Leto XXVI Ljubljana, oktober 1984 štev. 317 Pohvala organizatorjem 16.Zveznega tekmovanja gradbenikov — TEGRA 84 Skupna zmaga ekipe Hrvaške, druga Slovenija in tretja Srbija d .L,radi‘s in ves Maribor sta 21. in 22. septembra gostila najboljše gradbene pC avce iz vse Jugoslavije, ki so se pomerili v desetih proizvodnih disciplinah. IrV d* srečanja je bila održana tudi tematska konferenca o zaposlovanju in obraževanju v gradbeništvu. Zvečer je na svečani akademiji v kinodvorani govoril dr. Marjan Rožič, predsednik zvezne konference SZDL. Proi-odn° tekmovanje je bilo na gradbišču računalniško vodenega distribucij-. eRa centra TAM-a, tekmovanje v SLO in partizanskem mnogoboju pa v tnem nariri, t«k«f s0 jjjjje podeljene popoldan v resta- raciji Center. Podelila sta jih pred- nem parku Tabor. ^Tudi letos smo bili v Mariboru . Ce’ da so zvezna tekmovanja ,, so zvezna ivMuvvanju sta'°en'h delavcev velika manife-enC|)a prijateljstva, bratstva in Pitno0/81*’ Pr'Pa<^nost' poklicu in tih^t VSe^ Pohvalah in komplimen-■ ki jih je Gradis, kot organizator oj 'Zv?.dnega tekmovanja dobival , večine udeležencev, teh pa je u “Pai z gosti bilo čez 400, je bilo na i ° 'n Prijemo biti Gradisovec o..,.*6- proizvodnem tekmovanju ’ tlbenikov — TEGRA 84. sednik poslovodnega odbora Gradisa Franc Kositer in predsednica zveznega odbora gradbenih delav- cev Jugoslavije Stana Radovanovič. Stana Radovanovič se je v zaključni besedi še enkrat zahvalila gostiteljem, vsem nastopajočim zaželela obilo uspeha pri vsakdanjem delu in naznanila, da bo 17. proizvodno tekmovanje gradbenikov prihodnje leto v Kragujevcu. Več o dogajanih na TEGRI 84 lahko preberete na 8. in 9. strani Gradisovega vestnika. C. Pavlin Slavnostni govornik na svečani akademiji ob pričetku 16. proizvodnega tekmovanja je bil dr. Marjan Rožič, predsednik SZDL Začeli s pridobivanjem rumene pogače ni ” triurnem tekmovanju so oce-dC| l|hie komisije opravile svoje 'k ki je bilo vse drugo kot lahko. miljS° 0 razlikah v točkah odločali b(),n^ri. Čeprav je tekmovalna < tiot'1 * a de^evna- to nastopajočih ni Pod °’ sa-i 80 vsa tekmovališča bila v D,streho. Mokri so bili tekmovalci $tre|lrt'?anskem mnogoboju (tek, ^jauje, metanje bombe) in tek-tiov1 C' V saJ se je ta del tekel^ l n-*a °dvijal na odprtem. Vendar b0r |ot ni motil nikogar. Vsi so se JP po svojih najboljših močeh, •znanja in diplome najboljšim Zadnji teden v septembru so v Todražu pri Gorenji vasi začeli s poskusnim zagonom obrata za predelavo uranove rude ' Več q RUŽV na 3. strani Jeklarna 2 za železarno Jesenice zaupana Gradisu Gradisovi gradbeni stroji So 8. septembra zakopali v 'tetnljo na Belškem polju pri esenicah. Tako se je začela gradnja prve faze nove jeklarne, ki bo postopoma za-nienjala stare martinovke, ki 5® ®e iz preteklega stoletja. *^0va elektro peč ima ekonomsko, tehnološko, tehnič-°’ ekološko in družbeno Perspektivo, je dejal pred-8t>dnik poslovodnega odbora Ze*ezarne Boris Bergant. Izbira domačih izvajalcev el in dobaviteljev opreme je •la dokaj težavna, saj se je na natečaj o sposobnosti za gradnjo jeklarne 2 prijavilo veliko delovnih organizacij, med katerimi je posebna komisija priznala sposobnost 25 