AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN DM LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 222 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 22, 1937 LETO XL — VOL. XL, Industrijski krogi zatrjujejo,- da ne morejo mm brezposelnim podeliti delo Washington, 21. septembra. Predsednik U. S. Chamber of Commerce, ki je nekaka glava ameriških industrijskih krosov, se je izjavi!, da privatne nidustrije nikakor ne morejo zaposliti vseh, ki so brez dei;; aIi ki so na relifu. Predsednik Davis je mnšnja, da polovica izmed njih slednjih sploh ne more dobiti dela, tudi če bi bilo delo na razpolago. Vzrok je, ker niso zmožni niti za eno niti za drugo delo, pravi Davis. Kot je dognala preiskava, ki Jo je upeljala United States Chamber of Commerce, je sko-*"o polovica onih, ki so danes te ali one vrste relifu, bilo brez dela tudi v letu 1929, ko Se je nahajala ameriška industrija na svojem vrhuncu. 30 urno delo in enaka kontrola dela v tovarnah, nikakor ne bo zmanjšalo števila brezposelnih. Sicer je pa Davis moral priznati, da njegova preiskava ni bila dovolj širokopotezna, da bi se dal iz nje dobiti splošen položaj ameriške industrije in brezposelnosti. "Vzemimo," je rekel Davis, "da je danes v Zedinjenih državah 5,000,000 brezposelnih. V tem številu jih je samo 2,-000,000 ali k večjemu 3,000,-000, ki so v resnici sposobni za delo. Ostali niso za delo, tudi če bi bilo na razpolago." Preiskava je nadalje dognala, da je le 57 odstotkov delavcev bilo zaposlenih v najboljših letih, 17 odstotkov je bilo starih nad 70 let, ostali so ali pohabljeni, mladoletni ali si- Županska volivna kampanja je vroča. Izjava Burtona in John McWilliamsa Zadnji dnevi politične župan- enem svojih govp^ov je McWil P m r»Q n i a cn i->ao+o 1 i m v» r\(rr\ 1 i r-, rv-i a r\ \ r n o 1 n! ^ r^nt^on T2nv Davis je nadalje mnenja, da cer izključeni od dela. Italij an je hotel zažgati višjo šolo v Collmwoodu Policija je prijela 21 let sta rega Italijana, Dominika Cor saro, ki stanuje na 15370 Yor-*"ick Ave. Obtožen je, d-a je ho tel zažgati Collinwood višjo šolo, kamor zahaja nad 4,000 učencev in je med njimi stotine slovenskih fantov in deklic. Priče pripovedujejo, da swyer ogenj še lahko pogasil, Predno je naredil škodo. Obenem je pa aretiral Corsara in ostale lumpe, katerih dva sta bila stara šele 17 let, tretji pa komaj 15. -o-- Rojakinja umrla Včeraj popoldne je umrla Antonija Ulčakar, stanujoča na ]168 E. 114th St. Doma je bila iz vasi Krasce pri Moravčah. Ob . smrti je bila stara 70 let. V Ame. riko je dospela pred 37. leti. Ta Zapušča moža Antona, tri hčere: Antonijo, Viktorij|o in Lillian, dva sina, Maxa in Stanleya, tri brate: Franka, Johna in Antona Urankar. V stari domovini Katoličani v Mehiki Mexico City, 21. septembra. Organizirane skupine katolikov stražijo cerkve v mestih Coatepec in Vera Cruz. Katoličani so včeraj vdrli v svoje cerkve, ki so bile zaprte na povelje vlade, začeli so zvoniti z zvonovi. Ves dan so praznovali svojo zmago. Lokalne oblasti fozwte napasti koto- . ličane, toda položaj je zelo napet. Katoličani v Hidalgo in Pachuca, kjer so veliki srebrni rudniki, so dobili obljubo od governerja, da jim odpre tri cerkve. Končno dovoljenje mora izdati zvezna vlada v Mexico City. -Q- Rusija zahteva, da Liga pomaga Kitajski Geneva, 21. septembra. Maksim Litvinov, zastopnik Rusije pri Ligi narodov, je danes de-nunciral Italijo, Nemčijo in Ja-ponsk'o kot napadalke, in obenem je zahteval, da Liga narodov nemudoma pomaga Kitajski in "lojalistični" španski, j Litvinov je kričal tekom zase- j danja Lige narodov: Med na- j padalci in med mirnimi ljudmi ne more biti nobene primere, kakor ni primere med vojno in mirom. Papagaji na visokih mestih bi morali znati, da svet ne bo mogel več dolgo prena ske kampanje so postali mnogo bolj živahni) kot kampanja dose-daj, ki je bila nekako mrtva. Prihodnji torek bo že padla odločitev. Kar so kandidati dose-daj zamudili, skušajo doprinesti v zadnjih dnevih. Jako živahnq je na delu sedanji župan Harold Burton. Ker nima pokazati na ničesar svojega, kaže na WPA dela, katere je demokratska vlada v Washing-tonu preskrbela za Cleveland. Burton je včeraj povedal, da se je tekom njegovega župano-vanja potrošilo $40,000,000 za javna WPA dela v Clevelandu. "In zvezna vlada v Washing-tonu," je dejal Burton, katerega ni sram kaj takega povedati, "nam je dala denar, ker smo šli v Washington in ga zahtevali." Burton se je včeraj pravkar vrnil iz New Yorka, kamor je šel, da mu American Legion pripne svetinjo na junaška prsa! Burton je nadalje povedal, da je res, tla je lansko leto nasprotoval Rocseveltu in da je agiti-ral za, Landona. Toda nasprotoval pa ni WPA projektom, katere je začel Roosevelt in je skušal dobiti. denarja od Roosevelta za Cleveland. Jako zgovoren je bil sinoči na političnih shodih John McWil-liams, uradni kandidat demokratske stranke za župana. V liams povedal, da'je župan Burton izvrsten mož - ■ kadar se gre za interese delnici rjev in korpo. racij. Dve leti se vloee pravda med mestno vlado in med družbo cestne železnice, toda Burton še do danes ni poda! svojega stališča. Definitivno ;je samo toliko znano, da drži Burton s kompa-nijo, ker je nasprotoval vpeljavi mestnih busov. McWilliams je povedal navzočim, da je BurtoM poskusil vse, kot župan, da ljudje ne dobijo' prilike, da bi glasovali glede prepira, ki vlada med mestom in med kcmpanlj^. Burton tega ne dovoli. Ko je Burton bil izvoljen žu-panem so bili v veljavi tedenski vozni listki, ki sc! veljali $1.25. Kompanija je Jahko shajala in imela dobiček. Toda tedenski vozni listki so bili pod Burtonom odpravljeni. Prej, jo veljala ena voznina približno i cente, danes velja osem centov in pol. Tako je skrbel župan Byrton za stoti-soče onih, ki se dnevno vozijo po ulični železnici. • r-Kfcj si mislite1 ki župana, ki na t;>, način skrbi za vaš blagor, za vaše žepe. Burton ni župan Cleveland?-, Burton je župan ve. likegs businessa in korporacij. On zastopa maloštevilne delni- čarje, namesto da bi zastopal narod. Nadalje se očita Burtonu od strani demokratov, da je zasedel vse boljše mestne urade s samimi tujci, z ljudmi izven Cleve-landa. Mnogo je bogatinov, ki bivajo izven Clevelanda, drugje davke plačujejo, a živijo na račun Clevelandčanov. Tretji kandidat, Walter O' Japonski vojaški ustroj je začel poslovati po 70. dnevih priprav. Kitajska bo v kratkem času popolnoma ločena od sveta London, 21. septembra. Po več ne morejo pregnati. Ena sedemdesetih dnevih raznih priprav, odkar se je začela na Kitajskem nenapovedana vojna, je japonski vojaški ustroj pripravljen zadušiti ogromno, toda nepripravljeno in neorganizirano Kitajsko. Dasi so se Kitajci vse od začetka silno trdovratno zoper-stavljali Japoncem in branili svoje postojanke do zadnjega, in je celo videti, da prevladuje Donnell, je prijemal Burtona |nekaka edinost med kitajskimi zlasti radi njegovega proti delavskega stališča. Dokazoval je, da Burtonu so bili ves čas urado-vanja pri srcu interesi korporacij. To se ^e zlasti izkazalo ob priliki jeklarskega štrajka v Clevelandu. Ker se je par sto delavcev hotelo vrniti na delo kljub štrajku, in ker ja bil pozvan od kompanij, da zlomi štrajk, je Burtcn dal na razpolago ves policijski aparat, poleg tega pa za. hteval vojaštvo v mesto. Prišlo je do pobojev, tekom katerih so bili napadani unijski delavci, katerim je bil porušen celo glavni stan. Največja zasluga za delavski poraz in za zmago korporacij gre sedanjemu županu Burtonu. V torek se bo pokazalo, je dejal O'Donnell, ali imajo milijonske korporacije v Clevelandu več vpliva in besede kot pa armada 100,000 organiziranih delavcev. Zapušča dve sestri, Marijo Med Ved in Ivano Štefan. Pogreb se|gati njih neumnosti. Liga narodi iz pogrebnega zavoda na I dov bi morala nastopiti takoj in Superior Ave. in 114. cesta. čas>uspešn0; da s tem pokaže, da Pogreba bo naznanjen jutri." ■^aj ranjka počiva v miru, preostalim naše iskrene sožalje! Važno za davkoplačevalce John A. Zangerle, okrajni avditor v Cuyahoga county; nam naznanja: Mnogo vaših čitateljev so lastniki poslopij in hiš, katere so dali porušiti ali pa ki so bile uničene od ognja, med 12. aprilom 1937 in 1. oktobrom 1937. Prosim, da te ljudi obvestite, da se jim davek za to leto lahko odpiše, ako podajo zapriseženo izjavo v uradu okrajnega avditorja pred 1. oktobrom 1937- Ako tega ne storijo, bodo morali plačati celoletni davek. Vsi dotični naj se obrnejo na Mr. Morris New, soba št. 16, County Auditor's Office, na sodniji na Lakeside Ave. Državna policija 26 mož ali ena petina vseh Policistov države Ohio, ki pazijo na javnih cestah na moto-^ste, je odpotovalo včeraj v ^ew York, kjer bodo tvorili Castno