NovicE Z RIBNIŠKO-KOČEVSKEGA KONCA februar 1993 • cena 100 SIT • št. 45 • Anketa: NAKUP NA UP , Mlado pero: NOVOLETNI UTRINKI Gasilci: SODRAŠKI ŠPRICPASION Poštnina plačana pri pošti 61310 Ribnica • Vaš intervju: DUŠAN BIŽAL • Aktualno: PROSTOVOLJNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE • Nove novičke: START NA DRŽAVNI DENAR KLJUB NAČRTOM KAR »PO DOMAČE« • Zelena veja: IDEOLOGIJA, STROKA IN ZGODOVINA • Šport: OPREMA - CILJ UVRSTITEV MED PRVE ŠTIRI • Kultura: OB KULTURNEM PRAZNIKU... KARNEVAL TUDI LETOS RUFAC Ob Mahovniški cesti 3 — 61330 Kočevje Tel.: 061-854 042, Fax: 061-854 042 AVTOCENTER RUFACd.o.o. NA ZALOGI VSI MODELI R5 CAM- EKSKLUZIVNA SERIJA pus, r i9, 21, espace, traffic R5 TOP FUN DOBAVA TAKOJ! že v prodaji: FINANCIRANJE: kredit ali leasing na - 3 in 5 vrat 36 mesecev! - vgrajena dodatna oprema: ura, vži- Ugodne cene avtoradijev BLAUPUNKT: galmk za cigirete, stereo avtoradio ACR 2221 14.160,00 kasetofon GRUNDING, pokrovi ko- REMO 17.148,00 les, bogatejše sedežne obloge, BOSTON CR 22 24.45o’oo prtljažnik za smuči... VERONA CR 31 32.700,00 OMEJENA KOLIČINA; RENAULT AVTO ŽIVLJENJA SERVIS ZA VSE ZNAMKE AVTOMOBILOV KOVINOtehna PONUDBA MESECA: DVOTARIFNI ŠTEVEC VRTALNI STROJ ISKRA OSEBNA TEHTNICA LIBELA MEHČALEC 4 WASCHERWEIS 4L ŽARNICE POMIVALNI STROJ EUROTECH 2628 PRALNI STROJ EUROTECH 4412 S PRALNI PRAŠEK YOLLY TOALETNI PAPIR CEVI ČRNE OD 3/8” do 5U” za centralno ogr. POCINKANE CEVI o O 22.900.00 9.900.00 1.099.00 315.00 69,90 59.990.00 49.800.00 391.00 198.00 85,00 SIT/kg 110,00 SIT/kg Belo tehniko prodajamo na 5 čekov brez obresti. Ostalo blago nad 5000,00 SIT na 2 čeka, nad 8.000,00 SIT na 3 čeke brez obresti. Gotovinski popust pri nakupu nad 10.000,00 SIT. TRGOVINA KOVINAR Reška c. 23, tel. 853-621, fax. 851-613, del. čas od 8. do 12. ure, 0<^ 16 do 18.30 ure, sobota od 8. do 12. ure. KOVINAR Kočevska Reka48, tel. 800-043, del. čas: od 8h-15h, UVODNIK Dolg, pust, pretirano mrzel ali pa pretirano topel januar je končno za nami. Res je minilo že kar nekaj let brez pravega, sneženega in ledenega januarja, takšnega, kot smo ga imeli radi vsi v zimo količkaj zaljubljeni, predvsem pa otroci. Tem je poleg obilice snega običajno prinesel še polletne počitnice. No, letos vsaj za večino otrok januar ni bil prijazen ne tako ne drugače, pa tudi mi, ki se imamo za tako ali drugače že odrasle, smo si oddahnili, ko se je odvlekel mimo nas. Hej, in že je tu razlog za veselje. Pred nami je namreč februar, ki se nam iz leta v leto zdi privlačnejši. Najmanj trije razlogi so za to. Prvi je vsekakor 8. februar, kulturni praznik vseh Slovencev. Dan, ki je s spominom posvečen pesniku vseh pesnikov, to je Prešernu. Tako se bo okrog tega dne dogajalo marsikje marsikaj, pa še kakšen posebno velik strošek ne predstavlja, saj na ta dan ni običaj, da bi se obdarovalo (vsaj eden je tak!). Bo pa ta dan tudi dela prost dan, kar je tudi nekaj - kakor za koga, seveda. Drugi je 14. februar, dan sv. Valentina, dan, ki pri nas šele pridobiva ugled praznika. In to ne kateregakoli. Praznik ljubezni bi moral postati eden najpomembnejših praznikov, pa ne samo pri nas! Ljubezen je čustvo, ki daje slehernemu med nami tisto žlahtnost in veličino, ki je v slehernem trenutku prepoznavna. Prav zaradi nje in samo zaradi nje je človek zares človek, to pa je brez dvoma največja vrednota in še več kot to, življenje samo je. Samo življenje, prežeto z ljubeznijo, je vredno tega imena. Zato ne pozabimo 14. februarja nazdraviti sv. Valentinu! Tretji je seveda Pust. Vsi, ki radoživo gledamo na življenje, ga gotovo nikoli ne prezremo. Marsikdo med nami je celo leto čakal na dni, ko mu je pod masko dovoljeno delati to, kar sicer ne sme početi. In tega je iz leta v leto več. Gotovo za marsikoga ne bo poceni praznik,bo pa prinesel toliko veselja v zameno za tistih nekaj odveč zapravljenih tolarjev, da se vanj gotovo splača investirati. UREDNICA Kinološko društvo Ribnica je po daljšem premoru zopet začelo z delovanjem, zato vabijo vse, ki bi se radi vključili v njegovo delovanje, da pokličejo po tel. 860-461 Bojana Oražma, Gornje Lepovče 24. Hkrati obvešajo vse ljubitelje psov, da se bo kinološko društvo do marca preselilo iz Ugarja na poligon pri nogometnem stadionu na Opekarski. Honorarno zaposlim - računalničarja, ki se spozna na program COREL DRAW 30 - trgovko Pisnne ponudbe pošljite na naslov: Šolarček, Vrvarska 2, Ribnica. V najem oddam trgovino z inventarjem v Kočevju ob glavni cesti. Nizka najemnina, palčilo nekaj mesecev vnaprej, tel. 854-566. VSEBINA str. 4 Ali je nakup na up na našem koncu pogost pojav in zakaj ne str. 5 Kako smo se vpeljali v januarju v zdravstvo po novem str. 6-7 Kaj vse naj bi nam pomgala zgraditi država, kdo bo upravljal z našimi stanovanji in kako se lahko vzburijo duhovi, ko se vlada po domače str. 8-9 Kako so se letos vrnili na delo vlomilci in kako se ti zaradi trenutka nepazljivosti lahko sesuje streha na glavo str. 10-11 Kje in kaj vse bomo razstavljali, igrali in peli na čast kulturi in kako bo mornariška in vojaška flota pustu na čast zaplula tudi v naš konec str. 12-14 Kakšne pesmi piše zavarovalniški agent in kateri mojster mu jih zaranžira v popevke str. 15 Kako se novo leto lahko doživi na različne načine znajo najbolje popisati mladi mojstri peresa str. 16 Kaj vse je mogoče obesiti na eno samo vejo, ki kljub vsemu ostane Zelena. str. 17 Kakšne cilje so si zastavile kočevske rokometašice in kako uspešno se jim bližajo str. 19 Kaj vse morajo prestajati sostanovalci Romske družine in kaj naj storijo eni in drugi str. 21 Kdo je kdo med sodraškimi gasilci zna v verzih najbolje povedati njihov Pij (pa ne vodo) NovVcE NOVE NOVICE izdaja PROZA d.o.o., Ribnica. Glavna in odgovorna urednica: Darja D. Hafnar. Novinar in lektor: Stane Hafnar. Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana. Organizacija: Luxuria d.o.o., Ljubljana. Po odločbi Ministrstva za informiranje št. 23/92 sodi časopis NOVE NOVICE med proizvode informativnega značaja in se zato plačuje 5 % prometni davek, ki je vračunan v ceno časopisa. Polletna naročnina 1200 SIT. Naslov uredništva: Vrtnarska 2, Ribnica. Poslovni čas od 8.00 do 11.00. Tel. 861-765 med poslovnim časom, ostalo 861-704. Žiro račun: NOVE NOVICE 51310-685-1349. ANKETA * Neme E Anketa ZAPIŠITE ME V ZVEZEK, PROSIM Januar je bil, kot smo predvidevali v anketi s potrošniki že v začetku meseca, kar predolg za pokrivanje vsakdanjih stroškov. Zato smo se pri nekaterih družbenih in zasebnih trgovcih pozanimali, kako pogosto se znajdejo v situaciji, ko jih stranke zaprosijo za “zapisat“ v zvezek dolžnikov, zakaj po njihovem mnenju prihaja do takih situacij in na kakšne druge načine pomagajo strankam pri plačilih blaga. Marija Zbašnik, M-Trgopromet, SP Kidričeva Zapisovanja je pri nas malo. Včasih naredimo stranki uslugo, če ji zmanjka kakšna malenkost zaradi prevelikega nakupa. Glede na to, da smo samopostrežba, pa je takih primerov res malo, saj vsak lahko natančno izračuna, za koliko blaga bo vzel. Pravih “pufarjev“ pri nas nimamo, morda jih je več po manjših trgovinah, da bi si tudi na tak način zagotavljale stalne stranke. Imamo pa zamik plačila na čeke za 14 dni za nakup nad 1000 SIT in za 30 dni nad 3000 SIT. Ana Pavuna, Trgovina Veronika Trgovino imam dve leti,v tem času pa se nakupov na up poslužujejo večinoma eni in isti. Gre za premostitev nekaj dni pred plačo ali pa večje nakupe pred kakšnimi praznovanji. Dolgovi so poravnani v tednu dni, največ v dveh tednih. V začetku sem imela slabe izkušnje predvsem s prodajo pijače na up, stalen problem pa so tukajšnji Romi, ki prosjačijo za kruh. K sreči sedaj ni več toliko prošenj za zamenjavo mercatorjevih bonov za denar kot v decembru, strankam pa rada na njihovo željo ustre-žem z zamikom vnovčenja čeka za kakšen dan. ISIIS Marija Zobec, M-Jelka, SP Šeškova Zapisujem le v primeru, če stranki zmanjka denarja za kakšne malenkosti in to predvsem tiste, ki jih poznam. Na željo stranke naredimo kakšen dan zamika pri vnovčenju čeka, vendar opažam, da stranke za tovrstne usluge same vedno bolj poredko zaprosijo. Morda tudi zaradi tega, ker marsikdo ne ve, če bo plača res prišla na pričakovani datum. Morda bo sedaj tega več, ko bomo tudi pri nas javno uvedli možnost plačila z zamikom čeka. Stanka Menart, Trgovina Briški Zapisovanja pri nas skorajda ni, razen če stranki pri blagajni zmanjka kakšna malenkost, dolg pa poravnajo večinoma še isti dan. Strank, ki bi nas zaprosile za celoten nakup na up, praktično nimamo, ker se najbrž same zavedajo, da je to v središču mesta ob toliko različnih strankah težko izvedljivo. Uveljavljen pa imamo zamik plačila s čeki za 15 in 20 dni glede na višino zneska pri nakupu blaga. NovicE AKTUALNO il Ana Turk, Trgovina Ana Prostovoljno zdravstveno zavarovanje PRVI MESEC ZA VPELJEVANJE Močni medijski pritiski z grozečimi spremembami so konec lanskega leta tako hudo pritiskali na vse koristnike zdravstvenih uslug, da so bile v začetku letošnjega leta ordinacije kar neobičajno prazne. Novi zavarovanci so čakali na izkaznice, s katerimi bi lahko dokazali udeležbo v prostovoljnem zavarovanju, hkrati pa so se znašli pred dilemo o obvezni izbiri zdravnika. Tudi zdravstveni delavci so morali marsikaj postaviti na novo, kljub vsemu pa je januar minil v medsebojni strpnosti in razumevanju. Poznam skoraj vse stranke, zato dajanje na “puf“ pri nas ni problem. Zgodi se, da stranka pri običajnem nakupu vzame tudi kaj, kar prej ni nameravala. Pogosto dam tudi kaj “za pomerit“ na