organizacijam. Prijavile so se delovne organizacije iz cele Jugoslavije, razen Črne Gore. Po opravljenih razgovorih s ponudniki, ki so prišli v ožji izbor najugodnejših, je za izvajalce gradbenih del bil izbran Gradis. Osnovna pogodba med Gradisom in Železarno Jesenice je bila podpisana 30. julija letos. Gradbena dela so opredeljena v treh pozicijah. Prva pozicija zajema površinski izkop, kanalizacijo in temelje tehnološke opreme, druga pozicija zajema gradbene objekte (glavna proizvodna zgradba, pomožni prostori jeklarne 2, hala legur, raz-kladna postaja, različna skladišča in pomožni prostori, črpališča in strojnice, transformatorske postaje itd.), tretja pozicija pa cestno in železniško omrežje. Nova jeklarna bo začela poskusno obratovati februarja 1987, čez leto dni pa bo začela redna proizvodnja kontinuirano vlitega elektro-jekla. Dajala bo pol milijona ton specialnega jekla letno za kovinsko-predelovalno indu- strijo. Celotna investicija je vredna 18 milijard dinarjev. Jeklarna se financira z lastnimi sredstvi jeseniške železarne, s sovlaganjem, bančnimi krediti 30% in dogovori s tujimi dobavitelji opreme. Glavni dobavitelj opreme Mannesmann Demag Hut-tentechnik iz ZR Nemčije je npr. udeležen s 65 milijoni mark. Anuitete bodo odplačevali z izvozom jekla in opreme v vrednosti 93 milijonov mark za dobo 8,5 let. Gradbena dela na jeklarni 2 bo v večini opravil naš tozd GE Jesenice. C. P. Komisija za podelitev Gradisovih nagrad je odločila Med tozdi tudi letos najboljši LIO Devet nagrad posameznikom Komisija za podelitev Gradisovih nagrad in diplom je za letos končala svoje delo, ko je pripravila predlog dopolnitev nagrad in diplom, katerega je potrdil delavski svet delovne organizacije na seji 2. oktobra. Gradisove nagrade in diplome se podeljujejo za izjemne dosežke, uspehe oziroma rezultate pri delu posameznih delavcev, skupin delavcev, tozdov ali delovnih skupnosti, če je njihovo delo odločilno vplivalo na izboljšanje poslovanja delovne organizacije, na njeno boljšo organiziranost, na poglabljanje samoupravnih odnosov, na uspešno uključe-vanje delovne organizacije v integracijske procese v gradbeništvu, na dvig življenjskih in delovnih pogojev in na vse ostalo, kar je vplivalo na boljši ekonomski položaj in afirmacijo delovne organizacije. Gradisove diplome najboljšim tozdom se podeljujejo po naslednjih kriterijih: - uspešnost poslovanja merjenih po kazalnikih PERLA --produktivnost, ekonomičnost, rentabilnost in akumulativnost, ~ rast in razvoj tozda upošteva se rast dohodka v preteklem letu in prvem polletju tekočega leta, upošteva se tudi odklon v primerjavi z grupacijo po kazalniku —dohodek na pogojno uro. Tako izračunana rast se primerja s predvidevanji po srednjeročnem planu in upoštevajo odstopanja), — uspešnost v inventivni dejavnosti pri kateri se upošteva število racionalizacij, število prijaviteljev inovacij, samoupravna organiziranost inventivne dejavnosti v tozdu, samostojnost komisije v tozdu, priznanje za prijavljene patente, pomembnost racionalizacije za tozd, - uspešnost na področju varstva pri delu tako, da se primerja število ur izostankov zaradi nesreč pri delu ter ugotovitve inšpekcijskih organov s