stražo na konvenciji A*nerican Legion. Sedaj je zla- ta Prilika za nerodne avtomo- j^jste, da divjajo za par dni po °nijskih cestah, dokler se prometna policija ne vrne iz New Yorka. _ Važna seja Nocoj večer se vrši važna seja '^upnih društev fare sv. Vida. r°si se vse zastopnike in zaupnice, da se udeležijo. Mladinski pevski zbori ^Ubvesčam mladinske pevske 0re, da se vaje ne vršijo do L. Še- fcadal J nega obvestila. nihče ne more nekaznovano napadati miroljubnih narodov." -o- John Novak odobren The Citizens liga je v 23. var-di odobrila izmed vseh kandidatov Mr. John M. Novaka, sedanjega councilmana, kot najbolj sposobnega. Obenem Citizens liga nikakor ne priporoča Mr. William Kennicka, rekoč, da je preveč "eratičen" za uspešno delo v zbornici. O ostalih dveh kandidatih, o Mr. Zor-j kotu in Mr. Somraku pravi vod-; stvo Lige, da nima zadostnih podatkov za priporočila. Važna seja "Na Jutrovem" Vsi člani društva Združeni Slovenci na Jutrovem so vljudno prošeni, da se prav gotovo udeležijo zelo važne seje v četrtek 23. septembra ob 7:30 zvečer v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. — Predsednik. Elynor G. Mulgrew V četrti vardi na zapadni strani mesta kandidira v mestno zbornico Miss Elynor Mul-grew, ki je sodružnica v trgovini z dobro poznano našo pevko Miss Mary Udovich. Njih podjetje se nahaja na 6117 Lorain Ave. Miss Mulgrew je sklenila kandidirati za mestno zbornico na poziv številnih prijateljev, zlasti od delavskih krogov, v katerih je jako dobro poznana. Miss Mulgrew je jako naobra-žena ženska, izučena bolničarka in je bila svoječasno pod županom Millerjem ravnateljica ženskega oddelka v Warrensville mestnih zaporih. Onim slovenskim družinam, ki bivajo v 4. vardi na zapadni strani mesta, jo teplo priporočamo za izvolitev. Sedma obletnica V petek se bo v cerkvi sv. Vida ob 8. uri zjutraj brala sv. ma. ša zadušnica za pokojnim Frank Štrumbel ob priliki sedme obletnice smrti ranjkega. Prijatelji in sorodniki so vabljeni. Maščevanje Washington, 21. sept. — Ko je bil senator Hugo Hlačk imenovan za sodnika najvišje sadni je, so njegovi nasprotniki završali v javnosti, češ, da je predsednik imenoval Ku Kluk-sarja s od ni ko m na j višje sodnije. Kmalu potem so razni časopisi prišli na dan z "dokazi," da je bil Hugo Black v resnici član orne njene organizacije. Časopisom je to tajnost izdal neki uradnik Kukluksarske organizacije, ki je sovražnik lilacka. Dva dni potem, ko je izdal dotično "tajnost" časopisom, je omenjeni Kluksar se tako opijanil, da je padel preko tračnice, ko je korakal proti domu. Privozil je vlak in ga raztrgal na drobne kose .... --o—--- Govorice o Kluksarjih Tekom včerajšnje seje mestne zbornice je councilman Septimus Craig izjavil, da je slišal, da je Miles Evans, direktor javne postrežbe pri mestni vladi in kampanjski vodja sedanjega župana Burtona — član Ku Klux Klana. Direktor Evans je to govorico ostro zavrgel in izjavil, da je to le podtikovanje nasprotnikov župana Burtona. To je parada Včeraj ob 10. uri dopoldne so začeli z ogromno parado člani American Legion, ki imajo svojo konvencijo v New Yorku. Nad 250,000 ljudi se je udeležilo parade, katero je zrlo tri milijone ljudi. Parada je bila danes zjutraj ob štirih še vedno v teku. "• Papež Pij XI je skoro popol. noma ozdravel in se vrne te dni zopet v Rim. Politični shod Politična,kampanja v 23. vardi bo zaključena kot običajno na večer pred volitvami, to je v pondeljek, 27. septembra, z velikim ljudskim shodom v S. N. Domu. Kot glavni govornik nastopi demokratski kandidat za župana John McWilliams. Govorili bo tudi sledeči: Felix Matia, ravnatelj županske kampanje; John M. Novak, councilman 23. varde; Joseph Ogrin, državni poslanec; J. T. De Righter, državni poslanec; Adam J. Damm; Louis Drašler, državni inženir; John L. Mihe-lich, vardni vodja 23. varde, in mnogi drugi dobri govorniki. --o- Poprava bulevarda Danes so začeli s popravo tlaka ene najbolj važnih prometnih žil v Clevelandu, s popravo Lake Shore bulevarda. Bule-vard, ki je močno razkopan na nekaterih mestih, bodo popravili, in bo delo vzelo od treh do štirih dni. Radi tega bo Lake Shore bulevard zaprt za promet za nadaljne tri dneve in sicer od 7:30 zjutraj do 4:30 zvečer. Popravljati bodo začeli pri Gordon parku in vse do E. 140. ceste. Delo bo narejeno v oddelkih. Prvi oddelek se razteza od Gordon parka do E. 99th St. Poprave v tem oddelku se začnejo danes. V četrtek pride na vrsto sekcija med 99. cesto in 105., dočim nameravajo ostalo delo do E. 140. ceste izvršiti do petka zvečer. Clevelandska prometna policija bo s pomočjo policije v Bratenahlu skrbela, da promet ne bo preveč oviran. V bolnišnici Mr. Frank Krasoc, 1533 E. 172 St., se nahaja v Lakeside bolnišnici, kjer ga prijatelji lahko obiščejo. vojnimi silami, pa so bili zad nji dnevi v resnici ogromen vojaški uspeh za Japonsko. Mnogo bolj važen kot je položaj pred Šangajem, kjer so v nevarnosti življenja amer. državljanov, je položaj v sever. japonska armada v Kvantung distriktu je vrgla Kitajce v dveh tednih za 150 milj nazaj. Ne bo dolgo, ko bo vsa severna Kitajska pod oblastjo Japoncev. Severna Kitajska je bolj obsežna kot je Mandžurija, katero so Japonci zasedli na enak način. Tako bo prišlo do 70,000,000 Kitajcev pod japonsko upravo. Civilne japonske oblasti hitro sledijo japonski armadi in začnejo vladati v zasedenih mestih. Vojaški izvedenci so mnenja, da se bo Japonska armada ustavila ob Rumeni reki. To reko bodo zastražili z ogromno armado, da se zavarujejo pred napadi Kitajcev. Nadaljna voj- Kitajski. Tu so Japonci s svo-l™ b° brez P°me»a, ker Japon-jo armado, katero so pripeljali C1 S0 doblh' kar so hote]i- skoro tisoč milj daleč, zasedli 35,000 kvadratnih milj ozemlja v dveh mesecih. Japonske čete sedaj prodirajo južno proti Rumeni reki in konsolidirajo svoje postojanke, j in 200 iz katerih jih Kitajci nikdar i letal. Japonska je imela svoje načrte glede Kitajcev že zdavnaj prej izpeljane kot je izbruhnila nenapovedana vojna. Računa se, da imajo Japonci danes 400,000 mož na Kitajskem topov ter 3000 bojnih Položaj v nacionalistični Španiji je normalen New York, 21. septembra. — Russel Palmer, načelnik neke petrolejne tvrdke, se je pravkar s parnikom Normandie izkrcal v New Yorku. Nahajal se je vse poletje v Španiji, zlasti v onih krajih, katere je zasedel general Franco. Izjavil je, da vlada V teh krajih absoluten mir in zadovoljstvo med prebivalstvom. Prevozil je 2,-700 milj po Španiji in obiskal vsa mesta. Vsepovsod je prebivalstvo skrajno zadovoljno z generalom Francom. Nacionalistična vlada ima dovolj hrane na razpolago, katero deli med ljudi, dočim so poprej pod socialistično vlado stradali. Kjerkoli ge pojavijo general Francovi vojaki v novo osvobojenih krajih, so pozdravljeni z največjim veseljem. General Franco ima sedaj dve tretini Španije pod svojo oblastjo. --o-- Nocoj je shod Vsi slovenski demokratski klubi 32. varde priredijo nocoj večer v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. velik politični shod, kjer bo glavni govornik demokratski kandidat za župana John McWilliams. Obenem bodo pa govorili vsi slovenski demokratski kandidati za mestno zbornico. Državljane se prijazno prosi, da se nocoj udeležijo tega zanimivega shoda. -o- Glas po radiju Na WJAY radio postaji bo govoril v petek večer ob 6:15 slovenski odvetnik in demokratski vodja 23. varde Mr. John L. Mihclich in sicer v prilog kandidature demokratskega kandidata za župana John McWilliamsa. želite na razstavo? Kdor še ni videl Velike jezerske razstave v Clevelandu ima : amo še pet dni časa. Razstava bo definitivno in nepreklicno zaprta v nedeljo zvečer. Pričakuje se velikega navala v soboto in v nedeljo. Trije bratje so umorili morilca njih sestre Shelbyyille, Ky., 21, septembra. Tu je bil včeraj umorjen general Henry Denhart, veteran špansko-ameriške vojne in tudi veteran izza svetovne vojne. Padel je pod kroglami treh bratov Mrs. Verne Taylor, ki je bila zaročnica generala, in katero je general ubil marca meseca letos. Ko so se bratje ubite Mrs. Taylor prepričali, da je general mrtev, so se prijavili šerifu in povedali, kaj so storili. Vse tri so zaprli. Umor generala Denharta se je pripetil zvečer, ko se je general poslovil od svojega odvetnika in korakal proti svojemu hotelu. Denhart se je nahajal na svobodi pod $25,000 varščine. Bil je že enkrat na sodniji radi umora Mrs. Taylor, toda se porotniki niso mogli zediniti o njegovi krivdi. Bratje Mrs. Taylor so nekaj časa grozili, da ubijejo tudi odvetnika, ki je zagovarjal Denharta na sodniji, toda je prišla pravočasno na lice mesta policija. General Denhart je bil svoječasno podgoverner v državi Kentucky. -o- Zavržen kandidat Ralph Vince, eden izmed kandidatov American Federation of Labor, ki kandidira za urad šolskega odbornika, bo moral opustiti kandidaturo, ker se je volivni odbor izjavil, da Vince nima stalnega bivališča v Clevelandu, pač pa prebiva v vasi University Heights. Državni tajnik je odredil, da je Vince nemogoč kot kandidat. • Black se vrača Včeraj se je vkrcal na parnik City of Norfolk novoimenovani sodnik najvišje sodnije Hugo Black. Iz Anglije se odpelje v Ameriko, kjer ga čaka cela nevihta radi trditev, da je član Ku Klux kluba. Iz bolnišnice Iz bolnišnice se je vrnil Mr. Louis Kraje, 1095 E. 67th St. V bolnišnici je srečno prestal operacijo. Prijatelji ga lahko obiščejo. Želimo mu skorajšnjega okrevanja. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN SOME •117 St Ol&lr Avenue Published dally except Sundays and Holidays SLOVKMAN DAILY KEWSPAPK* Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto »5.50. Za Cleveland, po poitl, celo leto »7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta »3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta »3.50 Za Cleveland, po raraiaialclh: celo leto. »5.50; pol leta, »3.00. Za Evropo, celo leto, »8 00. Posamezna Številka, 3 cents. SUBSCRIPTION RATES: U.8. and Canada, »5.50 per year; Cleveland, by mall, »7.00 per year. 0.8. and Canada, »3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, »3.60 for 0 months Cleveland and Euclid, by carrier«, »5.50 per year, »3.00 for S months, european subscription, »8.00 per year. Single copies, 3 cents JAMES DEEEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1009, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 187». 3b No. 222, Wed., Sept. 22, 1937 Kam je šel denar? Pred več meseci smo priobčili na tem mestu uvodni članek, v katerem smo posvarili naše ljudi, ki so zbirali prispevke za španske socialiste, komuniste in anarhiste, da naj dvakrat premislijo, predno kaj dajo iz svojega žepa. Če je bil kdo namenjen kaj darovati, bi to lahko storil potom Ameriškega rdečega križa, ki je edina organizacija tozadevno v Ameriki, kateri se lahko pošteno zaupa in da darovalec ve, da bo prišel njegov dar na pravo mesto, tam kjer je potreba res velika. Članku, ki smo ga napisali pred meseci, smo dali naslov: "Kam BO šel denar?" In dogodki od tedaj so jasno pokazali, da smo bili popolnoma na mestu in je bilo naše svarilo upravičeno. To je vzrok, da danes pišemo nov članek, kateremu smo dali naslov: "Km JE šel denar?" Že pred šestimi tedni se je v kongresu govorilo, da je nekaj narobe s prostovoljnimi prispevki, nabranimi v Ameriki in jnamenjeni za španske "lojaliste." In pred štirinajstimi dnevi se je oglasil tudi državni tajnik Zedinjenih držav Mr. Hull, ki je rekel, da se knjige onih, ki nabirajo te prispevke nikakor ne ujemajo, poleg tega pa, da oni, ki nadzirajo te kolekte, si računajo tako visoke pristojnibe, da osta ne včasih nič, včasih pa zelo malo od1 nabranih svot. Danes ve vsa Amerika, da kolektorji za "špansko de mokracijo," ki so tako kričali v javnosti: dajte, dajte, da general Franco ne uniči španske demokracije, so tako brezobzirno, nepremišljeno, da celo nepošteno ravnali z nabranim fondom, da je nastal pravi škandal. Če bi se ljudje ravnali po navodilih predsednika Roosevelta, ki je izjavil da se noben ameriški državljan ne sme vtikati v razmere v Španiji ter ne podpirati niti ene, niti druge stranke, tedaj ne bi( prišlo do tegi škandala. Poglejmo kaj. se je zgodilo z nabranim denarjem! Ena izmed agentur, ki je nabirala denar, se imenuje American Committee for Spanish Relief. Ta ima svoj glavni stan v New Yorku. Na čelu je mnogo Židov. Ta agencija je nabrala $30,753. Toda kot so sedaj dognali, ni ta agencija poslala v Španijo niti enega borega centa. Toda, čujte! Za upravo nabranega denarja, to je za urade, za plače ko-lektorjev in uradnikov v New Yorku so potrošili —$25,793. Danes imajo v blagajni še $3,340! Druga agentura, ki je znala mavhariti okoli nezavednega delavstva in ga lajšati za denar v žepih, se imenuje: North American Committee to Aid Spanish Democracy Ta agentura je nabrala nič manj kot $61,567, in vse to večinoma pri revnih delavcih. Ta agentura je bila vsaj toliko poštena, da je poslala v Španijo malenkostno svoto od nabranega denarja, in sicer $18,841. Toda za svojo upravo, za ko-lektorje, za uradnike agenture so, pa potrošili dvakrat toliko, namreč $36,866. V blagajni imajo danes $15,327.' Tako vidimo, da se te agenture ravnajo po znanem geslu: Naj-prvo pomaga) sam sebi, drugi lahko čakajo! Tretja agentura, ki je fehtarila okoli nezavednih ljudi, se imenuje American Spanish Relief Fund. Tudi ti so nabrali $6,077. V Španijo so poslali $2,000.00, doma v blagajni so pa pridržali $3,597. Potem imamo še četrto zastopnico beračenja za španske komuniste, in ta paradira pod imenom: Central Spanish Relief Commitee for Republican Spain. Ti so nabrali $11, 832. V Španijo so poslali prazno kolektorsko torbico, v svo ji blagajni so pa obdržali $11,543. Kam je šla razlika med nakolektanim denarjem in med svoto, ki je v blagajni, nihče ne ve. Peta agentura za izkoriščanje javnosti se imenuje Spanish Societies Confederated to Aid Spain. Ti so nako-lektali $39,277. Na Špansko so poslali $9,452, za svojo upravo in za kolektorje so potrošili v nekaj mesecih $7,827, v blagajni pa še danes držijo $21,966. Zakaj, nihče ne ve. Šesta nabiralnica za španske komuniste se imenuje Trade Union Relief for Spain. Ti so nabrali $13,162. Na Špansko so poslali — 00000 —, za svojo upravo so porabili $733.00, a v blagajni zadržujejo $12,429.00. Sedma nabiralnica za Španijo je — katoliška. Ta je nabrala $4,952. Vsa ta svota do zadnjega centa je bila poslana v Španijo. Računali niso niti centa za stroške. Oni, ki dvomite nad številkami, in ki ste bili zapeljani, ko ste prispevali v komunistične malhe, pomnite, da si zgo-rej omenjenih številk ni izmislilo uredništvo "Ameriške Domovine." Vzeli smo jih iz poročila državnega, oddelka ameriške vlade, kjer lahko sleherni dobi potrdilo o tem! Tako vidimo, da so slovenski socialisti v Ameriki zopet oplehtarili "naš narod" za nekako $5,000.00. Mi smo pravočasno svarili! Nekateri pravijo: kaj bo Jugoslavija napram Italiji s svojo malo mornarico! Je že res, kaj bo, toda malokdo pa ve, da bo v slučaju, če bi kaj sitnarile Laške ladje na jugoslovanski obali, takoj zaplula v Adrijansko morje vsa angleška mornarica, ki bazira v Sredozemlju. Zakaj pa, mislite, hodijo angleški princi na počitnice v Jugoslavijo! Rekord councilmana Novaka v mestni zbornici Cleveland, O.—Councilman John M. Novak je demokrat in je odlično zastopal 23. vardo v mestni zbornici. Z enako iskrenostjo in delavnostjo bo tudi naprej zastopal svojo vardo, če bo izvoljen. V prihodnjih dveh letih bo prišlo pred mestno zbornico mnogo stvari, ki1 se bodo tikale prebivalstva 23. varde, zato je jako važno, da zopet izvolite councilmana, ki ima izkušnje v mestnem gospodarstvu in ki bo še nadalje zastopal interese davkoplačevalcev 23. varde. John M. Novak je v mestni zbornici glasoval za manjšo davčno mero, ki jo imajo sedaj ljudje na svojih posestvih. Javna postrežba, ki jo je sedaj deležna 23. varda, se je vpeljala po zaslugi councilmana Novaka ter je velika izboljšava v tem pogledu od postrežbe, ki jo je imela varda poprej. Odpadki in smeti se sedaj bolj redno pobirajo. Ceste se popravljajo in tlakajo. Dosegel je, da se je postavilo več luči v raznih krajih varde, ki so bile potrebne. Na nevarnih cestnih prehodih se je po njegovi zaslugi postavilo signalne luči in še več se jin bo dalo, kakor hitro bo moglo mesto to storiti. Ko je councilman Novak prvič kandidiral, je obljubil, da bo storil vse, kar bo v njegovi moči, za 23. vardo. In tega se je tudi v polni meri držal. Njegov dom je razen ob nedeljah vsak dan odprt ljudem. Kdorkoli se je obrnil nanj s to ali ono zahtevo, se je councilman Novak za stvar takoj zavzel in tudi izvršil, če je le mogel dobiti privoljenje od mesta, ki je v vseh slučajih odgovorni faktor za financo in postrežbo. Councilman Novak se je v teh dveh letih z vsem svojim časom posvetil samo temu uradu in po. trebam v izboljšavi 23. varde. Zapisnik v mestni zbornici kaže, da je Mr. Novak vedno glasoval za napredek clevelandskega prebivalstva in kot vaš zastopnik iz 23. varde bo to tudi v bodoče delal, da vas bo zastopal na tak način, kakor to zahtevajo potrebe 23. varde in mesta sploh. Zlasti pa se bodo godile važne stvari v mestni zbornici prihodnji dve leti in je važno, kakšnega zastopnika boste imeli iz svoje varde. Pred mestno zbornico je prav sedaj vprašanje ponovitve pogodbe z ulično železnico in tve pogodbe z ulično železnico. Councilman Novak se je in se bo tudi v bodoče boril za nižjo voznino in