dom. Prej, ko je bila trgovina še državna, sem imela več “pufarjev“. Stranke se najbrž zavedajo, da moram tudi sama vso robo plačati, kakšnih večjih socialnih problemov pa tukaj v okolici na srečo skorajda ni. Pri nakupu s čeki stranko opozorim, kdaj jih ponavadi oddajam naprej, tako da temu prilagodimo datum. Frančiška Pahulje, M- Jelka, Manufaktura Ribnica Po mojih izkušnjah si ljudje ne upajo več jemati na up, na čeke ali na kredit. Ne upajo si, ker ni plač, predvsem na Riku. Zapisovanja je bilo v preteklosti v primerjavi s trenutno situacijo veliko več, danes nakup na up stranke same odklanjajo, če ga ponudimo. Ljudje kupujejo le še najnujnejše potrebščine, pri nas pa se trudimo ponuditi res najcenejše blago, pa še to znižano. Na ribniški izpostavi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije so kolektivno zavarovali za paket popolnega zdravstvenega zavarovanja preko 3.700 delavcev za dobo 5 let, premije z 31% popustom pa bodo firme iz njihovih plač nakazovale do 30. v mesecu, za izplačilo pa naj bi jamčil sindikat kot pogodbena stranka. Kako mu bo to uspelo spričo nerednih plač na našem koncu je najbrž posebno vprašanje, kot je posebno vprašanje tudi to, kako se bo okrog 700 tolarjev manj poznalo pri že tako nizkih plačah. Iz kolektivnih zavarovanj so izzvzeti brezposelni in obrtniki, ki bodo morali v primeru, če se še niso odločili za PZZ, odšteti do konca marca za eno leto zavarovanja 13.800 SIT v enkratnem znesku ali pa v trimesečnih oz. polletnih obrokih. Obroki se bodo vsake četrt leta vsem povečevali v skladu z rastjo cen v zdravsvtu. Zamudniki naj bi s prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem pohiteli tudi zato, ker bodo le do 28. februarja zavarovani od istega dne, ko podpišejo pogodbo. Po tem datumu bo veljal 30 dnevni rok od podpisa pogodbe do začetka veljavnosti zavarovanja. Vsi prostovoljni zavarovanci, razen upokojencev, so že dobili izkaznice ZZZS, vendar zdravstveni delavci na našem koncu po izjavi direktorja ZD Ribnica dr. Rusa niso zahtevali od pacientov plačila razlike tudi v obdobju, ko svoje prostovoljne zavarovanosti še niso mogli dokazati. Zavarovanci bi namreč lahko terjali povrnitev vplačane razlike kot tudi potnih stroškov, ki bi bili za to opravilo potrebni, to pa bi poleg odvečnega administriranja tudi povečalo nezaupanje med pacienti in zdravstvom, da o materialni izgubi za obe strani niti ne govorimo. Pa še ta podatek: posamično se je zavarovalo že toliko ribniških obrtnikov, da bi lahko uveljavili kolektivni popust, če bi le uspeli dogovori med ribniško izpostavo ZZZS in Obrtno zbornico. Obvezna izbira osebnega zdravnika prav tako ni povzročila vidnih reakcij na strani pacientov. Le redki se oglasijo zdravi v zdravstvenem domu le zaradi tega, da bi si z izpolnitvijo obrazca vnaprej zagotovili svojega osebnega zdravnika. Ribnica ima število zdravnikov na prebivalca v skladu z republiškim povprečjem, tako da ni bojazni, da bi bil posamezen zdravnik prav kmalu “po-polnjen “ s skoraj 2000 pacienti, kolikor jih kot optimalno mejo priporočajo normativi. Zdravstvenim delavcem zavarovalne novotarije zaenkrat še ne prinašajo nobene olajšave v administrativnih opravilih, kvečjemu nasprotno. ZZZS pa je zdravstvene ustanove sicer že oskrbel z ustrezno informacijsko tehnologijo, ki bo omogočala elektronsko vodenje evidenc zavarovancev, potrebno pa bo še nekaj časa, da se sistem vpelje. NovVcE NOVE NOVIČKE v:::-:::::1 Trrrrr? I m:::::-:::::::::-::-::-: SiSSSiSSiS % X* iASSSÄffl: Wi 1! :¥:W: ■xxx<<< JSiSSSi s* W:> i¥S£.S: Komunalna infrastruktura in javna dela START NA DRŽAVNI DENAR V začetku leta se pospešeno pišejo ali občinski razvojni programi, ki so v večini primerov osnova za pridobitev republiških kreditov ali proračunskih sredstev. Na ribniški občini se nameravajo odzvati na kar nekaj tovrstnih razpisov. Tako so pri Izvršnem svetu že oblikovali delovno skupino za razvoj podeželja in obnovo vasi, ki organizira predavanja po vaseh in zbira mnenja in ideje krajanov. Pripravili so tudi program javnih del, ki naj bi se odvijala v letošnjem letu, poleg tega pa zbirajo še potrebna gradiva za natečaj, ki sta ga razpisali ministrstvi za varstvo in urejanje okolja in energetiko. Ministrstvu za delo prijavljena javna dela v Ribnici obsegajo devet projektov v skupni vrednosti 3,6 miljona tolarjev,večina pa je povezana z varstvom in urejanjem okolja. Ribniška Komunala naj bi bila izvajalec in strokovni nadzornik del na področju čiščenja zelenic in sanacije divjih odlagališč, pri čiščenju nabrežij Bistrice, Ribnice in Sajevca pa naj bi podobno vlogo opravljal ljubljanski Hidrotehnik. Urejanje okolice romskih bivališč je bilo naloženo ribniški KS, gospodinjsko pomoč in nego strejših občanov pa bo vodil Center za socialno delo. Med javna dela bo tudi letos spadala pomoč otrokom z vzgojnimi in učnimi težavami na ribniški OŠ, v program javnih del pa naj bi se letos prvič vključilo delo varuhinj v ribniškem vrtcu. Programi javnih del so namenjeni predvsem zaposlovanju, saj bo za izvajalce poskrbel Zavod za zaposlovanje, ki jim bo zagotovil 80% zajamčene plače, vse stroške prevoza na delo in prehrane med delom. Za dodatne stimulacije in ostale stroške del naj bi poskrbel IS, kljub temu pa ostaja odprto vprašanje, kolikšna bo pripravljenost za izvajanje tovrstni del s strani brezposelnih. Ker večino prepotrebnih investicij v komunalno infrastrukturo, obnovo objektov in naprav v ribniški občini proračunske suše in izpada drugih virov ni mogoče izpeljati, je posebej dobrodošel letošnji razpis za republiško sofinan- ciranje ali kreditiranje tovrstnih potreb. Na ribniški občini nameravajo prijaviti naslednje projekte: vodovod Vintarji, regionalni vodovod Loški potok, levobrežna kanalizacija v Sodražici, kanalizacija na Mlaki, sanitarno močvirje v Sušju ter plato za sortiranje odpadkov. Ribiški IS se je namreč odločil, da sprejme ponudbo firme Barles iz Senovega za organiziranje in vodenje sortiranega zbiranja odpadkov. Kljub temu, da so krediti in proračunska sredstva zelo ugodna oblika republiške pomoči, bo potrebno ob predpostavki, da bo nekaj projektov zavrnjenih, treba računati tudi na to, da bo občina vsaj polovico vsake investicije morala zagotoviti iz lastnih virov. Upravljanje stanovanj v Ribnici PONOVNO UPRAVLMLSKE POGODBE Ribniško podjetje Stanbiro d.o.o. je v dobrem letu dni, odkar velja nova stanovanjska zakonodaja, sklenil pogodbe za upravljanje stanovanj z ribniško občino, SPIZ- om, Ministrstvom za obrambo, Likom, Donitom, Ljubljansko banko, Komunalo, in Kmetijsko-gozdarsko zadrugo. Pripravljene ima že pogodbe z Ministrstvom za notranje zadeve in Železniškim gospodarstvom, dogovarja pa se še z GG, ITPP, Inlesom in Rikom, tako da si je ali pa si še bo zagotovilo upravljanje pretežnega dela ribniškega stanovanjskega fonda. Stanbiro se je, očitno spodbujen s tako ugodnim upravljalskim deležem, odločil, da ponovno pošlje v podpis pogodbe o upravljanju tudi etažnim lastnikom stanovanj, ki se niso odzvali podobni pogodbi, poslani pred več kot pol leta. Lastnikom so dali na voljo 8 dni, da pogodbo podpišejo in jih v kratkem spremnem tekstu obvestili, da bodo izvajali upravljalske storitve le v tistih hišah, kjer jih bo s pogodbami pooblastilo za upravljalce več kot 50% lastnikov stanovanj. V tem pri- meru bodo prevzeli v upravljanje tudi stanovanja, ki niso podpisala pogodbe - kot to določa zakon. V stanovanjskih objektih, kjer Stanbiro ne bo dosegel 50% deleža pri upravljanju stanovanj, bo upravljal le tista, ki bodo z njim podpisala pogodbo, o takem stanju pa obvestil pristojen občinski organ. Stanbiro bo tako prevzel velik del opravil od letos “pokojne“ Skupnosti stanovalcev. Za upravljalske storitve, ki grobo rečeno obsegajo pobiranje in izterjavo najemnine ter intervencijsko vzdrževa- nje, pa bo zaračunaval 7 DEM na stanovanjsko enoto mesečno. V Ribnici bo kot kaže prišlo do večjega reda na področju upravljanja in vzdrževanja stanovanjskih objektov kljub ne ravno tržno-konkurenčnem pristopu, kako pa bo to vplivalo na prihodnjo kvaliteto upravljavljalskih storitev, pa se bo najbrž ob že tako velikih sprotnih stanovanjskih stroških in predvsem nizkih plačah vprašal le še malokateri novopečeni las-tnik *********** N o vi c E NOVE NOVIČKE Ponoven NE za avtoodpad KLJUB NAČRTOM KAR “PO DOMAČE“ Avtoodpad Borisa Zupanca je ponovno razburil duhove na Trati. Hkrati pa je tamkajšnje krajane zanimiral za plodno razpravo o tem, kaj vse jim poleg njega še otežuje tamkajšnje bivanje, saj bi o normalnem življenju po izpričanem nezadovoljstvu le težko govorili. Na zboru krajanov Trate 21. januarja so predstavniki občinskih upravnih organov krajanom predstavili svojo vizijo razvoja tega dela mesta, ki so jo predvideli v prostorsko ureditvenem načrtu. Krajane pa so zanimale predvsem napake, malomarnosti in nenačelnosti, ki jih v njihovem naselju PUP-u navkljub več kot dovolj. Najbolj glasni so bili tamkajšnji “staroselci“, zgornji Trača-ni. Glede na to, da so brez kanalizacije, se nekateri počutijo kot v Etiopiji, saj zaradi kraškega terena odplake pronicajo v podtalnico ali pa udarjajo na piano z meteorno vodo pod Pekarijo, od tam pa jih kljub obljubam ne speljejo pod železnico in cesto do Rin-že. Na Trati so nemogoče pro- metne razmere, preglednost otežujejo skladovnice drv na javnih površinah (zaradi premajhnih hišnih parcel?!), na glavni cesti pri podvozu ni označb za prehod pešcev, čeprav tam največ otrok hodi v šolo. Kmetjsko gospodarstvo je posekalo