema iz prvih sležkih tovarn; med temi ima tudi preproge, namizne prte, zavese, žepne rute, bbmbažaste in cvirnaste, blago za blazine, plahte, kovtre, žamet in pliš v vseh barvah; prtenino, ogrinalke itd. Lepo perilo za možke in sicer: srajce* ovratnike, zapestnice, prsnike, ovratnice, nogovice, JSger-srajce, za hribolazce itd. itd. Vse po najntfjUi in zadnjih ecnali »res pogajanja. Na željo se pošlje tudi uzorce, poštnine proste. JOSIP ROVAN zalagatelj prve odlikovane kranjske eksportne pivovarne na par. T. Frfihlich-a na Vrhniki. Zaloga v Gorici — Rabatišče štev. 20. Priporoča se p. n. častitim gg. odjemalcem iz mesta in dežele. V zalogi ima vedno sveže pivo kakor: »eksportno marčno", »kranjski biser" ter specijaliteto »Sranal-PaHar". Cene so kljub draginji ledu zmerne; postrežba vedno točna. V podružni zalogi na Gorieici pri „Rebku", je za tamožnje naročnike vedno sveže pivo s potrebnim ledom na razpolago. Deželno doklado za goriško okolico plačam podvzetniku jaz, ter nimajo con. naročniki na to stran nobene obveznosti. Ob enem tudi naznanjam slav. občinstvu, da se je tvrdka letos na moj nasvet in zahtevo pri proizvaji piva strogo ozirala na tukaj.šne zahteve glede okusa in barve, o čemur se cen. rojaki z blagohotnimi naročili in poskušnjo lahko prepričajo. Sa ejemanr tudi »aroe Ia na naravni leti iz gozdnih jam (brezdnov) ter je istega na razpolago 80 do 20 vozov po 2"> metr. stotov. Cene po dogovoru. Pfajffrlovi šivaTnFstroji so najbolji. -"^Hj l"Pllfil, ki i> itpelje i po miši To sliši kupec sicer o vsakem izdelku in o. navadno nili n« ve kaj je šivalni si roj, in še nit v šivalni stroj, tem muiij kako isli Siv;i, t več. kot 20-Ietni poskuSnji raznih tovarniških Htr<>>v .-.«¦ pt.|.n. ,..¦, da ho res Pfaffovi šivalni stroji najbolj trpežni, ler so uv.-rili da *e ne dela z nobenim drugim strojem tako na!aiu'no kot s Pfaffoviin, delajo celo po UMe.Ini dobi Še vedno brezšumno. so neprekn^jivi za domačo rabo in obrtne namene. so posebno pripravni /a ume no vezenje (recruuirenje) ler se poučuje bivzpla i.ela 188!. v Goric ustenovljeta tvrdka L Riessner, y Nnnsld ulici 3, i (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnieo umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voSCene sveCe itd. vse po zmerni ceni Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tutii svojo tiskamo frk m perilo. Pfaffovi šivalni stroji Pfaffovi šivalni stroji Pfaffovi šivalni stroji Pfaffovi šivalni stroji piekosijo na ilr.hr. ¦ - l 10 let. tiiko tm (Iio. Jamči Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pffaffove šivalne stroje. laloga Pfaffovih šivalnih in dragih strojev v lonci via lunicipio štev. 1 SAUNIG & DEKLEVA. Popravljalnimi šivalnih strojev, dvokoles Nunska ulica 14. Mizarska zadruga 1* * 1* 1 y Borici (iolkan) 1 Naznanja slavnemu ob5 I in založnikon instvu, gospodom trgovcem 1 i pohištva, da ima 1 j veliko zaloge j^|J veliko zalogo j | izgotovljenega pi ihišfva vseh slogov | v Solkanu pri Gorici. * * *i * *l * i*1 v Solkanu pri Gorici. 1 1 Naznanjamo, da smo prevzeli 1 dosedanjo trgovino pohištva tvrdfce 1 Ant. Černigoja v Trstu, Via Piazza Kar ni v zalogi, so izvrši točno 1 j po naročilu v najkrajšem Času. 1 w*r j j Cene zmerne. | Delo je lično ter dobro osušeno. I vecchia št. r, katero bodemo vodili pod J9dnakim imenom. Anton Potatzky v Gorici. >"u sredi UuStcIja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO- Najceneje kupovaliiče airnberškega In drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. 1'OTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalno stroje. POTREBŠČINE za krojače in Čevljarje, Svetinji«*. — Kožni lem-f. MaSiie Knjižice. Hišna obuvala za vse letno čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, Icrošnjarje, procfajalcc pejuitha s in trgih ter na deželi. -2 :'"» 8 Na dež jtibil. razstavi odlikovan * stebr. > Nu Ivovski razstavi » prvo ceno - ."rebri Podpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, bvojo prodajalnico jestvin. V stslogj Imn kavo vseh vrst, različne moke h Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače, n. pr. francoski Cognac, pristni kranjski brinjevee, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružjeo fSenfj, Ciril -Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago Postrežba točna in po zmernih cenah Z odličnim spoštovanjem Josip Kutin, trgovec v Smienišfel ulici »t. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga«. ffi ¦$ človek parkral pije omenjeno zeliSčno vino. Ako se človeku zapeka in ne more na potrebo, čuti nekako tesnobo, klanje (madron), srčno utripanje, brezsenosf, kakor tudi zasedanje krvi v jetrih, vranici in vratni« jhemoroidi). "ZeliSčno vino ozdravi vse to hitro, odpravi neprebav1; -vost in odstrani iz želodca m crev vse nepotrebne in nerabljive snovi. Medlost, bledost, pomanjkanje krvi in oslabelost ^^S^cL:; krvi in bohuh jeter. Ako se nima apetita oslabi, a glavobol in noči prebilo brez' spanja uplivajo tako nanj, da začne hirati. Zeliščno vino po.iis.ga zopet. okrcpivSi životno moP. Čistilna voda > > > # L „Reale" Tovarna uzornifi telovadnih priprav j i?. wd,-ov Mnthias, \^u,\m JOB. YIMDYŠ-1.,;Henrika Maitonija v Budimpešti je toplo priporočena od prvih tu - in inozemskih zdravniških avtoritet kot najbolje Čistilno sredstvo. Odlikuje so radi množine soli »Glauber« in grenko soli, katero ima v sebi ter s svojim hitrim in dobrim učinkom. Zaloga za Gorico : Lekarna G. B. Pontoni. v Pragi na Smihovu (Praha-Smichov) Vinol.radska uli.-e čislo Slfi se priporoča k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolskili i« šolskili telovadnic po najnovejSih pripoznanih in praktičnih sestavih. V ta dokaz je na razpolago mnogo priporoču-jočib spričiil domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. Cene zelA zmerne, pla*iij> se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. //avadne priprave so vedno v zalogi. Ceniki, proračuni in načrti xa popolne telo vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto« 3 Fftpravn tzrrSnj« p« najnižjih conah. Zeliščno vmo pospešuje apetit, {jrebavo in reditvo, pospeši delovanje krvi," pomiri razdražene živce m obudi veselje do življenja. Vse to dokazujejo mno«e zahvale in pripoznanja. m;n a? ! ? V'n,° se i°h\ ! sl'r!LleniCil» P« ghl. 1-50 in- 2- v lekarnah v Gorici, Kt.r-mmu, Ajelu, Gamplnngu Gradezu, Hotnansu, Fiumičelu, Gradišču ob Soči, Honkah. Ogleju, Tržuu, Kanalu, Vidmu, Palmanovi, Tolminu. Idriji. Ajdovščini. Sežani, Vipavi. Portopruaru. iislui.d kakor tudi po vseh lekarnah avstro-ogerske monarhije in bližnjih deželah. Lekarna <*. t>is ofolelU v Gorici pošilja tri ra več steklenic zeliščnega vina po originalnih cenah po vsi Avstriji. Opominja se na različne ponaredbe l Zahteva naj se izrecno Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino. s • -i 0ojf«2eliSCnd vino ni nikaiLa skrivnost, ono obstoji iz: Malaga vina 450,0, vinskega špirita 100,0, glicerine 100,0, rudečega vina 240,0. soka jerebikovih jagod 150.0, črešnjevega šota mane 30,0, kopreca, janeža, helenine korenike, amerikanske korenike, korenike svišča in kolmeža 10,0. Vse te dele naj se zmešal mehanik • in elektrar A. Micon, v (3orici, Židovska ulica štev. 2!> sprt--;pm.i n.iročii.i nu šivalne stroje proti ufr * .¦jvini s X->% piipusta iz prvih tovaren. Sprejema pnpr,»*e po nizki coni z jamstvom od G mnspcev do 1 lota. Piimpo itd. Instalacija elpktri."-!i;h zvončkov listnega izJalka. aparatov z t signala, slreiovodov tor izvršuje vsa v oiektrieitolo spadajoča dtl.i. V--, izdohijo sam, točno U-r v ecnoi So toplo priporoča mlati Anton Micon. Dobre ure in po cenil s 3-lelnint pismenim jamstvom razpošilja na zasebnike prva tovarna ur v Mostu (Brun) Hanns Konrad, Iivk ir Ih1 zlitifit — Most (Češko). Dobn ura Rem. iz niklja fl. 3-75; srebrna ura Rem. fl. 5-80; srebrna verižica fl, 1 -20; budilnik iz niklja fl. 1-95. Tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate brne svetinje iz razstav ter tisoče prizualnih Ilustrovaii cfinlk zastonj!