da se zopet vpeljejo tedenski vozni listki. Zahteval bo tudi, da se odstrani proga iz 79. ceste, kjer naj se vpeljejo busi ali breztračna ulična železnica. Mr. Novak se je boril za nižje cene plinu in se bo boril v tem tudi v bodoče. Njegov smoter je, da se razširi mestna elektrarna, da bodo ljudje dobili cenejšo elektriko, da se izboljša jezersko obrežje ,da se olepša parke, da se dobi več igrišč za varstvo otrok, da se zniža cena vodi in da bo najtočneje pobiranje odpadkov in smeti. Mnogo teh vitalnih problemov jo councilman Novak rešil za časa svojega urada. Ako bo izvoljen, se bo boril na tej poti naprej in ker že ve, kaj vse 23. varda potrebuje in ker je že mnogo njegovih predlogov vloženih, katere mora pred zbornico izvojevati, zato boste storili prav zase in za 23. vardo, ako pcnovno oddaste zanj svoj glas terega članice smo. Torej brez izjeme vse se udeležimo v nedeljo card partyja in pripel j imo s seboj tudi svoje prijatelje. Prav posebno pai vabimo naša sosedna društva, da nas po setijo, saj Helence nismo tako pozabljive, da bi vam ob priliki ne povrnile poseta. Na svidenje! F. Susel, zapis. Kaj se dela v Slovenskem domu na Holmes Ave.? V dvoranah se je pričela sezo na društvenih prireditev. Di-rektorij. z pomočjo agilnih delničarjev je prenovil dvorane in jih nanovo prebarval. Avditorium bo dobil popolnoma novo lice. Na vsa okna bo naredil ženski klub lepe zavese, ki bodo krasile prostorno dvorano. Kegljišče je renovirano.ter s tem postavljeno v najboljši položaj. Ta teden prično razne skupine z rednim kegljanjem. Po-dovi so lepo izravnani, temeljito izčiščeni ter zidovje prebarvano. Akcija za novo stavbo je v polnemu teku. Korigirani načrti so med stavbeniki, da nam dajo svoje ponudbe. Direktorij in ženski klub so živo na delu za prodajo delnic. Prosi se naše j rojake, če jih ti požrtvovalni : možje ali žene obiščejo naj jih prijazno sprejmejo in pomagajo do uspeha. V uradu tajnika, se sprejemajo stare delnice v zamenjavo. Napačno je misliti, da se s tem komu krivica dela. Delnice ob-drže ravno isto vrednost le toliko je razlike, da se mora enkrat red narediti v delniški knjigi in uradno ugotoviti, koliko je fak-tično delnic izdanih. Vsi stari delničarji naj prinesejo svoje delnice v zamenjavo, ker le tem pctom se bo upostavil takšen red kakor je za korporacijo prav in kakor tudi državni zakon to za hteva. Tisti pa, ki hočejo z napačnimi vestmi naše delničarje begati bodo storili najbolje, da se pcpred. informirajo kaj govorijo. Tajniški urad jim je n.a razpolago. Poleg velikih popravil, ki jih je stavba dobila tudi Slov. Dom dobro finančno napreduje. Kor-poracija točno plačuje vse svoje obveznosti poleg tega kar je bilo prešnja leta zastanega. V avgustu smo plačali vse zaostale obresti, ki so ob mojem nastopu dosegle vsoto nad $1,900:00. Poleg zaostalih smo redno plačevali tudi tekoče obresti tako, da smo lanskega leta in letos že plačali Slov. Dobrodelni Zvezi sko-rrj $3,400.00. Sedaj se plačuje redno vse tekoče obresti in poleg BOŽIČ V STARI DOMOVINI. Od leta do leta postajajo bolj priljubljeni božični izleti v domovino, ki jih prireja Hamburg American Line — North German Lloyd. Pripravna od-plutja ugajajo ljudem, kajti vsakemu udeležencu je mogoče dospeti T domovino v kateremkoli !elu Evrope in sicer pravočasno za Božič, oziroma za božične praznike. Naši parniki plujejo točno in zanesljivo. Iz nemških pristanišč so najugodnejše železniške zveze, kar je posebno ve-ike važnosti za tiste, katerih čas je omejen. Z? naše goste se prično božični prazniki takoj, ko stopijo v New Yorku na parnik. Na parniku so vesele skupine domov namenjenih potnikov. Vsi so prežeti prazničnega duha, vsi hrepene, da se bodo sestali s svojimi sorodniki, prijatelji in znanci, za kar bo v polni meri z veseljem preskrbel potniški spremljevalec Hapag Lloyda. Potnike, ki se bodo odveljali z North German Lloyd razkošnim parnikom Europa dne 16. decembra iz New Yorka, bo spremljal Mr. Arthur Dobozy, ki je vsepovsod dobro znan našim rojakom. Pri raznih prilikah se je izkazal, da zna voditi skupine in ustvarjati med potniki prijetno razpoloženje, četudi so iz raznih krajev doma. Tako se počutijo kot da bi bili vsi ena sama družina. Prostori na Europi, posebno v turističnem in v tretjem razredu, morajo slehernega zadovoljiti. Vedno je dovolj vsakovrstne zabave. Za hitro, prijetno božično potovanje si izberite Evropo. tega tudi nad $70.00 mesečno na kapital. Letos se je plačalo že dvakrat davke, ki znašajo okrog $680.00. Koncem avgusta pa smo poleg stroškov velikih popravil, točnemu plačilu obresti, davkov in drugih stroškov izkazali blagajno okrog $350.00. Zimska sezona pa bo boljša od poletne, ker nam bo donašala najemnina in kegljišče gotov donos medtem, ko v poletni sezoni kegljišče počiva in dvorane se bolj malo renta j o. V pivnici (Club room) so se dohodki od prešnjih let več kakor pa podvojili. Stroga kontrola, pošteni in pridni uslužbenci nam daje jamstvo, da bomo dohodke še povečali. V Slovenski Dom se je povrnila zaupnost delničarjev, kar zna-či lep finančni napredek. Upati je, da se poleg sedanjih aktivnih direktorjev in delničarjev tudi zdramijo oni, ki so bili nekdaj vneti podpiratelji in agilni delavci za Slov. Dom. Dobra volja lahko premaga vse težkoče, če je dobro vodstvo, poštenost in skupni sporazum. Naloga direktorja je, da ostane Slov. Dom narodna ustanova ped katero streho je prostor za vse dobre Slovence neoziraje se njih duševno ali politično prepričanje. Stroga se mora gledati na to, da nikdo ne žali duševni čut drugega ter da spoštujemo svakemu svoje prepričanje. Kdor ima omiko in oliko bo sam to storil, ne da ga kdo na to lepo lastnost opozarja. Med nami imamo koliko narodno perečih vprašanj, da jih lahko dneve in dneve rešujemo brez da se vtikamo v prepričanje drugega. O temu dovolj. Vsak, ki še ni, pa bi rad postal delničar skupne narodne družine naj se prijavi v uradu tajništva in ustreglo se mu bo po lastni volji. Novo podpisane delnice bodo pa pogojno izdane le v temu slučaju, če se dogradi prizidek, če se ne bi gradilo radi gotovih ovir dobi vsak, kdor je nanovo delnice podpisal vrnjen denar, ker isti stoji naložen na banki nedotaknjen dokler ga ne bo dovolj, da se zgradnja prične. Le korajžc pa mahnimo vsak po sni ali dveh novih delnicah in v dveh mesecih se bomo ponesli v novih in lepih prostorih. Joško Penko, tajnik. -o- IZ DOMOVINE —Požar je ugonobil v Gorici pri Leskovcu veliko gospodarsko poslopje Račiča Alojza. Najbrž je nastal ogenj po neprevidnosti domačih. V hlevu sta zgorela vol in tele. —Smrt zaradi mušjega pika. Hud udarec je zadel ugledno Luckmannovo rodbino v Ljubljani. Smrt ji je ugrabila g. Franca Luckmanna, višjega uradnika Kreditnega zavoda v Ljubljani. Pokojnik, ki je štel šele 39 let, je bil strokovnjak v bančništvu. Umrl je za zastrupljen jem po mušjem piku. Blag mu spomin! —Nesreča kolesarja, ki se je držal avta.—Te dni so našli pri šmarju-Sapu v travi ob cesti mladega fanta, krvavečega iz ušes in iz ust nezavestnega. Po legitimaciji so spoznali, da je ponesrečenec gimnazijec iz Kranja, Božo Erjavec, sin postajnega načelnika v Kranju. Božo je bil s kolesom na poti. Tam, kjer prehaja šmarski klanec proti vasi Razdrtemu, se je oprijel na vožnji nekega tovornega avta, pa je naneslo nesrečno naključje, da je v diru padel s kolesa pod avtovo kolo, ki mu je zdrobilo prsni koš. Na žalost so bile poškodbe Boža Erjavca silno hude. Prepreljaji so ga v ljubljansko bolnišnico, kjer je umrl. —Strela uničila mlado življenje.—Ko so 25-letna posestniko-va hčerka Ana Velenškova na Ostrožnem, njena mati in dve sestri nalagale na njivi blizu doma oves, jih je pri delu presenetila nevihta. Pustile so delo in hitele domov. Ana Velenškova, ki ji je bil dež premočil obleko, je stopila v spalnico in se pre-oblekla. Nenadno je treščilo v električni vod blizu hiše. Strela je švignila po žici v Velenško-vo hišo in v spalnico ter je na mestu usmrtila Ano. Njena mati in sestri so skušale spraviti dekle k zavesti, toda zaman. Strela poslopja ni zažgala. —Mlin se je potopil v Muri.— Te'dni se je zaradi narasle Mure potopil vodni mlin Stanka Gregorinčiča iz Razkrižja. Z veliko težavo so rešili domači gasilci na čolnih dele mlina. Mnogo glavnih delov pa je odplavalo po Muri. Zraven tudi nekaj zrnja in moke. Iz globo-čin so izvlekli tudi nad pet vozov zrnja in moke, izpremenje-ne seveda v testo. Lastnik trpi veliko škodo. —Divja svinja ubita pri Bre-gani.