gozdove, tako da se iz Trate vidi že Stara cerkev, zadnji gozdiček nad naseljem pa bodo v tej zimi dokončno izžagali tamkaj naseljeni Romi, čeprav naj bi spadal v tako imenovano varovalno področje Jezera. Nezadovoljstvo krajanov na zboru pa je doseglo vrhunec že samo ob omembi možnosti, da bi se gozdiček uredil za karkoli drugega kot za prepotrebna otroška igrišča in rekreacijske površine, kar so krajani že pred časom pismeno predlagali ob-čiskim načrtovalcem. Zato so toliko teže razumeli, kako je mogoče, da so ključi tamkaj-šnejega “purfelturna“ preko kočevskega IS in GG priromali v roke Borisu Zupancu, ki mu bo sedaj le težko preprečiti skušnjavo, da si v gozdičku uredi podoben avtoodpad, kot ga ima sedaj na Marofu in ki ga je zaradi opovedi pogodbe primoran preseliti. Prisotnemu Zupancu so kolikor se le da prijateljsko svetovali, naj ne hiti s selitvijo v njihov gozdiček in se po štirih urah razšli z nelagodnim občutkom, da jih še tako skrbno izrisani načrti ne morejo obvarovati pred “po domače“ izvajano kočevsko prostorsko politiko. Stanovanjska obnova v Kočevju ZA NEBOTIČNIKOM ŠE TZO 10 Na kočevski stanovanjski direkciji se manj intenzivno kot v Ribnici ukvarjajo s tem, kako bi si zagotovili upravljanje objektov. Morda zato, ker upravljajo s precej večjim fondom občinskih stanovanj v precej bolj klavrnem stanju in z obilo javnih zgradb, ki bi samo z zagotavljanjem minimalnega vzdrževanja postale jame brez dna. Problemi z vzdrževanjem so namreč tako veliki, da si niti ne želijo nakopati še upravljalskih dolžnosti. Še posebej v obdobju do letošnjega 18. oktobra, dokler še velja dveletni rok za odkup stanovanj in ni še jasna bodoča lastninska struktura kočevskega stanovanjskega fonda. Kljub temu pa ne držijo križem rok. Konec lanskega leta so obnovili fasado in streho kočevskega “nebotičnika“ ob železniški progi, tako da se vsaj na zunaj dobro skrije nizek stanovanjski standarad za zidovi. V Kočevju se očitno pričakuje, da bo potrebno še naprej ohranjati slabša stanovanja, v katerih bodo ostajali ali pa se bodo vanje preseljevali tisti stanovalci, ki si ne bodo mogli privoščiti boljših. 500 m2 takih boljših, če ne že najboljših stanovanjskih površin, pa ostaja praznih v zgornjih nadstropjih nove poslovno stanovanjske stavbe na TZO 18-20, ker se občinski politiki ne morejo dogovoriti za kriterije, po katerih bi jih razdelili občini najbolj potrebnim “kadrom“. Občinska stanovanjska direkcija pa se neoziraje na politične blokade loteva novega projekta obnove stavbe v neposredni soseščini, kjer naj bi bilo po projektih zgoraj 7 novih stanovanj, v pritličju pa 3 poslovni prostori. V tem objektu na TZO 10 je trenutno skladišče kočevskega Karitasa, ki bo, če bo šlo po načrtih, spomladi zaradi začetka obnove moralo najti nove začasne prostore do trajne rešitve, ki smo jo nakazali že v prejšnji številki NOVIH NOVIC. noTice črna kronika SKROMEN VLOMILSKI PLEN V drugi polovici januarja so na našem koncu ponovno oživeli številni vlomilci, ki so si v novoletnem mrazu očino le vzeli nekaj dopusta. V večini primerov večje škode niso napravili, očitno tudi zato ne, ker se niso niti lotevali večjih podvigov ali pa so jih možje postave zalotili z izplenom vred. BMW izginil za eno noč 15. janarja je malo pred sedmo uro zvečer S.K. iz Kočevja prijavil ribniški policiji izginotje svojega BMW-ja, ki ga je pustil pred VC Riba s ključi v vratih. Nalednjega dne se mu je najbrž odvalil kamen od srca, saj so vozilo našli le 500 m stran, prav tako s ključi v vratih. Policisti so o dogodku napisali le uradno zabeležko, saj je obstajala verjetnost, da je vozilo čez noč nekdo le skril. Skozi šipo po cigarete V noči na 16. 1. so se neznani storilci spravili nad sicer bolj slabo založen kiosk na Roški cesti. Sadje in zelenjava jih seveda nista zanimala, skozi razbito šipo pa so odnesli 110 zavojčkov cigaret, 2,5 kg kave in sokove v skupni vrednosti 11.000 SIT. Po kokoši v Cerknico Ribniški policisti so 17. 1. zalotili tatova s plenom vred. Kar 36 kokoši so našteli v njunem fiatu 126 p, prepeljati pa sta jih hotela iz farme pri Cerknici na kočevski konec. Z gostijo ali preprodajo perutnine torej ni bilo nič, saj so policisti kokoši namreč zasegli in jih vrnili lastnikom. Ukraden v Celju, zasežen v Ribnici 17. januar je bil najbrž srečen dan za voznika osebnega avtomobila iz Celja, ki je pogrešil svoj avto pred enim mesecem. Pozno zvečer so ga namreč na našem koncu izsledili ribniški policisti, primer pa prepustili v obravnavo celjskim kolegom. Odnesli varilni aparat 18. januarja je novi najemnik bivšega Doma JLA obvestil ribniško policijsko postajo, da je bilo med vikendom vlomljeno skozi šipo na zadnjem delu objekta, ki ga intenzivno obnavlja. Vlomilec si je izbral dobrih 1.000 DEM vreden varilni aprat s kolutom varilne žice, za njim pa še poizvedujejo. Na policijski postaji naprošajo občane za pomoč pri zbiranju obvestil in hkrati z javno objavo o tatvini varilnega aparata opozarjajo morebitnega novega lastnika, da v primeru, če se ukradeno blago najde pri njem, ne bodo mogli upoštevati, da mu izvor aparata ni znan. Šlo bo za poskus prikrivanja ukradenega blaga. Dragocene podobice? Nenavadno vlomilsko akcijo so izvedli storilci v Sp. Logu. Za cilj so si namreč izbrali kapelico, iz katere so odnesli 4 svečnike in 4 manjše nabožne podobe. Pot do svetinj jim je preprečevala le obešenka, ki so jo ročno odtrgali. Iskali brezplačno okrepčilo 18. januarja je neznanec obiskal kočo na Mestnem vrhu kar skozi okno, ki mu je moral prej nasilno odstraniti polkna. Postregel si je s pijačo, v navdušenju nad brezplačno ponudbo pa je porazbil še steklenice. 27. januarja so bili na kočevsko policijo prijavljeni tudi štirje vlomi v počitniške hišice v Dolu ob Kolpi, kjer pa nepovabljeni gostje niso prišli na svoj račun. Ker so se očino hoteli le okrepčati,so pustili dragocenejše stvari na svojih mestih. Kraja satelitske antene Kot kaže primer iz Kočevja, so postale privlačna tarča tatov tudi satelitske antene. 26. januarja jo je pogrešil N.I. iz Kidričeve ulice. Še vedno pa so aktualne kraje delov bivših jugoslovanskih modelov avtomobilov. Voznik iz Kočevja je namreč prijavil krajo vetrobranskega stekla iz svoje stoenke. Ponovno postaja aktualno tudi prilaščanje tujih motornih koles, saj se je nekaj oškodovancev prav tako že javilo na policiji. GROZIL SINU 20. januarja so bili ribniški policisti pozvani na intervencijo v Grčarice, kjer naj bi prišlo do prepira in pretepa. Policisti so na kraju ugotovili, da je Š.J. med prepirom segel po žepnem nožu in ga vrgel proti sinu. Zoper I. Š. so podali kazensko ovadbo na Temeljno javno tožilstvo, enoto v Kočevju. UDARIL POLICISTA Policista ribniške policijske postaje sta 26.januarja ob 21.30 na Šeškovi ulici legitimirala dva neznana občana. Po končanem postopku se je D.P. iz Kočevja, ki je bil močno vinjen, nenadoma postavil pred enega od policistov in ga brez vzroka dvakrat udaril s pestjo po obrazu. Policista sta napadalca takoj s strokovnim prijemom obvladala, uklenila in odvedla na policijsko postajo, kjer je bil zadržan do iztreznitve. Zoper D.P. je bila podana kazenska ovadba na TJT v Kočevje ter predlog k sodniku za prekrške. Z APN POD AVTO 17. januarja je bila ribniška policija ob 18.35 obveščena o padcu voznika z motorjem na Gorenjski cesti. Na kraju nesreče je bilo ugotovljeno, da je voznika APN 6 zaradi neprimerne hitrosti na spolzkem cestišču zaneslo tako, da je padel po vozišču in to ravno v trenutku, ko je nasproti pripeljala NoTicE CRNA KRONIKA voznica osebnega avtomobila A.M.. S prednjim delom vozila je zapeljala čez prednje kolo kolesa z motorjem. Na vozilih je nastalo za okrog 20.000 SIT škode. VOZILA PO SREDI CESTE 17. januarja v poznih večernih urah je postala pretesna za srečanje dveh vozil Lončarska ulica v Dolenji vasi. Voznika J.L. in P.K. sta se namreč pripeljala drug drugemu nasproti pri hišni številki 79 kar po sredini ceste in si v trčenju napravila za 80.000 SIT škode. Neprevidno vožnjo voznika J.L. je mogoče pripisati tudi zaužitemu alkoholu, saj je elektronski alkotest ugotovil kar 2,37 promile alkohola. VOZILO TO TRČILO V TOVORNJAK 21. januarja zjutraj je po ugotovitvah, ki so jih zbrali na ribniški policijski postaji, zaradi neprimerne hitrosti terensko vozilo enote v Kočevski Reki v Vincah kljub zaviranju zaneslo na nasprotni pas cestišča v trenutku, ko je nasproti pripeljalo tovorno vozilo. V trčenju je na terenskem vozilu nastalo za okrog 400.000 SIT škode, na tovornjaku pa za okrog 100.000 SIT. Zoper voznika TO je bil podan predlog k sodniku za prekrške. Z VILIČARJEM V STEBER 26. januarja je bila nekaj po 13.uri na Inlesu povzročena “splošna nevarnost na delovišču“ ali po do- mače nesreča, ki jo je povzročil voznik viličarja iz sosednje snežniške žage. Z viličarjem znamke VT8 je namreč trčil v steber betonskega skladišča odpadnega materiala, ki ga je pomaknil naprej, pri tem pa se je snela betonska konstrukcija in padla na tla, pa tudi na viličarja. Porušilo se je 12,10 x 20,40 x 7 m konstrukcije, voznikove poškodbe pa so oskrbeli v ribniškem zdravstvenem domu. Škode na skladišču je za okrog 10.000.000 SIT, na viličarju za okrog 100.000 SIT, zaradi povzročitve materialne škode in splošne nevarnosti na delovišču iz malomarnosti pa bo zoper voznika podana kazenska ovadba na javno tožilstvo. POVOZIL OTROKA 20. januarja se je ob 12.uri na Ljubljanski cesti pripetila prometna nezgoda, katere žrtev je bil sedemletni otrok. Voznik D.R. je vozil po Ljubljanski