—V krajih blizu Bregane so se pojavile spet divje svinje, ki delajo na polju ogromno škodo. Posebno mnogo uničijo tur. ščice. Ker je pa lov na divje svinje precej nevaren, je kmetom samim nemogoče boriti se proti njim. To je edino možno dobremu lovcu. Zakupnik lova g. Josip Kalin iz Bregane in Vinko Horvat sta že nekaj noči čakala na divje svinje. Nedavno noč sta imela srečo. Okoli 23. sta zaslišala v turščici neko šumenje. Z električnima svetilj-kama, montiranima na puškah, sta posvetila v turščico in opazila veliko divjo svinjo. G. Josip Kalin je takoj ustrelil in zadel žival v hrbet. Ranjena žival je tedaj hotela naskočiti Kalina, ki pa je oddal še en strel in pogodil svinjo v srce. —Tik pred stoletnico je umrl. Umrl je eden izmed starih zvestih čuvarjev slovenstva na našem Primorskem, Ivan Jurca. Rodil se je v Gorenjah leta 1838. V srečnem zakonu se mu je rodilo šest otrok, izmed katerih živita še dve hčeri in sin. Ob njegovi smrti žaluje za njim veliko število potomcev, in sicer 28 vnukov in 20 pravnukov. V svojem rojstnem kraju je dolga leta županoval, zraven pa se je še posebno rad bavil s sadjarstvom. Bolezni skoro ni poznal. Do zadnjih dni je bil čil in čvrst, še čital brez naočnikov. IZ PRIM0RJA —Tržaški italijanski listi poročajo o nekem čudnem incidentu, ki se je baje odigral na državni meji pri Podbrdu. — Finančni stražniki so presenetili 24-letnega Avguština Bizjaka in 37-letno Marijo Bizjako-vo, oba . iz Grahovega, ter 29-letnega Ludvika Rakarja, ko so hoteli prekoračiti mejo, "da bi se tam sestali z nekaterimi neznanimi osebami na jugoslovanskem ozemlju." Kljub pozivom finančne straže se niso ustavili, temveč prešli na jugoslovanski teritorij. Istega dne pa so se vrnili in prav isti finančni stražniki so jih zopet presenetili. Finančni straži Marturanu se je celo posrečilo, da je ustavil Bizjaka, ta pa se mu je uprl in oba sta se zavalila po strmem pobočju. Pri tem je Marturano udaril ob kamen in obležal v nezavesti. Bizjak je uporabil priliko in zbežal. Marturanu so priskočili na pomoč njegovi tovariši in so ga spravili v neko hišo v bližini. Proti Bizjaku in ostalima dvema, ki so vsi utegnili zbežati, je bila vložena tožba radi nasilja proti javnim organom in radi nedovoljenega prestopa državne meje. —V snežniških gozdnih revirjih zidajo spet novo poslopje, in sicer v Leskovi dolini, ki je tik ob meji. Nova kasarna je najbrže namenjena obmejnim stražnikom, ki jih je tod vse-polno. —Tudi velike tržaške kavarne so naročile slovenske in hrvatske časopise, ker vidijo, da jim je to nujno potrebno za nji-.hove klijente. —Z velikimi svečanostmi so proslavili 21. letnico vkoraka-nja italijanskih čet v Gorico dne 8. avgusta. —V juliju t. 1. je padlo v Afriki 43 vojakov in oficirjev. V istem času je umrlo 79 delavcev. Med njimi so: Basa Pavel iz Ilirske Bistrice, Klarič Franc iz Oprtlja ter štirje delavci iz Beneške Slovenije. —Neznani avtomobilist je hudo ranil 30-letno Pavlo Abram iz Solkana. Dobila je težje notranje poškodbe. —Po fašistični statistiki so poslali goriški delavci iz Afrike svojcem od začetka pa do danes 2,887,627 lir. —19-letni Srebrnič Franc se je udeležil izleta s svojimi prijatelji v goriške hribe. Pri tem je hotel nabrati nekaj cikiamov in se je za to povzpel na strmino, kjer mu je spodrsnilo. Po sreči pa je padel na neko drevo, ki ga je zadržalo, da ni padci v prepad. Pri tem je zadobii težko rano nad ušesom. —V bližini Renč na odprtem polju so našli mrtvega Josipa Vifciča, starega 40 let. Vzrolc smrti ni znan. (e verjamete al' pa bhq Na poročni dan vpraša župnik kmečkega ženina: "Ste dobro pripravljeni za ta slovesni dogodek?" "I kajpak smo. Zaklali smo prašiča, napekli krofov in potic in . . ." "Ne, ne, jaz mislim, če ste tudi v drugem oziru pripravljeni?" "O ja, tudi! Imam 20 litrov slivovke, 20 litrov hruševca, en sod vina in deset sodčkov piva. A . Ponosna mamica pripoveduje svoji sosedi: "Ne moreš si misliti, kako brihten je naš Tonček in kako ta frkolin lepo napreduje v šoli. Tako bistre glave je, da mu ga ni para. No, Tonček, pojdi sem in povej soseSdovi mami, koliko je tri in tri." (> Tonček: "Tri in tri je pet. "Vidiš," reče mati in se ponosno obrne k sosedi, "samo za eno se je zmotil." ..... ^ KRIŽEM PO JUTROVEM Po ntmikm U-rlraTka K. Kar* Vsak drug bi bil v zadregi. Halefa pa taki ugovori niso vr-eli stira. Brez pomišljanja je °dgovoril: . 'Poznam ga ne. Pa angel mi je dejal: 'Poglej tja doli! Tam-Ie sedi mož uboge Nebatje, ki Jo boš jutri srečal v Strumici.' n Zato vem, kdo da je bil tisti 2veli{ani v tretjih nebesih. Tudi tvoj mož je čul angelo-Ve besede, pogledal je kvišku in me Prosil, naj te pozdravim. In Pokazal je poleg sebe pa dejal, a tam so pripravljeni prostori 2a tebe in za tvoje otroke." Drzno je govoril. Pa nisem mu zameril. Ni zbijal šal iz ®vetih reči, le revico Nebatjo je °tel pomiriti, popraviti je ho-e'moreči vpliv Muebarekovih az'- In to je storil po svoje. šalJiv človek je bil in brez šale hudomušnosti P1"* njem pač ni slo. Nebatja pa je še vedno ne-;enio majala z glavo. 'Je res, kar praviš?" Vsaj toliko res, kolikor je re? Muebarekova zgodba." Ampak—kako pa moreš viti v nebesa? Ti, ki nisi kristjan!" Tudi ta odgovor ni vrgel Ila-iz ravnotežja. Jadrno je Ogovoril: "Ali je Muebarek kristjan?" Obraz se ji je razjasnil. Pokrila se je. Ali mu je verjela, te&a ne vem. Halef pa je jezno zamahnil z r°ko za Muebarekom. 'Tisti stari lopov je prav to-'ko izvedenec za nebesa kakor 3az in vsak drug človek. Morebiti je v džehenni bolje doma v nebesih. Jaz vsaj sem prepričan, da je. Zato je tudi o džehenni govoril. "če pa misliš, da sme o nebesih le kristjan govoriti, pa vprašaj tegale effendija! On ti bo zial še najbolje odgovoriti." Vprašaje me je gledala. _ "Moli za svojega moža! Tako ^ naroča tvoja krščanska dolgost. Muebarek pa te je nalagal. Angeli ne hodijo na zem-j0> da bi vodili urmljive ljudi v nebesa in spet nazaj. Sveto frsmo uči, da prebiva Bog v uoi, ki do nje nobeno zemelj-sko bitje ne more prodreti. Videla se še bova in govorila o tej Zadevi. "Sedaj pa rajši govoriva o v°ji bolezni! Zaman iščeš Z(3ravja pri temle studencu! Od *edaj pa uporabljaš tole vodo?" "Leto dni že." 'Se ti je bolezen zboljšala?" "Ne." 'Vidiš, da sem prav povedal! a tvojo bolezen tale voda ni!" _ "Moj Bog! Kaj pa naj sto-Kaj bo z mojimi malčki? °'na sem, delati ne morem, ^adujem. Upala sem, da mi bo Cudežni vrelec pomagal. In še 0 upanje naj izgubim?" Zajokala je. ^ srce me je zabolelo. 'Ne jokaj, Nebatja.! Boljše f'l'edstvo ti bom svetoval!" ,ii jo utihnil, oči so se ji Svetile v. upanju. hekim?" k ^a! In za tako bolezen, ka-, jo imaš ti, sem celo hekim Ali še nisi nikdar čula o • zdravnikih, ki prihajajo 2 Jrankistana?" y a zdravnika sem se izdajal. v Ravnik seveda nisem, ne vem j|C° zdravljenju ko vsak drug °vek pri nas. Pa pomagati ^ hotel ubožici. In prva pc-bolniku je zaupanje. . Mnogo sem že čula o njih," Pravila. "Modri ljudje so in bolezni ozdravijo." sta Frank sem, iz Franki-»a prihajam, tvojo bolezen ICaV ani in J° ,&om tudi ozdravlL si uporabljala tole vodo ? " Od jutra do večera sem se- dela pri studencu in si devala obkladke na roke in ramena." "S tem si zlo le še poslabšala! Kako pa je bilo s tistim tvojim otrokom, ki ga je Muebarek omenil?" Žalostna je pripovedovala: "Ker sama ne morem več nabirati zelišč, sem poslala v hrib fantka. Najboljša zelišča rastejo na hribu" — pokazala je proti razvalinam — "kumina, metlika, meta in mnoga druga. Muebarek pa ne dovoli, da bi kdo hodil okoli njegovega stanovanja. Nagnal je fantka in ker sem ga spet poslala, da bi vsaj nekaj piastrov "zaslužila, ga je vrgel črez skalo pa si je zlomil roko." "In zatožila si ga pri policiji?" "Ne. šla sem na policijo le podpore prosit. Troje otrok še imam, pa vsi so majhni, niso za tako delo. še ne poznajo prav zelišč." "In podpore ti seveda niso dali?" "Ne. Rekli so, naj le delam." "Si jim povedala, da ne moreš?" "Sem. Paso me po kawwasu nagnali iz urada in mi zagrozili z bastonado, če še enkrat pridem." "Ženski — pa z bastonado grozijo! Ne boj se! Dobila boš podporo,!" Oči so ji zasijale. "Effendi, ti bi posredovat, da jo dobim?" "Upam, da mi uspe." "Kako ti bom hvaležna! Vse življenje bom molila za tebe!" Mislila me je za roko prijeti, pa ni mogla. Zabolelo jo je v ramenih, bolestno je zaječala. "Kje stanuješ?" Pokazala je h kočam. "Tamle v drugi hiši ob cesti." "Ni daleč. Rad bi videl tvoje stanovanje. Pokaži mi ga!" Strel je privabil radovedneže, zbirali so se okrog nas in začudeni gledali, ko sem šel na obisk k revni Nebatji. Slovenski Lovski Klub Barber ton čas je že, da nekdo poroča o strelski tekmi, ki se je vršila 22. avgusta pri Euclid Rifle klubu na Močilnikarjevi farmi. Od tega je že preteklo skoro mesec dni. Ker ni nihče poročal o izidu te tekme, sem namenil, da jaz poročam. Posameznosti ne morem poročati, ker nisem bil navzoč, ampak bom dal samo uradno poročilo, kolikor mi je bilo izročeno. Klubi SLZ so streljali po sledečem redu in s sledečim izidom Barbertonski klub: (prva skupina) Gerbec ,F........... 20 Gerbec A........... 24 Lekšan A........... 16 Heim F...........18 Muren A...........22 100 (druga skupina) Zupec J...........20 Gradišar A......... 20 Smrdel F........... 19 Tursich F.........21 Brunsky C......... 17 97 Euclid Rifle klub: (prva skupina) Klaus.............. 