cesti iz Mahovnika, ko je pripeljal do prehoda za pešce pa je predenj nenadoma po prehodu stekel otrok B.P.. Vozilo ga je s prednjim desnim delom zbilo po cestišču, kjer je obežal z zlomom leve nadlahtnice in odrgninami po glavi. Popravek V 43 številki NOVIH NOVIC je prišlo v novički Slaba kupčija do pomote pri navajanju inicialk. Pravilno bi moralo biti zapisano, da je K. D. izročil fotoaprat Z. B. in ne obratno. Kazenska prijava na TJT je bila zaradi tega podana zoper Z. B. in ne zoper K. D. 1 II KULTURNI CENTER KOČEVJE OB KULTURNEM PRAZNIKU... V Kulturnem centru Kočevje se je uspešno zaključil začetni tečaj Urškine plesne šole za vse skupine. S tečaji so začeli novembra in so trajali dva meseca. V plesni pripravnici so sodelovali predšolski otroci, v splošni šoli, katere program obsega standardne in latinsko-ameriške plese, skupinske plese, rock’n’roll plese, jazz, hip hop ples, step itd..., so 1-krat tedensko po dve šolski uri obiskovali osnovnošolci. Skupno je bilo v Urškino plesno šolo vpisanih 163 udeležencev. Perspektiva Urške je zlasti za talentirane plesalke in plesalce, saj po osmih stopnjah, ki jih lahko dosežejo v dveh letih, opravijo zaključni izpit in dobijo Urškino diplo- mo. Lahko pa se odločijo za plesnih zvrsteh. Takoj po opravljenem začetnem tečaju so začeli z vpisom v nadaljevalnega. Interes je zelo velik, saj je doslej prijavljenih že preko 70 plesalcev, razpis pa bo zaključen v prvem tednu po počitnicah. Težaj je namenjen vsem, ki se zanj zanimajo, od otrok, mladine, odraslih... Naj omenimo še plesno šolo za odraščajoče in odrasle, ki je namenjena generaciji do 30 let in generaciji nad 30 let( dve skupini). Njim je namenjen tečaj družabnega plesa, jazza, stepa in aerobike v petih zahtevnostnih stopnjah. POČITNIŠKA MATINEJA Za časa šolskih počitnic so v Kulturnem centru Kočevje v sodelovanju z Ljudsko univerzo pripravili počitniško matinejo, ki pa verjetno ne bo izpeljana zaradi premajhnega interesa ali pa zaradi pomanjkanja denarja. Za bogat program, prepleten s športom in kulturo, bogatim ustvarjalnim programom in gostovanji znanih gostov (lutkovna prireditev Butalci, gl. prireditev s Šifrerjem, igralnica s čarovnikom...), bi bilo treba odšteti 3.000 SIT, plačljivih v treh obrokih. V ceno pa si nista organizatorja zaračunala nobene provizije, pa je bilo kljub temu treba nabirati vsaj šestdeset prijav... Očitno so denarnice staršev zares če pretanke, ali pa je prste vmes vpletel še kdo... nadalnje šolanje v posebnih FILMSKA MATINEJA Tako bo Kulturni center Kočevje izvedel le filmsko matinejo, v kateri pa se bo vsak dan tudi kaj zanimivega odvrtelo na platnu. Tako bodo v času počitnic filme predvajali vsak dan. Da je izbira res bogata in pestra, povedo že naslovi filmov: MESTNI FANTJE - uveljavljena ko-medija, ki je bila v Ameriki v lanskem letu proglašena za komedijo leta. Hkrati je to najbolj gledan lanski ameriški film z Oskarjem. PRINC PLIME - Melodrama v režiji BARERE STREISAND. SMRTONOSNO OROŽJE III in BAT-MAN II ter BARTON FINK, ki je bil na cannskem festivalu nagrajen (1.92). Šolam in vrtcem so za organiziranje kulturnih dnevov in filmske vzgoje ponudili filma LEPOTICA IN ZVER in SAM DOMA. Ponudba zadnjih filmov je še posebej aktualna in pohvalno je, da je v tako kratkem času tudi na naš konec prišla ponudba filmov, ki so še vedno aktualni v slovenski prestolnici. V nedeljo, 7. 2. 93, pa vabijo v počastitev kulturnega praznika v kočevsko kinodvorano na literarno - glasbeni večer Zorana PREDINA in Vlada KRESLINA, ki bosta predstavila svojo pesniško zbirko SONČEK JE... / NAMESTO KOGA ROŽA CVETI. Kočevje RAZSTAVE IN PRIREDITVE Kostel v zgodovini V Likovnem salonu Kočevje so učenci Srednje šole pod mentorstvom prof. Stanislava Južniča pripravili razstavo Kostel v zgodovini, kot jo kažejo arhivski dokumenti zadnjih 500 let. Omogočala je vpogled v življenje kostelskih graščakov, župnikov, tlačanov in vasi, odprta pa je bila od 18. do 22. januarja. Razstava IVANA GEDRA V prostorih Ljubljanske banke v Fari razstavlja pod pokroviteljstvom SO Kočevje in Turistično športnega društva Kostel svoja slikarska dela Ivan Geder iz Kočevja. Risbe in oljne slike bodo razstavljene od 4. do 25. februarja. Razstava IVANA KLARIČA V Likovnem salonu Kočevje je pod pokroviteljstvom SO Kočevje in KS Kočevje -mesto odprta razstava Ivana Klariča, mojstra fotografije in filma in kostelskega rojaka, ki deluje v Avstriji. Umetnik se izraža skozi dve zvrsti fotografij, ki si jih lahko ogledate od 5. do 14. februarja. SVOBODA po vaseh Moški pevski zbor Svoboda bo imel na sam kulturni praznik tradicionalne nastope po kočevskih vaseh. Nastopili bodo v Željnah, Šalki vasi, Livoldu in Črnem potoku. Osrednja prireditev STRUNAM Skupščina občine Kočevje 9. februarja ob 18.uri vabi na prireditev v počastitev kulturnega praznika v poročno dvorano, kjer bodo nastopali učenci III. letnika SRŠ, učenci Glasbene šole ter moški pevski zbor Svoboda. NovVcE PUST Ribnica Pust v Ribnici DOGAJANJA OKROG 8. FEBRUARJA Razstava ZDENKE ŽIDO 29. januarja je bila v Miklovi hiši otvoritev razstave akademske slikarke Zdenke Žido, ki je bila pred letom že gostja ribniških likovnih srečanj. V uvodni besedi so bile njene slike označene, da so iz iste snovi kot sanje, za njimi pa stoji velik avtoričin psihični napor in mojsterstvo naporne gradnje. Komedija SNUBAČ Igralci gledališča Loča iz Kopra gostujejo v četrtek, 11. februarja ob 15. uri v ribniškem TVD Partizan s Čehovo komedijo SNUBAČ. Predstava je primerna tako za otroke kot za odrasle. Šansoni VITE MAVRIČ V soboto, 13. februarja bo v ob 18. uri v Miklovi hiši gostovala Vita Mavrič-Ruič. Pripravila je večer šansonov slovenskih avtorjev. Na zaključku večera si boste lahko nazdravili s šampanjcem. Miklova hiša POČITNIŠKI PROGRAM V soboto, 30. januarja so šli ribniški mladi ljubitelji filma v Ljubljano na ogled komedije SAM DOMA. 1. februarja sta Mojstra opravljala najbolj nenavadne reči v risanki A JE TO? 3. februarja se je predstavil eden najboljših igralcev vseh časov - Charly Chaplin. 5. februarja se je Desa Muck, Periskopovka in avtorica zanimivih prispevkov blazno resno pogovarjala s svojimi občudovalci. KARNEVAL TUDI LETOS V Pustnem društvu Ribnica se tudi letos intenzivno pripravljajo na bližnje pustovanje. Po nekaj letih neprestanega izboljševanja programa in povečevanja karnevalskih atrakcij, si fantje iz Goriče vasi, Hrovače, Prigorice, Dolenje vasi, Rakitnice, Lipovca, Ribnice in Griča res ne morejo privoščiti, da bi razočarali desettisoč glavo množico. Zavihali so rokave in pustili domišljiji prosto pot, rezultati njihovega truda pa se bodo na ogled postavili v nedeljo, 21. februarja ob 13.30 uri na osrednjem pustnem karnevalu. Od nove carinarnice se bodo po Kolodvorski in Šeškovi ulici valile skupine, ki bodo karikirale ribniške zgodovinske znamenitosti, s slikovitimi rekviziti pa bodo med drugim predstavile slovensko bojno ladjevje - vključno z letalonosilko. Za veselo razpoloženje bodo skrbeli domače mažoretke, plesalke, godba in seveda številne maškare, “mednarodno“ razsežnost pa bodo sprevodu ali gostje iz Litije in Primorske. Po končanem sprevodu bodo v centru Ribnice še nastopi plesnih skupin, žrebanje vstopnic in razglasitev najboljših pustnih skupin. V Ribnici bo živahno že dan pred karnevalom. Na trgu bodo postavili stojnico z okrepčili in video projekcijo prejšnjih karnevalov, v dolenjevaškem DC-16 pa bo na pustno soboto ples v maskah s Pop Designern, kjer bodo najboljše maske tudi nagradili. “Naceta“ bodo z vsem pompom pokopali v Ribnici na pepelnično sredo. Skupine, ki bi si še želele sodelovati v karnevalskem sprevodu, naj se prej prijavo na Pustnem društvu po tel. 863-530 po 19.uri. N o vi c E VAS INTERVJU 11 8! im Dušan Bižal “ČLOVEK NA SREDI“ Dušan Bižal, po rodu in domu Kočevar, po poslovnem življenju pa vse bolj Ribničan, usklajuje to po tradiciji le težko uskladljivo dvojnost kar se da uspešno. Kot direktor agencije BIO zastopa na našem koncu vse bolj uveljavljeno novomeško zavarovalico TILIA, saj je v tem poslu znal združiti tako svoje predhodne delovne izkušnje iz kočevskih podjetij kot tisto osebno občutenje sveta, ki ga omogoča le redkim dana umetniška žilica. Po njegovi raznovrstni živ-1 jenski poti sodeč se nikdar povsem do kraja ni dal zapeljati tako muzam kot poslom. V zadnjem času je našel enotnost teh dveh navideznih skrajnosti v zavarovalništvu, kjer se združujeta njegov posluh in skrb za človeka na eni strani ter formalni postopki in pravila igre, ki se jih je treba korektno držati, na drugi strani. Tisti, ki Dušana Bižala poznamo malo pobliže, vemo, da je kljub spretnemu balansiranju med vsemi skrajnostmi za spoznanje le bliže tisti bolj človeški kot birokratski plati in da je posel zanj sicer pomemben, a ne čez vsako mero... Kaj bi se vam iz vaših mladostnih iskanj zdelo morda pomembno posebej izluščiti Morda to, da sem po enem letu študija na DIF-u (Fakulteti za telesno kulturu- op. p.) moral študij pustiti zaradi poškodbe. Namesto DIF-a sem tako končal Višjo upravno šolo. Ker tako nisem do kraja mogel izživeti športnih ambicij, se nisem pozneje nikdar povsem do kraja predal kakšnim drugim dejavnostim, ki so me prav tako močno pritegnile. Pri tem mislite najbrž na vašo pesniško žilico oz. ak- NoTicE VAS INTERVJU JwSSSSSSwi-SftiiSSWsSSSwISSÄ«^-:«-:':-:-:' tivno poseganje na glasbeno sceno, kjer vas še vedno lahko najdemo v družbi pomembnih imen t.i. estrade? Mislim, da sem imel posebno srečo, da me je kot gimnazijca slovenščino poučeval prof. Puhar. Imel je tako ostre kriterije, da pri njem nikdar nisem imel občutka, da sem dal od sebe vse, kar sem zmogel. Iskal sem primerne oblike, da bi se do kraja izrazil in tako začel v prvih letnikih s poezijo. Na gimnaziji smo imeli svoj ansambel ATOLI, s svojo pesniško žilico pa sem tako vse bolj zahajal na področje glasbe. Sčasoma so moj talent odkrili tudi glasbeniki, ki še danes veliko pomenijo na glasbeni sceni. Med njimi moram seveda omeniti Bojana Adamiča, ki mi je po mojih prvih korakih postal neke vrste mentor. Mislim celo, da sem s svojimi teksti osvežil njegovo zanimanje za tovrstno zvrst glasbe, on pa mi je posredoval dragocene glasbene izkušnje. S kakšno glasbeno zvrstjo ste se tedaj ukvarjali? Najprej sem zanj pisal predvsem šansone, pozneje pa tudi popevke, ko so postali pri nas posebej popularni popevkarski festivali. Pozneje sva se osredotočila zopet na šansone, vse skupaj jih je bilo izvedenih 22. Na splošno morda niso posebej znani, ker te francoske zvrsti pripovednih pesmi mediji ne predvajajo pogosto, toda določen krog poslušalcev jih pozna. Po nekaj letih intenzivnega dela smo šansonu dali prepoznavno slovensko obliko, ki se neguje ob vsakoletnih večerih šansona v Rogaški Slatini. Pisal sem tudi za Sepeta, Janija Goloba, Deča Žgurja in za komercialne ansamble kot so Randez-vous, Veter, Prah... Preizkusili ste se tudi v pisanju popevk v Ribniškem narečju? Tu sem se znašel pred težko nalogo v kakšnem dialektu pisati, saj se ribniško narečje razlikuje od vasi do vasi. Popevke so bile pi- sane za festivale slovenskih narečnih popevk Popevka vesele jeseni, leta 1978 pa je npr. Braco Koren v aranžmaju Bojana Adamiča zapel mojo naslednjo pesem: BISTAHOR Bistahor, bistahor furajne naj špas tri kubike žagane gre ke v Dolenjo vas. Tišlarija tam ob cejst oštarija čez vodo mlad je za roko fouhto mojo sestrco. Še ta fura dva j je ura mlad birt od fare fant mu j a sestra naj prou lajpa bo pa kmal prov fajn gaspa. Bo za doto, za omare še za cimper stare štale bisthor, bistahor furaj fuks za mlade par. Bistahor, bistahor furajne nej špas tri kubike žagane gre ke v Dolejno vas. Eden zadnjih tekstov je vaše besedilo Morisove himne, ki je čisto drugačna glasbena zvrst? Sčasoma sem se izuril v praktično vseh zvrtseh, zato mi ni bilo težko sprejeti tudi povabila, da spišem to himno, ki jo je uglasbil mojster Adamič. Manj zano je morda tudi to, da sem pred časom pisal celo pesmi za otroke, ki so jih predvajali v otroških oddajah Pisani svet... VLAK Ko je šel naš stari vlak v svoj zadnji korak sem tekel za njim čeprav z močnim prehladom in obsedel kar na tleh pred odpadom. to je bil resnično moj vlak bolj moj, kot prijateljev korak bolj mehak in resnično dovzeten okrogel, odimljen, skoraj kot pečen krompir iz pepela prijeten zdaj je stopil s tirnic moj vlak jaz pa hitim kar naprej v korak iz fanta bom zrasel možak in bom morda popravil ta vlak da bo šel skupaj z mano v korak Danes pa se kar resno z glasbo ukvarja že tudi vaš sin? Res sva lani napravila skupaj nekaj demo posnetkov z ambicijo, da bodo nekoč zaranžirani zagledali luč sveta na kakšni kaseti, a se zaradi mojih poslovnih obveznosti vse skupaj odlaga v vse bolj oddaljeno prihodnost. Estrada in posel - ali so ti dve dejavnosti pri vas prepleteni? Čar zasebništva je predvsem v spoznanju, da lahko preživiš vsaj v nekem povprečju od lastnega dela. Tako kot pri ukvarjanju z umetnostjo pa seveda ne smeš kalkulirati s tem, koliko dela je potrebno za tovrstno zadovoljstvo vložiti. Vsekakor ni primerljivo s t.i. “mezdno“ službo, ki sem jih nekaj tudi dal skozi. Poudariti pa moram, da kljub samostojnosti nisem poslovnež v pravem pomenu besede, saj delam za zavarovalnico, ki ima svoja pravila poslovanja, na katera razen besednih posredovanj ne morem imeti neposrednega vpliva. Kljub temu pa sodim, da sem tudi na tak način pripomogel k zaupanju mnogih strank v zavaralnico ter hkrati tudi zavarovalnice v moje delo. Kako to, da ste se odločili poskusiti na področju zavarovalništva in to prav v Ribnici? Ker je to področje, ki je po mojih ocenah zahtevalo veliko znanja in malo kapitala. Nekaj tovrstnih izkušenj sem že imel. Tilia mi je nudila najoptimalnejše pogoje za delo, ker pa je v Kočevju že bilo predstavništvo, sem prišel odpirat prostor za novo zavarovalnico v Ribnico. Ker iz tega okolja izhaja tudi moja žena, sem to okolje že poznal in se laže vključil med Ribničane. Zavarovalništvo površno gledano daje vtis precej ne-dinamične dejavnosti. Kako je videti odznotraj? Delo je predvsem vezano na pogo- N o vi c E VAS INTERVJU vore z ljudmi in na precej tesne kontakte. Zaradi številnih nezgodnih možnosti in pestre palete zavarovanj so pogosti precej intimni pogovori o stiskah in težavah zavarovancev, v katerih je potrebno biti precej tankočuten. Ni enostavno pridobiti zaupanja ljudi, potrebno pa ga je s svojim delom in postopki kar naprej tudi ohranjati in razvijati, če ne se v začetku vložen trud lahko v hipu izniči. Kakšna je naša “zavarovalniška kultura“ v primerjavi z zahodno, kjer se, kot nam je znano, praviloma zavaruje vsa posest, premičnine, življenje, zdravje in za naše pojme tudi nenavadne stvari kot so deli telesa, hišni ljubljenci... Zavarovalniška kultura je predvsem odvisna od stopnje, ki jo doseže lastnina. Zavarovanje družbene lastnine ni bilo posebej popularno, s spreminjanjem odnosa do lastnine in z zasebno lastnino pa postaja skrb zanjo tudi preko njenega zavarovanja vse bolj prisotna. Pri vzpostavljanju zavarovalniške kulture je potrebno iti kar od začetaka, zato je Tilia veliko truda vložila v nezgodno zavarovanje osnovnošolske mladine. Zaradi velikega odziva v Ljubljanski regiji je nekatere šole stimulirala z računalniki in s tem želela prispevati k preventivni vzgoji v šolah. Kakšne so poleg povedanega še vaše poslovne vizije? Razširiti paleto zavarovancev na Notranjsko do Postojne, da bi se tako zaključil krog, ki je v realnem dometu novomeške zavarovalnice. Povrniva se na koncu nazaj na začetek pogovora - na športne ambicije. Koliko vam ob vseh naštetih aktiv- nosti še ostaja volje in časa zanje? Edino pravo sprostitev najdem v gozdu, kjer kašnega posebnega športa seveda ne uganjam. Vanj se odpravim bolj kot pohodnik,gobar, jamar... Darja in Stane Hafnar Mojster Bojan Adamič z Dušanom Bižalom v Kočevski reki (foto Toni) ČLOVEK NA SREDI SEDEM STOPINJ LEVO OD SONCA TAM JE ŠE KOŠČEK MIRNIH PLANJAV TAM SE ŠE VEDNO LJUBEZEN RAZRAŠČA TO JE ŠE SVET, KI NI V SEBI PRODAN SEDEM STOPINJ DESNO OD SONCA SREČA JE TAM LE IGRA NAKLJUČJA TAM PREPOZNAŠ SE PO SVOJI ŠTEVILKI TAM JE SVET KJER ŠE SEME RAZPADE NATANČNO NA SREDI ČLOVEK ŽIVIM MALO NA DESNO - MALO NA LEVO KOT AKROBAT SE LOVIM VABI ME LEVA, DESNA ME MAMI TRDNA OPORA IZ SANJ ME PREDRAMI NATANČNO NA SREDI ČLOVEK ŽIVIM DESNO IN LEVO LE V SANJAH HITIM MALO NA DESNO - KORAK SPET NA LEVO VEDNO PREVIDNO, PREVIDNO HITIM VABI ME LEVA, MAMI ME DESNA ZLATA SREDINA SE ZDI NEKAM TESNA ZLATA SREDINA SE ZDI NEKAM TESNA PA VENDAR NA SREDI NAJRAJE ŽIVIM NovVcE MLADO PERO ^ ^ NOVOLETNI UTRINKI *w (razmišljanja) * Božični prazniki so nam dali slutiti, da se nam bliža Novo leto. Ker pri nas doma praznujemo Božič, smo se nanj temeljito pripravili.Na večer pred praznikom smo postavili smrečico. Mesto smo ji dodelili v dnevni sobi na nizki omari. Okrasili smo jo s svetlečimi okraski in lučkami. Zdela se mi je čarobno lepa. Okoli smrečice pa smo pripravili prostor za jaslice. Zanje smo se posebno trudili, saj smo sami izdelali hišice, ograjico, zvezdice in nabrali mah. Pri postavitvi jaslic smo sodelovali vsi. Iz modrega blaga smo naredili nebo, nanj pa prilepili zvezdice. Tla smo obložili z mahom, na katerega smo položili hišice, ki so predstavljale naselje. Naravo smo upodobili z drobnim grmičevjem in kamenčki. Po mahu smo razprostrli pastirje in ovčke. Na koncu pa smo postavili še hlevček s sveto družino. Naslednji dan je bilo praznično že v šoli. Doma pa nas je čakala praznično pogrnjena miza. popoldne je potekalo v veselem vzdušju v krogu družine. Večer pa smo zaključili s slovesno mašo. Budni pa smo bili še dolgo v noč. Kmalu pa so se približali še novoletni prazniki. Mi smo jih pričakovali doma ob gledanju televizije. Ko je odbila polnoč, smo si voščili. Voščili pa smo tudi družinskim prijateljem, s katerimi smo zarajali v leto 1993. Ada Virant, 5.a OŠ Zbora odposlancev Kočevje * 8. februar, 1. maj, Božič, Novo leto... To so prazniki, ki nam nekaj povedo. Za nekatere so le navadni, službe prosti dnevi, za nekatere pa zelo slovesni. Še posebno Novo leto. Polni pričakovanja se pripravljamo nanj že veliko dni prej. Leseketajoče se krogle na jelki, stari svečniki z ročno izdelanimi svečami, ikebana na starem klavirju, temen, mračen zvok klavirja, prijeten vonj iz kuhinje, pričarajo v hiši pravo praznično vzdušje. Upamo, da se ob trku kozarca šampanjca pozabijo vse slabe stvari v starem letu. Če nam je bilo v minulem letu lepo^ si želimo, da bi se čas ustavil. A tega se ne da. Cas neusmiljeno teče dalje. Da, odštevanje zadnjih sekund v letu, ognjemet, pa tudi kakšen razbit kozarec, so nepozabni trenutki, s katerimi se odpravljamo v posteljo, polni načrtov v novem letu. Jasmina Tomšič, 8.d, OŠ Zbora odposlancev Kočevje * Zadnji prednovoletni dnevi so kot vedno tekli zelo hitro. Naenkrat je bil v šoli zadnji dan pouka. Čisto na koncu smo se še obdarili in srečni, da se nekoliko spočijemo, odšli na svoje domove. In že se je utrgal zadnji list na koledarju. Datum je zazna- moval 31. 