15 Dolenc............ 18 Kastelic..........10 Sober.......... .. 19 Baraga............ 18 tekmah za leto 1937. živijo! Nadalje poročam, da smo se strelci našega kluba prav imenitno imeli na 5. septembra na našem strelišču v Rittmanu. že zgodaj so odšli na strelišče C. Brunsky, J. Klančar in Frank čič, pa menda še par drugih, da j so nam spekli prašička za kosilo. , Prav dober je bil in pritikline tudi. Menda ja in kakopak. Po dobrem kosilu je pa predsednik sklical skupaj vse strelce in jih razdelil tako, da je bilo skupaj nekaj dobrih in nekaj slabih. Po rezultatu pa boste videli, da so bili vsi! kaj dobro razdeljeni. Pijvih pet streilcev je nastrelilo 90 točk, 'drugih 'jpet 87, tretjih pet 65 in četrtih pet 67. Ker so bili prvi in tretji skupaj, ter drugi in četrti, je bil končni rezultat sledeč: 90 in 65 — 155, druga partija 87 in 67 — 154. Torej so zmagali boljši strelci samo za eno točko. Potem so pa dobili nagrado en liter vodice in pa en zavojček cigar, ki so jih razdelili med vse člane. Potem smo se pa še zabavali do trde noči in prav prijetno je bilo. če bo še kaj tako prijetnih dni, bom pa poročal. John Opeka, tajnik. ki pa bi ga bilo dobro ob priliki tudi nekoliko obdelati. Sovražnik je bil dobro informiran, kakšnega pomena so Jesenice s svojo industrijo kakor tudi z važnim strateškim železniškim križiščem. Ker so tudi avstrijske vojaške oblasti imele dober nos in slutile napad na to važno točko, so postavile dve obrambi bateriji, eno nad kolodvorom, kjer je še sedaj videti betonske podstavke, drugo pa na Straži pri Javorniku. Komandant teh baterij je bil nadporoč-nih Martinek, zet takratnega tehničnega ravnatelja KID Ju-stusa Hofmana. Jeseničani pa se niso dosti menili za te priprave in niti vojaki sami niso mislili na kak napad, saj so brezskrbno pohajali jeseniške gostilne in si s harmoniko krajšali dolgčas. 14. julija dopoldne je pa jela tovarniška sirena naznanjati zračni napad. Topovi so za-grmeli tako, da so njih glas lahko poznali tudi oni, kateri so bili toliko srečni, da jim ni bilo treba v strelske jarke. Zadeli niso nič, pač pa s svojim pre-uranjenim streljanjem izdali iz-vidnemu sovražnemu 1-e t a 1 c u svoje postojanke. drugega kot ventilator marti-narne, ki je brnel slično propelerju. Jutranji napad na Jesenice je trajal kakih 10 minut, nakar se je prebivalstvo oddahnilo, a ne za dolgo, malo po eni uri popoldne je zopet zaregljalo. To pot jih je bilo dvanajst in prileteli so iz smeri Bled. Sedaj ni bilo nobenega človeka več na cesti, v par minutah je bilo vse v skrivališčih. Treskalo je, da je bilo groza, vendar nameravanega cilja, tovarne in železniškega mosta, bombe niso dosegle, dasi so padale v bližino. Najbolj ško-dovana je bila Jelenčeva hiša in Mencingerjeva, v kateri niso niti ena vrata ostala cela, niti okno. —o- Kdor pozna umazano in zanemarjeno gospodarstvo Balkana, bo razumel, da sem se tem ljudem zdel najmanj knez, vsekakor pa bogataš—ker sem bil snažno oblečen. Stopila sva h koči. "Ne stanujem sama, effendi!" je pravila, "še ena družina stanuje z menoj skupaj v istem prostoru." Zaslutil sem, kaj bom našel. In nisem se varal. Vstopila sva. In kako "stanovanje," sem zagledal! Ne smem reči, da je bila soba. Luknja je bila. Poda ni bilo in stene so bile brez ometa, pa mokre, da je kar teklo po njih, in na debelo prevlečene s ple-:;nobo. In nepopisen duh po zaprtem in zatohlem in po vsem mogočem mi je udaril v nos. 80 (druga skupina) Sepic ............22 Janževič............ 21 Jazbec ............ 15 Mandel............ 15 Lampe............ 14 87 Rainbow klub: (prva skupina) Glavich..........19 Gola - .. .. .. .. 16 Russ..............15 Novak.............. 12 Fortuna............ 10 In v taki votlini se je valjalo kakih deset otrok. Dve odprtini sta bili v steni, komaj toliko svetlobe je prihajalo v prostor, da sem za silo videl obraze. Po tleh so ležale nesnažne, raztrgane odeje, obleka, različna navlaka, nedopovedljivo orodje—skratka, strašno je bilo. V kotu je č/.pela starka in glodala na nečem belem. Pogledal sem od blizu, s čim si teši glad, in videl, da je kos sirove buče. Blizu nje je ležal deček z obvezano roko. Nebatjin sinček je bil. Peljal sem ga pred vrata, da bi ga pregledal. Snel sem mu povoje. Nisem zdravnik in ne kirurg, pa z zadovoljstvorr Irem ugotovil, da ni bil ravnr I neumen tisti človek, ki ga je ob-I vezal. Dečku je glad zrl z obraza. (Dalje prihodnjič) 72 (druga skupina) Hočevar............ 18 Globokar....................19 Papež ..'..........17 Krečič........................14 Miller............................14 82 Skupni rezultat: Barbertonski klub 197, Euclid Rifle klub 167, Rainbow klub 154. Kot je videti, so vsi trije klubi dobro streljali. S tem so se zaključile itekme za leto 1937. Zastavo so odnesli Barbertonča-ni, ki so zmagovalci v strelskih Dvajsetletnica bomb in granat Silno hitro živimo dandanes in sproti pozabljamo, kar je bilo včeraj, dogodkov, ki so se od igravali pred desetimi ali celo Ivajsetimi leti se pa docela ne ;pcminjamo. Zato pa ne bi bilo prav, če bi važnega dogodka za Jesenice in vso okolico, ki se je pripetil pred dvajsetimi leti ne osvežili in zlasti mlademu rodu povedali, kakšna stiska je vladala takrat na Jesenicah. Znano je, da se je morala ta-korekoč vsa industrija vojujočih ie držav preleviti v vojno industrijo, pred vsem seveda železo-tovarne, v katerih se je izdeloval najrazličnejši vojni material. Tako tudi na Jesenicah. Tovarne na Jesenicah, Javorniku in Dobravi, kakor tudi Kranjske deželne elektrarne so bile celo pod vojaškim nadzorstvom, dasi je bilo to nadzorstvo več ali manj le nekakšna formalnost in nadzornik, stotnik Muller, je bil sam po sebi dobričina, pač pa so bili njegovi pomagači, razni re-negati in poturice, feldvebelni in kaproli pravi besi, ki so mučili in šikanirali tako vojne ujetnike, ki so bili zaposleni v tovarni, kakor tudi delavstvo samo. Toda to je poglavje zase, Nato je bil cel mesec miren, vendar pa je bilo napad pričakovati vsak dan. 14. avgusta, torej, ravno mesec dni potem ! nekoliko po sedmih zjutraj je pa završalo, od Žirovnice gori je plulo proti Jesenicam štirinajst Capronijev, nekateri so jih v razburjenosti našteli celo več. Topovi so grmeli, sirene tulile, bombe pokale, lokomotive žvižgale, granate treskale, ljudje kričali in begali, otroci jokali, skratka, bil je pravcati sodni dan za Jesenice. A tudi zdaj so se še našli "hrabri" možje, ki niso marali v zaklone, marveč radovednost pasli na nenavadnem prizoru. Eden takih je bil tudi ravnokar frontne službe oproščeni tovarniški delavec Pesjak Janez, ki pa je svojo radovednost plačal z življenjem. Bomba, ki je padla za Mencigerjevo hišo, je usmrtila njega in sina hišnega lastnika. Ob pogledu na dva mrtveca se je pa ljudstvo prestrašilo in vsak najmanjši šum je zadostoval da se je poskrilo po kleteh. Za primer naj navedemo ta-le prizor: 16. avgusta popoldne je bil pogreb ubitega Mencigerje-vega sina in sicer na jeseniško pokopališče. Ko je sprevod dospel do tovarniške kazine, so no-sači spustili nosilnico na sredo ceste in se razbežali, za njimi pa so jo ucvrli tudi vsi ostali pogrebci tako, da je na cesti poleg mrliča ostal samo še pokojni župnik Prijatelj. In kaj je dalo povod temu dogodku? Nič Komaj so sovražna letala izginila za Možakljo, se je oglasil gasilski rog: "Koroška Bela gori !" je šlo od ust do ust preplašenega prebivalstva, žal, da je bila ta vest le preresnična. Bombe so zažgale lepo vas Koroško Belo pri čemer je 44 gospodarjem gorelo tako rekoč vse, tudi živina. Cerkev je tudi že objemal plamen in kuharici iz župni-šča se imajo Belani zahvaliti, da imajo še danes orgle, ki so se že uzigalo in jih je s škafom vode pravočasno otela. Gorelo je dva dni, gasiti je prišlo vojaštvo, a tudi ruski ujetniki so prihiteli iz bližnje Dobrave, kjer so bili zaposleni pri gradnji tovarne. Toda Rusi so se slabo izkazali, iskali so le, kje se bo dobilo kaj za pod zobe. še en tak razburljiv dan je sledil preden je bilo za Jesenice konec zračne vojske. 