12. 1992. Zadnje ure leta so se iztekale. Moram reči, da me novoletni prazniki ne veselijo preveč, kajti nehote se v človeku vzbujajo čustva in spomini, ki niso vedno prijetni. Pravzaprav se v letu 1992 ni zgodilo nič tako slabega, pa tudi niž tako dobrega, da bi me na to leto lahko spominjalo. Družina je kar bila pri zdravju, Še najmanj pa nismo optimistično gledali na leto, ki je prihajalo. In neka prijateljica moje mamice je takole zatarnala: “Kaj naj se veselim zadnjega dne leta, ko pa vsi vemo, da nam novo 1993 leto ne bo prineslo prav nič boljšega! “ Kakor za koga, čeprav za ene na splošno veliko slabše. Pa vendar, silvestrska noč je bila pred nami. In proslavljali bomo ta večer drugače kot vse druge. Najprej dobra večerja, pa potica, pa narezek in piškoti, pa 3 kg gor... In že se je pisalo 1993 leto. Opolnoči smo si nazdravili in si zaželeli predvsem zdravja, če pa je zdravje, pa še toliko dobrih želja. Po televiziji smo gledali filme in ura je bila naenkrat 3 zjutraj. Seveda ne smem pozabiti omeniti nemogočega pokanja petard, ki so oznanjala novo leto. In prav te so morda najbolj značilne za prihod novega leta, vse druge pa vedno bolj izgublja pomen. Čibej Aleksandra, 7. c., OŠ Zbora odposlancev Kočevje * Novo leto je čas zabave, praznovanj, veselja in obdarovanja. Značilne so svečane, romantične večerje, ki jih pojemo v družinskem krogu. Če nam razmere to dopuščajo, se lahko odpeljemo v restavracije ali hotele ter se skupja s prijatelji veselimo in plešemo ter veselo in srečno dočakamo novo leto. Otroci ponavadi ostanejo doma, saj jim ni všeč družba odraslih. Če doma strašijo babica ali dedek ali kdo od sorodnikov, mogoče tudi varuške, ne moremo nikamor. Dostikrat pa se zgodi, da doma ni nikogar. Hitro povabimo vse svoje prijatelje ali pa sami odidemo k njim. Ponavadi je zelo važno, da smo ob polnoči (drugo leto) doma, saj starši dostikrat preverjajo, ali so otroci doma in potem jim zaželijo srečno novo leto. Ko se starši vmejodomov ob 6h zjutraj, je stanovanje pospravljeno, sledovi zabave pa zabrisani. Komaj pozno popoldne se oče zbudi z “divjim“ mačkom. Ko pozvoni sosed, ki nam pride voščit novo leto, misli, da mu bo eksplodirala glava. Maček zamenja gospodarja komaj drugi dan, ko je rajanje že pozabljeno. Edini dokazi za novo leto so le darila in pa sprememba v številu letnice. Tina Južnič, 8.d, OŠ Zbora odposlancev Kočevje Neme E REVIJA : i-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-::-:-:-:-:-:-::-:::::-:-::::::-:::::::-:::::-:-:-:-:::::.::-:-:-:.:.:::::::- 1 Druga številka Zelene veje IDEOLOGIJA, STROKA IN ZGODOVINA Druga številka Zelene veje - revije za razvojna vprašanja Kočevske, niza na 40 straneh drugega ob drugem tekste različnih avtorjev, ki so jim skupni imenovalec resda razvojna vprašanje Kočevske, vendar se jih lotevajo iz popolnoma različnih izhodišč. Revija tako ponuja razkošen mozaik, iz katerega pri najboljši volji ni mogoče sestaviti prihodnje podobe Kočevske. Vizije Demosa kot ustanovitelja revije so očitno šle preveč vsaksebi, prazen prostor pa zapolnjuje kočevska gozdarska in kmetijska stroka, ki je seveda le glasnik kapitala, ki se obrača v teh gospodarskih panogah. Glavni in odgovorni urednik Stane Mlakar v uvodni besedi skozi svoj krščanski svetovni nazor analizira zgodovino Kočevske in ji želi v prihodnosti vdahniti krščansko kulturo s pokončno držo'. Tuji revitaliza-torji naj bi z nacionalizacijo zasebnih posestev sebe povzdignili v veleposestnike, z rušenjem sakralnih objektov pa naj bi institucionalno zatrli človeko vest. Rešitev vidi v načrtni kolonizaciji Kočevske s slovenskim prebivalstvom, ki bo tudi zdrava zasnova Teritorialne obrambe. V narodnem parku vidi le nov poskus, kako ohraniti kočevsko krajino nekulturno in se hkrati zavzema, da se Kočevska v svoji obnovi čim bolj približa svoji predvojni urejenosti. Svoja uvodna razmišljanja je podal v bolj poetični različici še na nadaljnih treh straneh revije. Gozdarji so na kar sedmih straneh razgrnili svoje vizije o možnostih parkovne zaščite Kočevske. Ko predstavijo vse svoje argumenta za parkovno zaščito predlagajo (tedanjemu) republiškemu izvršnemu svetu, da koordinacijo in deloma izvajanje strokovnih nalog prevzame ekipa GG Kočevje, poleg strokovnih nalog, kot so inventarizacija kulturnih elementov krajine, prostorska omejitev parka in analiza ekonomske upravičenosti parka z vidika Kočevske in cele Slovenije, pa predlagajo čimprejšnjo kampanjo za kvalitetno promocijo parka v javnosti s posebnim poudarkom na domačinih. Nedvomno je Zelena veja eden izmed poskusov takšne promocije. Direktor Kmetijskega gospodarstva Janez Žlindra že v uvodu svojega tri strani obsegajočega razmišljanja o razvoju kmetijstva poudarja nujno potrebno soglasje Kočevarjev, preden se najde prostor za narodni park oz. posebne državne namene. V nadaljevanju predstavlja Revizijo programa razvoja kmetijstva, ki naj “odpira vrsto novih rešitev s ciljem, da se vse privatizira in tako vrne podeželju pravo vrednoto celotnega prostora z infrastrukturo.“ V nadaljevanju opredeljuje pomembno vlogo njegove organizacije v tem procesu, pri čemer poudarja, da mora KOČEVSKA pripadati KOČEVSKI in ne državi. V tej tezi se izraža podoben strah, kot pesti kočevske gozdrje in uvodničarja, le poti, kako ga premagati imajo pri vseh treh le malo skupnega. Kočevski dekan Božidar Metelko na dveh straneh razmišlja, kako vrniti Kočevski kulturno in krščansko podobo in pri tem ugotavlja, da ni dovolj na novo postaviti nekaj sakralnih objektov. Problem vidi tudi v vodilnih kadrih, ki da so sami še vedno ideološko obremenjeni in tako še niso spoznali materialne in duhovne škode, ki je v preteklosti doletela Kočevsko. Če se tega le ne bodo zavedli, naj raje poiščejo druga delovna mesta, kjer ne bodo imeli opravka z mladimi ljudmi, temveč s stroji in živino. V Zeleni veji se nizajo ideološko ali interesno neobremenjeni zgodovinski prispevki o Koprivniku, kočevski Čitalnici, sociološke slike Dežele PETRA KLEPCA, intervju s Stanetom Jarmom ter pesmi njegovega sina Vaclava. Bralcu, ki se pretirano ne poglablja v kočevske razvojne vizije, ostane v rokah nedvomno bogato opremljena revija s številnimi barvnimi fotografijami na papirju vrhunske kvalitete. Prav velika verjetnost je, da jo hkrati malo poprimerja z našimi Novicami in bog ne daj, da naredi napako in publikaciji pomeša. Za našo ne stojijo niti ideologija, niti veliki kapitali, niti država! S. H. N cm c E SPORT i ■:;:i Ob startu rokometašic v beli skupini w OPREMA ■ CILJ UVRSTITEV MED PRVE ŠTIRI Rokometašice Opreme Kočevje so jesenski del I.rokometne lige zaključile s prepričljivim vodstvom druge polovice lestvice oziroma modre skupine. Ta uspeh jim je omogočil preboj v kvalitetnejšo belo skupino, v kateri že uspešno nastopajo v spomladanskem delu lige. Kvaliten preskok pa žal ne spremljajo tudi kakšni bistveno izboljšani pogoji za vadbo deklet, ki bi si glede na kvalitetno raven zaslužile tudi konkretnejše oblike motivacije kot je zgolj želja po uspehu. Po mnenju strokovnega vodje RK Oprema Kočevje Nikole Radiča imajo dekleta, kljub težjim pogojem kot jih ima večina njihovih kolegic v drugih klubih bele skupine, realne možnosti, da se uvrstijo vsaj na četrto mesto. To bi jim omogočilo obstanek v družbi najkvalitetnejših ženskih rokometnih klubov tudi v prihodnji sezoni, za kar so večinoma mlada dekleta, ki še ne razmišljajo o zaključku kariere, še posebej motivirana. Po uspelem štartu v I.kolu v beli skupini (zmaga proti Burji) so v II. kolu pričakovano izgubile točki proti vodeči Olimpiji, v III. kolu pa so prejšnji teden z atraktivno igro na domačem te- renu premagale Kranjčanke za dva gola, tako da z osvojenimi 4 točkami lahko realno upajo na uresničitev zastavljenih ciljev. Žal so po porazu z mariborskim Branikom izpadle iz kvalifikacij za pokalne prvakinje, zato letos z nastopanjem po Evropi ne bo nič. V ekipo sta se že vpeljali visoka igralka iz Slavonskega Broda Sabrina Nandžič in njena kolegica golmanka Zorila Jovičič, tako da se je nekoliko omilila izgube Jeri-čeve sredi jesenskega dela lige, ko je ta odlična igralka prenehala z igro iz družinskih razlogov. Za usodo ženskega rokometa se na našem koncu ni bati tudi zaradi tega, ker se v Ribnici in Kočevju vzgajata po ena ekipa podmladka. Problem pa ostaja neprimerna kočevska rokometna dvorana, saj vožnja v Ribnico kljub vabljivim vzorom odvrne marsikatero nadebudno rokometašico od nadalnje vadbe. Razpored tekem v spomladanskem kolu: 6.2. ELEKTA KRIM : OPREMA 13. 2. OPREMA : MLINOTEST 20. 2 . BURJA ŠKOFIJE : OPREM 27. 2. OPREMA : BELINKA OLIM 6. 3. KRANJ : OPREMA 13. 3. OPREMA : ELEKTA KRIM 20.3. MLINOTEST : OPREMA Stojijo z leve: Dušan Zamida-trener, Nina Ker-snič, Tamara Jesenko, Vesna Vinčič, Jadranka Jančič-tajnica kluba, Irene Bejtovič-kapetan ekipe, Mira Dragičevič, Nikola Radič- strokovni vodja. Čepijo z leve: Andreja Križman-fizioterapevt, Zorica Jovičič, Lila Dragičevič, Anda Vuk, Darja Kersnič, Urška Lindič, Meteja Klančar, Maja Guštin M M t D t ECHA a n tel.: 061/666-359 PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL $ SUZUKI . UGODNE CENE SWIFT mod.92 Vsi modeli na zalogi na zalogi SAMURAI S TOP 22.500 dem SAMURAI H TOP 23.968 dem na zalogi VITARA m od.92 s klimo - 3 vrata ^ 31.874 DEM VITARA mod.92 s klimo - 5 vrat 38.339 DEM TOYOTA COROLLA 1,4 mod.92 26.347DEM HONDA CIVIC 1,5 DXI 24.790 DEM FORD RENAULT vsi modeli. CENE VOZIL DO REGISTRACIJE MOŽNOST NAKUPA NA LEASING! UGODNA POSREDNIŠKA PRODAJA RABLJENIH VOZIL SUZUKI SWIFT GTI 1.91,18000km AVTOSERVISJORDAN PRODAJNO MESTO: PR^ISl Ege d.o.o. tel./fax: 0038 (0) 61/860-660 Gorenjska c. 7, 61310 Ribnica SLOVENIA in Top '• —> Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in o planiranju in urejanju prostora v prehodnem drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 34/84, obdobju (Ur. list RS, št.48/90) je Izvršni svet Skup- 37/85, 29/86 in 4/90) ter na podlagi 2.člena Zakona ščine občine Ribnica na seji dne 21.12. 1992 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana občine Ribnica 1986-1990 (Skupščinski Dolenjski list št.12/87 in 10/91) in osnutek sprememb in dopolnitev prostorsko ureditvenih pogojev za območje planske enote R-5 Krajevne skupnosti Ribnica I. Javno se razgrne osnutek sprememb in dopolnitev srednjeročnega družbenega plana občine Ribnica 1986-1990. Sprembe se nanašajo na I. poglavje Urejanje prostora in varstvo okolja točke 6.2.5.Območje KS Ribnica R-5 in točko 6.2.7. Območje dela KS Ribnica- Urbanistična zasnova R-7. Obenem se razgrne osnutek sprememb in dopolnitev prostorsko ureditvenih pogojev za območje planske enote R-5 Krajevne skupnosti Ribnica (v nadaljnem besedilu osnutka). II. Osnutka bosta razgrnjena v prostorih Skupščine občine Ribnica, Gorenjska c. 3, Ribnica. Razgrnitev Obrazložitev: Gornji sklep se nanaša na območje nekdanje ribniške vojašnice, ki je v planu imenovano kot območje “posebnega družbenega pomena“, ena izmed variant preimenovanja v javni razpravi pa je npr. “center za obrt in družbene dejavnosti“. Iz sklepa je tudi razvidno, da se Obrtna cona Grič iz centra Ribnice prenaša na področje urbanistične zasnove R-7 - okolica Ribnice. Krajevna skupnost Ribnica traja 30 dni od dneva objave v Uradnem listu RS. V času javne razgrnitve bo v KS Ribnica obravnavana javna obravnava osnutkov. III. Pisne pripombe na osnutka obeh dokumentov podajo občani, podjetja in ustanove na Sekretariatu za družbeno planiranje, gospodarstvo in proračun občine Ribnica. Rok za pripombe poteče zadnji dan razgrnitve. IV. Sklep se objavi v Uradnem listu RS. Predsednik IS: Janez Henigman, dipl.ing.org. dela NovVcE PREJELI SMO MUZEJ KOČEVJE - 40 let ODPRTO PISMO Muzej Kočevje je v letu 1992 praznoval 40. obletnico svojega delovanja. Njegovi začetki segajo v leto 1952, ko so na pobudo zgodovinske komisije pri Okrajnem komiteju Zveze komunistov in Okrajnega odbora Zveze borcev začeli zbirati različno muzejsko gradivo. Leto dni kasneje je bilo z odločbo okrajnega ljudskega odbora Kočevje ustanovljeno Muzejsko društvo Kočevje. Svoje prve prostore je imelo v bivši Skubizovi vili ob Rinži (danes KS Kočevje-mesto), kjer je pripravilo tudi prvo muzejsko razstavo. Občinski ljudski odbor je leta 1960 ustanovil Splošni lokalni muzej Kočevje, ki se je že naslednje leto preimenoval v Pokrajinski muzej Kočevje. Leta 1982 je muzej postal ena izmed treh organizacijskih enot novoustanovljenega Kulturnega centra Kočevje. Muzeju v novem okviru niso bili zagotovljeni normalni pogoji za nemoteno delovanje, zato se je v novembru 1990 izločil iz sestave centra in organiziral kot samostojna pravna oseba v obliki javnega zavoda. Na območju od Barja do Kolpe je Muzej Kočevje edina tovrstna ustanova. Od leta 1963 ima svoje prostore v nekdanjem Sokolskem, sedaj Šeškovem domu, v katerem je v oktobru 1943 zasedal Zbor odposlancev slovenskega naroda. Izjemno posebnost tega zbora za slovenski narod je ovrednotila Skupščina občine Kočevje, ki je stavbo leta 1988 z odlokom razglasila za kulturni in zgodovinski spomenik. Muzej Kočevje je splošni muzej, ki skrbi za ohranjanje in prezentacijo premične naravne, kulturne in likovne dediščine na območju občine Kočevje. Zaradi prostorske stiske ne more predstaviti celostnega zgodovinskega razvoja Kočevske. Večina zbirk ni na ogled in je shranjena v neprimernih depojih. V obliki stalnih razstav sta obiskovalcem na ogled samo kulturnozgodovinska zbirka in zbirka NOB. Arheološka zbirka obsega predmete bronastodobnega depoja Debeli vrh nad Predgradom, kamnito orodje z eneoliteke naselbine Spaha nad Brezovico in predmete iz bronastodobne naselbine Kostel ob Kolpi. Neobdelanega pa je še veliko gradiva iz najdišč v Kostelu na Spahi, v Bilpi in Čepljah. Predmeti etnološke zbirke predstavljajo življenje kmečkega človeka v povezavi z njegovim gospodarstvom, stanovanjsko kulturo, različne domače in poklicne obrti ter umetniško ustvarjanje nadarjenih posameznikov. Do leta 1974 je muzej pripravljal vežinoma občasne razstave iz obdobja delavskega gibanja, narodnoosvobodilnega boja in razvoja ljudske oblasti, v novejšem času pa tudi občasne arheološke in etnološke razstave. V zadnjih nekaj letih si Muzej Kočevje prizadeva, da bi ob pomoči zunanjih strokovnih sodelavcev predstavil javnosti kulturno podobo prebivalcev na ozemlju Kočevske. Poleg monografske predstavitve življenja in kulture kmečkega in kmečko-delavskega prebivalstva v Poljanski dolini ob Kolpi (Pred-grad in Predgrajci, 1986), se je muzej lotil tudi prikaza starejših ali po starejših pričevanjih čimbolj verno izdelanih ljudskih noš. Tako je bila leta 1988 predstavljena noša in oblačilna kultura Kostela, tri leta kasneje pa še noša nemškega prebivalstva s Kočevske. Da bi dejavnost muzeja čimbolj približali obiskovalcem smo leta 1989 začeli tudi z pripravljanjem manjših občasnih razstav v vitrini Name v Kočevju. Do sedaj se je zvrstilo že devet različnih razstav. Še aktivneje pa se bo muzej lahko vključil v življenje kraja in Slovenije z pridobitvijo novih muzejskih prostorov, ki jih predajamo svojemu namenu prav ob štiridesetletnici njegovega delovanja. Z dovršitvijo prve faze prenove Seškovega doma je muzej pridobil dodatnih 100m2 površin za opravljanje svoje dejavnosti. Od tega bo 75m2 namenjenih za občasne muzejske in galerijske razstave,pa tudi za razne projekcije in predavanja, v kleti pod razstavnim prostorom pa 25m2 za depo razstavne opreme. Skupni napori Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, Občine Kočevje, Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, gradbenega podjetja Gramiz Kočevje, Zavarovalnice Tiha Novo mesto in našega muzeja, so jprivedli do tega uspeha, ki ga razumemo kot obet za popolno obnovitev Seškovega doma in možnost za vsestranski razvoj Muzeja kočevje v prihodnjih desetletjih. Želimo, da Šeškov dom v Kočevju postane nov kulturni hram, s katerim bo mesto in občina Kočevje pridobila kvaliteten večnamenski kulturni in prireditveni prostor ter sodoben muzej z celovito predstvaitvijo Kočevske in njene preteklosti. Ivan Kordiš, direktor Stanovalci bloka na Trgu Veljka Vlahoviča 1 se že petnajst let zaman pritožujemo nad romsko družino, živečo v našem bloku. Dve leti in pol nazaj se je nekajkrat zbrala štiričlanska delegacija bloka pri tajniku občinske skupščine Ribnica in protestirali zaradi Antona Bajta. Vse bolj nas motijo njegove navade in navade njegove družine. Te motijo naš mir, moti pa nas tudi nemarnost in nesnažnost. Pa ne samo to. Šipe in električna stikala v bloku kar naprej razbijajo, pogosto na hodniku ne gori luč...Zaradi Bajtovih sta blok in okolica umazana. Stopnišče je tako, kot da ni bilo nikoli pobeljeno. Ob vsem tem pa ne plačujejo stroškov za čiščenje bloka, za odvoz smeti, pa tudi ne stanarine, vode, centralnega ogrevanja, električne energije... Večji del njihovih stroškov trpimo in plačujemo stanovalci. Kljub temu pa imajo Bajtovi pred blokom tudi po dva in več avtomobilov. Zaradi vsega tega in drugih znakov zahtevamo stanovalci, naj pristojni Bajtove izselijo iz našega bloka. Po petnajstih letih smo z živci na koncu in pričakujemo, da naj bi pristojni vendar že zakonito ukrepali. V kolikor se to ne bo v čim-krajšem času uredilo, bomo stanovalci bloka prisiljeni ravnati drugače. Glede poravnave stanarine in vseh drugih stroškov se bomo obnašali tako, kot se že vsa leta Bajtovi. Upamo, da bodo pristojni organi vzeli zadevo zares v roke in jo čimprej rešili in upamo, da vse to pisanje ne bo samo bob ob steno. • STANOVALCI TRGA VELJKA VLAHOVIČA 1 J g±_______Zi tz._________Zx V prijetnem vzdušju vam nudimo • malice • poslovna kosila, večerje • slavnostna kosila • razvedrilo v Klubu 111 vsak petek in soboto ob živi glasbi OB NAKUPU NA ČEKE VAM V NAŠIH TRGOVINAH NUDIMO ODLOG PLAČILA NAD 2000 SIT ZA 15 DNI! KREDITNA KARTICA ADUT C, > ADUT izdaja kartic na upravi podjetja KVM tel. 061/861-980, 061/861-981 "TRIKON” »TRIK0N« Kočevje takoj zaposli več tekstilnih inženirjev ali konfekcijskih tehnikov z ali brez delovnih izkušenj za delo pri vodenju skupin in v tehnologiji konfekcioniranja. Od kandidatov pričakujemo ambicioznost, samoiniciativnost in resen odnos do dela. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s poskusnim delom. Če želite sprejeti izziv in ustrezate zahtevanim pogojem, vas prosimo, da v 8 dneh pošljete prijavo z življenjepisom na naslov: TRIKON KOČEVJE, Reška cesta 16. Če potrebujete pred odločitvijo še informacije, pokličite telefon 853 322 int. 20. j: j: i ‘.-j; i ■ ■i i ‘ r POSLOVNO-RAZSTAVNI PROSTOR V KOČEVJU FRÄNKOPANSKÄ UL. 7 Ploščice in sanitarna keramika iz uvoza INLES-ov program stavbnega pohištva po tovarniških cenah Gradbeni in izolacijski material Tlakovci raznih oblik Prane, travnein terazzo plošče Betonski robniki in cevi Okrasne vaze in vrtni kamini Montažni kompostniki in greznice Okenske police in stopnice po naročilu PO KONKURENČNIH CENAH! BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM! RAZKLADANJE PALETIRANIH IZDELKOV! Delovni čas od 9.