17. avgusta je bil dela prost dan, ker je cesar Karol slavil svoj rojstni dan. Ob desetih dopoldne se je zopet pričelo streljanje, a prijel je en sam aeroplan, ki se je najbrž hotel le prepričati, koliko škode so napravili pred tremi dnevi. Letel je nad Hru-šico, nato pa izginil in od tedaj so imeli Jeseničani zopet mir, kajti že dva meseca nato je sledi1, znani umik fronte pri Kobaridu daleč doli v beneško ravan, tako da takratna tehnika letal še ni bila zmožna napraviti letala, ki bi lahko napravilo več -to kilometrov dolgo pot. Prebivalstvo Jesenic, zlasti Koroške Bele se ob dvajsetletnici opisanih dogodkov z grozo spominjajo tistih časov ter prosijo Bega, naj se nikdar več ne vrnejo. —Goriška kvestura je kaznovala Marijo Lutman, lastnico kavarne "Verdi," ker je v odsotnosti prepustila vodstvo kavarne Mariji Rusjan, ne da bi ji izposlovala tozadevno dovoljenje. goslovanski ministerski predsednik Stojadinovič, romunski ministerski predsednik Tatare-scu in bivši francoski ministerski predsednik Leon Blum. Laški, francoski in češki legijo-narji tvorijo častno stražo ob truplu. Krsta se nahaja v starodavnem gradu Hradčani, in veliki zvon cerkve sv. Vida se redno oglaša vsakih pet minut. Pogreb se je vršil v torek pozno popoldne. Predsednik Roosevelt je poslal svojega posebnega poslanca k pogrebu. -—o-- Mormonci se bojijo, da pride letos lakota Salt Lake City, Utah, 21. septembra. Med Mormonci v tem mestu in v okolici je zavladal strah, ki izvira iz prepričanja, da dobimo v nekaj letih mnogo hujšo depresijo kot je bila zadnja. Mormonci so prepričani, da se bo ponovila svetopisemska zgodba o egiptovskem Jožefu glede sedmih slabih in 3edmih dobrih let. Voditelji Mormoncev so pozvali vse svo je pristaše, da jedo samo enkrat na dan. Vrednost drugega kosila naj pa v denarju prispevajo v skupno blagajno, da se zgradi ogromna žitnica' iz katere se bo zalagalo ljudi, ko pride lakota. 125,000 Mormoncev je sklenilo slediti pozivu svojih voditeljev. M01 . monci se postijo vsak mesec en dan, ko ničesar ne zaužijejo. Vrednost jedi, ki si jo prihranijo na ta način, darujejo ubogim. ---o-- Indijanci so tujezemci, pravijo pri WPA ' Albany, N. Y., 21. septembra. Pra-pravnuk Jos. Branta, nekdanjega vrhovnega glavarja Mohawk Indijancev, ne more dobiti dela pri WPA, kjer so razsodili, da je Indijanec tu-jezemec. Indijancu je ime Frank Maracle. Dosedaj je bil forman pri WPA delih pri Rochestru, toda sedaj so dognali, da Indijanec ni ameriški državljan. Maracle je baje kanadski državljan, kajti njegov pra-prastari oče se je tekom vojne za svobodo boril na strani Angležev in kanadska vlada mu je podelila državljanstvo, in to državljanstvo je še vedno veljavno tudi pri njegovih potomcih. j-o-— DHEVilE VEST? Stotisoče Čehov se poklonilo pred krsto Masarika Praga, 21. septembra. Preteklo nedeljo so pripeljali truplo umrlega osvoboditelja Ce-hoslovaške zadnjič v Prago, da se mu pokloni češki narod, predno sprejme zemlja njegove zemeljske ostanke. Tekom pondeljka in torka je obiskalo prostore, kjer je ležalo truplo Masarika v krsti, nad stotisoče oseb. Tako silen je bil pritisk množice v Pragi, da je morala vlada naprositi časopisje, naj tiskajo večkrat zaporedoma notice, da ljudje naj nikar ne hodijo v Prago, ki je tako natlačena z ljudmi, da je ves promet izostal. Ljudje nimajo kje jesti ne spati. Vlada je sicer dala obiskovalcem na razpolago vse šole in vsa druga javna poslopja, pa se še vedno nahaja do 400,000 ljudi na prostem brez strehe. Praga šteje normalno 1,000,000 prebivalcev, a računa se, da je še danes v Pragi nad dva milijona ljudi. Včeraj so dospeli v Prago ju- General Franco preganja angleške konzule Hendive, Francija, 21. septembra. General Franco, poveljnik nacionalistov, je poslal angleškemu poslaniku v Španiji zahtevo, da nemudoma odstrani angleške konzule iz mest Bilbao, Santander in San Sebastian. Omenjena tri mesta so prišla v kratkem v posest nacionalistov. Mcaške šole še vedno zaprte radi paralize Chicago, 21. septembra. — Zdravstvene oblasti so dobile včeraj sporočilo, da se je vče-raj pojavilo v mestu sedem na-daljnih slučajev otroške paralize in osem sumljivih slučajev. To je povzročilo, da je bilo odprtje javnih šol zopet preloženo za nedoločen čas. j Vse nove žrtve so otroci izpod 13 let. Katoliške šole nameravajo odpreti v Chicagu danes ali jutri. MALI OGLASI Priletna ženska ki bi rada imela svoj dom, da bi prala in kuhala, naj se zglasi na 904 E. 200th St. (222) Ftancvanje se išče 4 sobe, med 62. in 79. cesto; samo 3 v družini, vsi odrasli. Kdor ima kaj, naj pusti naslov v ura-I du tega lista. (222) Stanovanje v najem sedem na novo prenovljenih sob, ; na 6221 St. Clair Ave., zgorej. Za vse informacije se oglasite v ' trgovini John Gornika. (223) mllTliimUiIft. "Rekel sem 'tekom ene noči,' toda prav za prav je bilo pojasnjeno tekom dveh noči. Sedel sem torej s Sirom Henryjem v njegovi sobi do treh zjutraj, toda slišati ni bilo nobenega glasu. Bila je zelo dolgočasna ta straža, ki se je končala s tem, da sva vsak zaspala v naslanjaču. K sreči pa nisva obupala ter sklenila, da naslednjo noč zopet poizkusiva. Prihodnjo, noč sva pri-vlia svetilko ter obsedela, pušeč cigarete, ne da bi delala najmanjši šum. Ne morem vam povedati, kako počasi so nama potekale ure, toda držala naju je čuječa ena napetost, ki jo mora občutiti lovec, ki ždi v bližini nastavljene pasti ter čaka, kdaj se bo žival ujela. Ura je udarila eno . . . dve ... in že sva bila skoraj na tem, da tudi zdaj ukineva najino stražo ko sva se kakor na povelje oba istočasno vzravnala v svojih naslanjačih. Čula sva, kako je zunaj na hodniku škrtnila deska pod nogo, in takoj zatem lahne, tapljajoče korake. -Natančno sva slišala šum stopinj na hodniku, dokler ni ta šum končno v dalji zamrl. Nato je Sir Henry previdno odprl vrata in iztihotapila sva se za njim. Najin mož je že zavil okoli galerije in koridor je bil spet v temi. Previdno in tiho sva stopala naprej, dokler nisva dospela do drugega krila. Bila sva toliko previdna, da sva pustila svoje čevlje v sobi ter stopala v samih nogavicah, pa še tako so deske nekajkrat škrtni-le pod najinimi nogami. Prišla sva baš ob času, da sva uzrla senco visokega, bradatega moža, ki je tihotapil dol po hodniku. Nato je izginil skozi ista vrata, kakor nekaj noči prej, in iz sobe je padal en sam pramen sveče na koridor. Ko sva dospela končno do vrat, sva pokukala notri ter videla tam Barrymora, čepečega ob oknu, s svečo v roki, bled, napet obraz pa je imel pri-tisnjen ob šipo, prav kakor sem ga videl dve noči pred tem. Sir Henry, ki je bil mož direktne akcije, je stopil naglo naprej, Barrymore pa je planil pokonci, nakar je obstal tresoč se pred nama. Njegove črne oči, ki so sijale iz blede maske njegovega obraza, so bile polne groze, ki je pogledoval od Sira Henry-ja do mene. "Kaj pa delate tu, Barry- more?'' 'Nič, gospod." Njegova razburjenost je bila tako velika, da je komaj govoril. "Zaradi okna S POHIŠTVOM vse potrebščine TRGOVINA PohiStvo ln za dom. 6612 ST. CLAIR AVE. HKnde.rson 2»7S sem prišel, gospod. Ponoči grem okeli, da vidim, če so zaprta." "V prvem nadstropju?" "Da, gospod." "Glejte, Barrymore," je rekel Sir Henry, "odločna sva, da dobiva resnico iz vas ,in prihranili si boste.,' mnogo sitnosti, če nama jo prostovoljno poveste. Nu, torej Pa nobenih laži! Kaj ste delali pri tistemle oknu?" Mož naju je pogledal z obupnim pogledom ter zakrili z rokami, kakor človek, ki je pri koncu svojih moči. "Ničesar hudega nisem storil, gospod. Držal sem svečo ob oknu." "In zakaj ste držali svečo ob oknu?" "Nikar me ne vprašujte, Sir Henry—ah, nikar me ne vprašujte! Dam vam svojo besedo, da ta tajna ni moja tajna in da vam je ne morem razodeti. če bi se tikala samo mene, bi vam je nikakor ne bi hotel prikrivati." Nenadoma ideja mi je šinila v glavo in vzel sem svečo iz tresoče se roke služabnika. "To svečo je moral držati kot signal," sem relkel. 