-17. ure, Vse informacije sobota od 8.-12. ure. (061)851-196 in faxu 851-196 HRANILNO KREDITNA SLUŽBA RIBNICA Ribnica: 061/862-131 POLEG UGODNIH OBRESTI ZA HRANILNE VLOGE NA VPOGLED, NUDIMO NAŠIM VARČEVALCEM TUDI RAZLIČNE VEZAVE IN SICER: vezave nad 31 dni................... R+5% vezava od 91 dni do 180............. R+8% vezava od 181 dni po enega leta .... R+13% NOVOST SO TOLARSKO VARČEVANJE Z DEVIZNO KLAVZULO, TAKO DA OHRANITE DEJANSKO VREDNOST SVOJIH PRIHRANKOV! POLEG TEGA NUDIMO ŠE NASLEDNJE: - možnost izplačila pokojnin - možnost izplačila osebnih dohodkov - vodenje žiro računov občanov, društev in obrtnikov - plačilni promet (plačevanje položnic) minimalna provizija PODJETNIKI IN OSTALE PRAVNE OSEBE LAHKO PRI NAŠI HKS NALOŽIJO SVOJA PROSTA SREDSTVA. LAHKO SE ODLOČIJO ZA VEZAVO NA RAZLIČNE ROKE. Vse informacije dobite osebno na sedežu Ribnica, Šeškova 15 ali na zgoraj omenjeni telefonski številki. NAŠE GESLO JE: VAŠ DENAR PRI HKS OHRANJA TRDNO VREDNOST! Novi c E GA ŠILCI b SODRAŠKIŠPRICPASION Ta pasion, da se ve, samo za pametne gasilce je, ni pa ni za norce brit, da pa se iz njega kaj naučit! Od negdaj sodraški krajani smeli po gasilstvu so sloveli. Gasilci so za spoštovat -vsak požar že bil je mat! Če gremo v zgodovino znano, popravljal Pod cerkvo so brizgalno. Pokojni predsednik Mirko, šef popravila bil, a Pepi, prekomerno ga je razdražil: “Jaz vem, kaj naj ji je -hudimana pokvarjena je!“ Kdo potem ne ve -ključi preci polete! Dolga leta stric Mirko, držal pokonci je to špric dirko, pokončno držal se zares. Bog mu daj miren pokoj -pa gasilski zdravo vmes! Zvezdnati prvaki čili, gasilstvo so dušili, krajani skup so potegnili, dom si lep zgradili. Zdaj vodi društvo pedantni Rus, vse štima - v ceveh je voda, ni džus. Predsednik ima pa svojevrsten stil: “Da bTe malo zagorelo - gasilce bi skup dobil!“ Društvo od mladosti vriska, tu ekipa je mladinska in pionirska, poveljnik desetine pa je tod, sam podčastnik gospod Metod! Če tli kaj, gori, peče, žge -za stvari fantje iz desetine poskrbe. Poznamo ekipo utečeno našo - prime enako dobro za muštikl al’ za flašo! Vedno pripravljeni sta dve cisterni, čeravno ne najbolj moderni, za red doma pa se ve — skrbi gospodar Opoldarjev France. Nekateri smo sam goli člani, ni kaj, vsepovsod so verni in pogani, pridemo pa dokaj preci, na zbor na dva deci. Ančka v šoli vodi krožek, v uniformi med nami včasih je možek. Sicer pa takih še nekaj je, ki z uniformo žive! Družba v uniformah naša, posvečena je Florjana maša. Sicer pravi prvak krščanski Anton presneto, lani zanj bilo ceremoniji je prelomno leto. Da nismo molzna krava Liska, za partnerja nam je Kolinska. Najjači skup je občni zbor, za pol klobase se priti splača -ne bodi nor! A da društvo ni prašiča, včasih organizira se veselica, takrat pa se ve: v malho pade - kolk, se pa ne zve! Imamo še upravni odbor, presneto, dela sem pa tja čez celo leto. Fantje so popolni - naj si bo ob mlaju al’ob luni polni! Če morda le mal prehudi smo, pa se tete Zveze še spomnit moramo. Sicer pa pravi še sam Franc: “Teta ne da financ!“ Dokler tu bodo Cesarji, Burje, Fecli, Pajki, Turki, Rusi, požar naj kar poskusi. Pri nas se v boj z ognjem hitro skoč ne bomo klical niti : “Na pomoč! “ PIJ (pa ne papež!) AVTOMOBILSKA IZLOZBA AGATON d.o.o. Ribnica Podružnica Ribnica, Šeškova 42, tel. 861-488, telefax 860-653, odprto od 9. do 13. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 9. do 12. ure NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO ZELO UGODNI KREDITNI POGOJI: 11,1% LETNE OBRESTI NA DEVIZNO KLAVZULO BREZ POLOGA. Ugodne cene in hitra dobava vseh avtomobilov: OPEL ASTRA 1,4 GL kat ...................................... 23.375 DEM OPEL ASTRA l,6i GL kat...................................... 25.025 DEM OPEL VECTRA l,6i GL kat .................................... 29.900 DEM VW Golf 1,4 CL kat M 93 .................................... 24.522 DEM VW GOLF 1,9 CL TD M 93 ..................................... 29.827 DEM SEAT TOLEDO l,6i CL kat .................................... 23.500 DEM SEAT TOLEDO 1,9 TD GL ...................................... 26.950 DEM OPEL IBIZA 1,2 CLX ......................................... 15.635 DEM MERCEDES 190 D M 93 PEUGEOT 405 1,8 GR LUX M 93 NISSAN PRIMERA 2,0 LX kat R CLIO l,2i kat RT .. 53.865 DEM 28.800 DEM 29.900 DEM 18.900 DEM Za te in vse ostale avtmobile sprejemamo naročila. Cena do registracije vključno z davki, carino in prevozom. Se priporočamo VAM NUDI: SVETILA: - standardni in varčni program žarnic Delovni čas: 8-12, 1530-19 sobota: 8-12 ELEKTROINŠTALACIJSKI MATERIAL - kabli, varovalke, števci, razdelil-ci vseh vrst (zunanji, notranji) - stikala (tudi infra) - Balcom hišne govorilne naprave BELA TEHNIKA AKUSTIKA MALI GOSPODINJSKI APARATI tel.: 863-108 VEN MA vzdrževanje elektroaparatov Albert Mrak Konca vas 8, Stara cerkev, tel. 855-130 SERVIS oljnih gorilcev, električnega ročnega orodja, varilnih aparatov MONTAŽA toplotne tehnike in vseh vrst instalacij POSEBNO UGODNA STORITEV montaža obnovljenih oljnih gorilcev WEISHAUPT, ELKO, ERTLI, HOFMAT.. v / • •\J INTEGRAL STOJNA TZO 38, Kočevje Tel.: 061/851-332, w ^----NUDIMO POSEBNE UGODNOSTI V POTNIŠKEM PROMETU: • 20 % popust za 10 vozovnic, kupljenih v predprodaji • popust pri nabavi vozovnic 'Klub študent’ • popust pri nabavi mesečnih dijaških in delavskih vozovnic POSEBNI PREVOZI: • programi izletov za zaključene skupine po domovini in tujini z izkušenimi vozniki in lepimi avtobusi IZKORISTITE POČITEK ZA OGLED DOBREGA FILMA! VCK VIDEO CENTER KOČEVJE VELEBLAGOVNICA »NAMA« (061)852-192 - izposoja video kaset s filmi različnih zvrsti, dokumentarnih in poljudno-znanstvenih filmov ter glasbene kasete - presnemavanje na vaše ali naše kasete - snemanje z video kamero po naročilu stranke (poroke, družinske praznike, pomembne dogodke, prireditve ipd.) - ostale video usluge ŠOLARJI IN DIJAKI - POSLUH - IMAMO TUDI IGRALNE AVTOMATE Z VIDEO IGRAMI! Postanite član naše videoteke tudi vi! SKRBIMO, da se boste prijetno počutili v naši družbi! Delovni čas-. 9.-11. in od 14.-19. ure sobota: 8.-13. ure DAMIJAN RANDELJ avtomehanik-avtoklepar Mahovnik 2, KOČEVJE - > ■ ••• OPRAVLJAMO: avtomehanična dela, avtoelektriko, optiko, avtokleparska dela na ravnalni mizi CAR-O-LINER ter avtoličarska dela Vas je vozilo na poti pustilo na cedilu? Nudimo vlečno službo po ceniku AMZS. tel. in fax: 061/851-488 Iz velike ponudbe vam predstavljamo le nekaj avtomobilskih rezervnih delov po ZELO UGODNIH cenah: CENE SO PRODAJNE - svečke ÄC original FRANCE 280 - svečke CHAMPION Y9 z vgrajeno blokado radia 280 - ogrevalne svečke BERU - uvoz 1.100 - zobati jermen Z101 1.100 - zavorne ploščice Golf JX — uvoz 2.500 OBIŠČITE NAS IN SE SAMI PREPRIČAJTE O RES UGODNI PONUDBI!!! NOVO PRI NAS!!! Pri nakupu motornega olja vam le-to zamenjamo BREZPLAČNO! UGODNA PONUDBA motornega olja CASTROL GTX3: liter SAMO 600 SIT motornega olja CASTROL GTX: liter SAMO 400 SIT OPRAVLJAMO SERVISE ZA VSE VRSTE VOZIL (garancija za vozila VW in ZASTAVA) MELAMIN Kemična tovarna Kočevje p.o. TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO Tomšičeva 9, tel.: 853-133, fax 853-344 V NOVI TRGOVINI VAM NUDIMO: * čevlje, športno obutev, tehnične izdelke * kataloško prodajo pohištva * parketni lak MELLAK lak za zaščito lesa MELLES zadrževalec vlage v zemlji AGROGEL * tekstil iz Novoteksovega programa Aktualno: najcenejši »antifriz« - MELALED * visoki ženski škornji po ugodnih cenah * praški oskar - 3 kg 490 SIT Možnost plačila na čeke z odlogom plačila, kredit... ANTENSKI SISTEMI projektiranje • montaža • vzdrževanje sestava • meritve KOČEVAR K. Strma pot 9 - Dolenja vas (061) 864-179 Novoletna ponudba: Montiramo satelitske sisteme svetovno znanega proizvajalca PHILIPS ( 100 kanalov, stereo, popolno daljinsko vodenje, možnost dodatnega programiranja, antena 85, offset...) cena 620 DEM Ponujamo tudi vrtljive satelitske sisteme za spremljanje vseh satelitskih programov (okrog 70)! # & Jurjeviča 51a, 61310 Ribnica Telefon/fax: 061/861-493 Agencija: Gerbičeva Sla 61111 Ljubljana Tel.: 158-315, 161-282 int. 22 Nudimo naslednje izdelke: - Kleparske gradbene elemente: žlebove, odtočne cevi, kljuke... in repromaterial, - Cu pl. - 0,5, 0,6, 0,8, l,00mm profil 5x25 - 5x30 - 6 x 30 mm, - Al pločevina 0,7, 0,8, 1,00mm Al pl. barvna 0,7 in 0,8mm, - MS pločevina 0,8, 1,0, 1,5, 2,0, 2,5, 3,0mm, - MS šipke od 0 3 do 30mm, šestoglato... - MS cevi od 0 8 do 0 60mm, - debelina sten 1-1,5 ... mm, kvaliteta MS 58,63... Dimenzije, ki niso navedene, in jih nimamo na zalogi, dobavimo po naročilu. Kratki dobavni roki! Mercator -Jelka Ribnica d. d. Šeškova 52, Ribnica, Tel.: 862-027, Fax. 861-176 vabi k ugodnim nakupom v vse naše prodajalne. Ne prezrite ponudbe od 4. 2. do 20. 2. 1993 AKCIJSKE PRODAJE PREHRAMBENEGA, TEHNIČNEGA BLAGA TER GALANTERIJE s popustom do 40%. - na zalogi velika izbira mask za pustovanje - od 10. 2. do 17. 2. gospodinjski teden. Lahko boste kupovali v Blagovnici in Manufakturi - vse za dom po najugodnejših cenah in z 10% popustom. - POZOR! V vseh naših živilskih prodajalnah lahko kupujete na ODLOŽENO PLAČILO. Pri nakupu od 1.500,00 do 3.000,00 SIT plačilo na dva čeka: L plačilo takoj, 2. plačilo čez 15 dni Pri nakupu nad 3.000,00 SIT plačilo na dva čeka: L plačilo takoj, 2. plačilo čez 30 dni - dodatni popust velja za UPOKOJENCE: pri plačilu z gotovino in nakupu nad 1.000,00 SIT 5% popust. VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETE! an 9og(iq>¥. /Z /