'Torej poglejmo, da vidimo, če je tudi j kak odgovor." Ob teh besedah I sem držal svečo ob oknu, kakor sem videl držati prej njega, in strmel sem v noč. Toliko da sem opazil črno črto in nekoliko svetlejšo pokrajino barja, kajti mesec je bil za oblaki. Nato pa sem nenadoma vzkliknil, kajti tam daleč v temi je zaplapolal žolti plamenček ter stalno gorel baš v sredini črnega štirikota, ki se ga je videlo skozi okno. "Tamle je!" sem vzkliknil. "Ne, ne, gospod, saj ni nič— prav res — nič!" se je vmešal sluga. "Zagotavljam vam, gospod-." "Pojdite s svečo preko okna, Watson!" je vzkliknil Sir Henry. "Vidite, oni tudi premika svoj plamen! Nu, malopridnež, ali boste še tajili, da je to signal? Govorite! Kdo je vaš sozarotnik tamle preko in kakšne vrste zaroto kujeta?" Služabnikov obraz je dobil izraz trme. "To je moja stvar, ne vaša. Ne bom povedal." "Prav. Potem boste pri priči zapustil svojo službo." "Dobro, gospod, če moram, pač moram." "In odšli boste v sramoti. Strela božja, lahko vas je sram! trdi! Barrymore. "Rekel sem vam, da ta tajna ni moja tajna in da vam je zato ne morem razodeti. Nu, pa zdaj veste in izpre-videli boste sami, če je bila v tem res kaka zarota proti vam." To je bilo torej pojasnilo njegovih nočnih ekspedicij in sve lahko nosi hrano tja. On pa, ta lopov, ga lepo pričakuje pri svojem plamenčku . . . Vsi vragi, Watson, jaz bom šel tja in prijel tega človeka!" Ista misel je šinila skozi moje možgane. Barrymore bo imel Če ob oknu. SirHenryinjazsvaipntemčist0 vest'kajti on nama osuplo gledala žensko. Ali je bilo mogoče, da je bila ta solidna, spoštovana ženska iste krvi z enim najbolj notoričnih kriminalcev dežele? "Da, gospod, moje dekliško ime je bilo Selden in on je moj mlajši brat. Preveč smo ga raznežili, ko je bil še deček in mu zmerom pustili, da je njegova obveljala. Ko je postal starejši, je zašel v slabo tovariši j o in je padal zmerom niže, dokler ni povlekel našega poštenega imena v blato. Padal je od zločina do zločina vedno niže in niže, tako da nima danes nič drugega več, kakor še usmiljenje in milost Boga, ki ga je v zadnjem trenutku rešil vešal. Toda meni je bil in ostal zmerom oni mali, kodrola-si deček, katerega sem pestova-la in negovala, kakor je dolžnost vsake starejše sestre. In ko se je neke noči privlekel sem, truden in gladen, s pazniki tesno za petami, kaj nama je bilo storiti, kakor to, kar sva storila:' poskrbeti zanj in ga nasititi.1. Vzela sva ga torej pod streho,! ga nahranila in skrbela zanj. j Nato pa ste se vi vrnili, gospod, in moj brat je menil, da bi bil! bolj varen na barju kakor kjer-j koli drugje, dokler se ne poleže' prvo iskanje za njim. Vsako drugo noč pa sva se hotela prepričati, če je še tam, zato je stopil moj mož s svečo k oknu, in če je dobil oil njega odgovor, mu je nesel tja nekaj kruha in me-J sa. Vsak dan sva upala, da je! odšel, toda dokler se zadržuje tam, ga nikakor nisva mogla za-pustiti. To je vsa resnica, kakor ( gotovo sem poštena krščanska žena, in videli boste, če je tu kdo kriv, ni kriv moj mož, ampak! je vsa krivda na meni, ker le zaradi mene je on storil vse to." ženski ne besede so bile tako prepričevalne, da ni moglo biti nobenega dvoma o njih istinito-sti. "Ali je res, Barrymore?" "Da, Sir Henry. Vsaka beseda je resnična." "Well, nočem vam ničesar očitati, ker ste stali ob strani svoje žene. Torej pozabite, kar sem' rekel. Zdaj pojdita v svojo sobo; več o tej zadevi pa bomo govorili jutri zarana." Ko sta odšla, sva spet pogledala skozi okno. Sir Henry ga je na stežaj odprl in v najini obličji je zavela hladna nočna sapa. Tam daleč na barju pa je še vedno brlel in plapolal mal žolti plamenček. , "čudim se, da si upa zažigati ogenj," je rekel Sir Henry. "Well, ogenj je majhen in tako ni zaupal svoje skrivnosti. Bila je izpuljena iz njega oziroma iz njegove žene. Oni lopov je tvo- ril nevarnost za sosesko in na vsak način ga je treba spraviti na varno. S tem bova storila samo svojo dolžnost, če ga spraviva spet tja, kjer ne bo mogel nikomer škodovati. Vsak večer se na primer utegne primeriti, da bi napadel Stapletonove, in morda je bila uprav ta misel, ki je pripomogla, da je bil Sir Henry tako vnet za svojo avanturo. Vaša rodbina je živela z mojo, preko sto let pod to streho, jaz zakurjen, da se vidi samo iz te- DR. ŽUPNIK Zobozdravnik 6131 St. Clair Ave. Uradne ure: 9 A. M. do 9 P. M. (Sept. 20. 22.) ** F Preostalo je še nekaj izvodov poez, neso japonski vojaki ranjene tovariše preko zasilnega mostu nazaj v zaledje: NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrtega srca in močno žalostni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je v Bogu za vedno preminul naš nadvse ljubljeni soprog in oče JOSEPH BRADAČ Blagopokojni se je rodil dne 16. marca leta 1889 v vasi Male Lese, fara Krka pri Zatični na Dolenjskem. Preminul je na svojem domu po dolgi in mučni bolezni previden s tolažili svete vere dne 9. avgusta ob 1. uri popoldne. Položen je bil k večnemu počitku iz hiše žalosti po opravljeni zadušnici v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. na Lakeview pokopališče dne 13. avgusta ob 9. uri dopoldne. Pokojni je bil član društva sv. Janeza Krstnika št. 71 JSKJ in društva Carniola Tent št. 1288 The Maccabees. Poleg močno žalujoče soproge Mary, sina Jo-sepha in Alberta, zapušča tukaj brata Antona v North Randall, Ohio, brata Domijana v Bridgeport, Ohio, sestro Uršulo poročeno Skull v Newburgu ter sestro Ano poročeno Somrak. Tukaj in v stari domovini pa zapušča več bližnjih sorodnikov. Radi obilnih darovalcev za vence in svete maše se želimo skupno zahvaliti poleg zahvale, ki je bila vsakemu posebej p0 pošti poslana na dom. Najlepša hvala za krasne vence, ki so krasile tri sobe ob krsti blagopokojnega dobrega soproga in skrbnega očeta. Obilni venci so nam bili globok izraa najglobokejšega prijateljskega sočutja ob bridki izgubi nam najdražjega bitja. Vsi oni, ki so z venci okrasili pokojnikovo krsto naj prejmejo tisečero zahvalo. Iskrena hvala obilnim darovalcem za svete maše kot tudi onim, ki so prispevali velike vsote v dobrodelni namen. Nikoli nismo pričakovali, da ima- blagopokojni toliko dobrih in Iskrenih prijateljev, dokler nam niste to dejansko pokazali z darovi, ki ste ga obsuli ob krsti, ko je ležal na svojem domu pri zadnjem počitku. Tisočera hvala za obilne darove, v katerih je bilo izraženo globeko sočutje. Darovi za svete maše bodo poklonjeni v molitev in maše rajne in blage duše. Najlepša hvala Monsignorju Vitus Hribarju za tolažilne obiske med boleznijo, za podelitev svetih zakramentov med boleznijo in poslednjih pred smrtjo ter za spremstvo iz hiše žalosti v cerkev in za opravljeno zadušnico ter cerkvene pogrebne obrede. Iskrena hvala Mr. Martinu Rakarju za zapete žalostlnke v cerkvi pred dvigom krste na potu k večnemu počitku. Najlepšo zahvalo naj prejmejo vsi tisti, ki so dali svoje avtomobile za prevoz spremljevalcev na pokopališče brezplačno na razpolage. Obilni avtomobili so pričali, kako je bil blagopokojni med prijatelji in sorodniki močno priljubljen. Najlepša hvala vsem. , Našo najlepšo zahvalo naj prejme pogrebni zavod Frank Zakrajšek za lepo urejen pogreb, vso najboljšo postrežbo ter veliko naklonjenost ob času bolezni in smrti blagopokojnega soproga in očeta. Težko je najti besed, v katerih bi se mogla do-voljno zahvaliti za izkazane dobrote za časa pokojnikove bolezni. Iskrena hvala pokojnega bratu Domijanu za obisk v bolezni, kakor tudi njegovi soprogi Mary za udeležbo pri pogrebu. Najlepša hvala družini Louis in Alice Kretič, njih sinu Ed-wardu, Mr. in Mrs. Victor in Paulini Kline, Mr. in Mrs. Jakob in Verona Potočnik, Mr. in Mrs. Felix in Mary Surtz, Mr. in Mrs. Frank in Frances Kavčič, Mr. in Mrs. Frank in Frances Žnidaršič, Mr. Jim Lekan ter družini Mrs. Frances Oražem iz Carl Ave. za veliko pomoč ob času dolgotrajne bolezni ter tolažilne obiske na domu in v bolnici. Fosebna zahvala naj bo izrečena Mrs. Frances Oražem za velikokratno pomoč in tolažbo ob času bolezni. Iskrena hvala vsem sosedom, prijateljem in znancem za vse, kar so nam ali blagopokojnemu v življenju dobrega storili. Hvala vsem onim, ki so prišli pokojnega kropit, so pri njem čuli, nas tolažili kot tudi onim, ki so ga spremili na pokopališče k večnemu počitku. Najlepša hvala društvu sv. Janeza Krstnika št. 71 JSKJ in društvu Carniola Tent št. 1288 The Maccabees za točno izplačano bolniško podporo in posmrtnino. Hvala društvenim članom za tolažilne obiske, kakor tudi društvenim uradnikom za izvršene pogrebne bratske obrede. Hvala tudi za vence in avtomobile ter hvala sobratom društev za izkazano zadnjo čast ob pogrebu. Toplo priporočamo ti dve društvi, da naši rojaki pri njih .postanejo člani ter s tem koristijo sebi in onim, ki bodo po njih žalovali. Končno hvala vsem za vse, kar so nam dobrega storili ob največji tugi v družini. Dragi in ljubljeni soprog ter dober in skrben oče. Vsako uro in minuto nam tužno zre oko v daljavo ter išče Tvojega osvežujočega milega pogleda. Kakor jagnje si nosil gorje trpljenja na svojih ramah in zaklepal iz ljubezni v srce ono, ki bi drugega bolelo. Vedel si, da so Ti ure življenja štete, vedel si, da bo plakala Tvoja soproga kot tudi dva sinova, katerima si daroval vse svoje — ljubezen in življenje. Ob svežem prezgodnjem grobu kleči Tvoja ljubeča soproga, gladi trato nad Tvojim večnim domom, rosi zemljo in k Bogu vroče moli za blago dušo. Trudnih korakov stojita ob Tvojem grobu sinova, čujeta gorki utrip velike ljubezni ter s solzo v očesu gledata radi bolesti pre-bedeno očetovo srce. Močno žalostni ter polni jada in tuge Ti k Vsemogočnemu kličemo: Spočij se v miru v tuji zemlji do svidenja nad zvezdami! Žalujoči ostali: MARY BRADAČ, sOproga; /'." JOSEPH in ALBERT, sinova. Cleveland, Ohio, 22. septembra, 1937.