področja varstva pri delu, - družbenopolitična dejavnost, prizadevanje na področju kulturnega in športnega delovanja, poglabljanje samoupravnih odnosov, - uspešnost na področju izobraževanja -število kandidatov, ki so obiskovali razne izobraževalne in tlruge tečaje za izpopolnjevanje sposobnosti za delo, - uspešnost na področju družbenega standarda - organizacija prehrane in nastanitve, zdravstvenega in socialnega varstva itd. Letos Gradisove diplome prejmejo: I. diploma TOZD Lesno industrijski obrat Škofja Loka II. diploma TOZD GE Ljubljana-okolica III. diploma TOZD GE Celje. Tozd LIO je zbral 1.261 točk, Ljubljana-okolica 1.248 točk in Celje 1.195 točk. Ostali tozdi so se razvrstili takole. Četrti je GE Koper, ki je zbral 1.119 točk, peti GE Ravne na Koroškem 1.097 točk, šestiKovinski obrati Ljubljana 1.064 točk, sedmi GE Ljubljana 1.020 točk, osmi Žeiezokrivnica 914 točk, deveti GE Jesenice 823 točk, deseti Biro za projektiranje Ljubljana 762 točk, enajsti GE Maribor 761 točk, dvanajsti Obrati gradbenih polizdelkov 751 točk, trinajsti Strojno prometni obrat 694 točk, štirinajsti Kovinski obrati Maribor 691 točk, petnajsti GE Nizke gradnje Maribor 662 točk, šestnajsti Delovna skupnost skupnih služb 601 točk, sedemnajsti GE Gradnje Ptuj 552 točk, osemnajsti Biro za projektiranje Maribor 536 točk, devetnajsti Interna banka 328 točk, dvajseti Uprava delavskih domov Ljubljana 246 točk in enaindvajseti Inženiring 238 točk. Za Gradisove nagrade najzaslužnejšim delavcem letos ni poslalo svojih predlogov 11 tozdov, en tozd pa je svojo vlogo poslal prepozno (OGP). Prepozna je bila tudi naknadna kandidatura za dva nova kandidata iz DSSS. Zato je bilo podeljeno sdmo devet nagrad, vsa zadnja leta pa dvanajst, kot dovoljuje pravilnik o nagradah in diplomah. Letošnji nagrajenci so: L GEZA CIPOT, gradbeni delovodja — TOZD GE Ljubljana-okolica 2. JAKA KLANČAR, vodja Centra za izobraževanje — DSSS 3. PETER KUNEJ, pravni svetovalec — TOZD Inženiring 4. MAGDALENA OBLAK, kalkulant — TOZD GE Ljubljana 5. VEKOSLAV PEČNIK, GFS pomočnik direktorja —TOZD GE Lj.-okolica 6. VINKO PLASTIČ, VK tesar — TOZD GE Ljubljana-okolica 7. HEDVIKA POŽENEL, vodja Indok centra — DSSS 8. VILI ROJC, vodja nabave, TOZD GE Celje 9. 'FRANC VALANT, gradbeni delovodja, TOZD GE Jesenice Nagrade in diplome bodo podeljene na seji delavskega sveta delovne organizacije v novembru mesecu. Nagrajence bomo predstavili v naslednji številki Gradisovega vestnika. Dobitnikom nagrad čestitamo! Anita Kotnik Za boljše sodelovanje med Jugoslavijo in Švedsko Postavljen je temeljni kamen za servis Volvo BM Tako sta Janez Šter (desno), generalni direktor Slovenijalesa in predstavnik Švedskega Volvoja BM' pokazala na temeljni kamen, ki sta ga majo pred tem lastnoročno zabetonirala Slavnostno je bilo 4. oktobra v Črnučah pri Ljubljani, ko so se zbrali pred' stavniki Slovenijalesa in švedskega Volva, na novem gradbišču, kjer bo d° junija prihodnjega leta postavljena proizvodna hala za servisiranje strojev te svetovno znane švedske firme. V kratkih nagovorih sta generalni direktor Slovenijalesa Janez Šter in predstavnik Volva BM spregovorila o pomenu porajajoče sc investicije. Investicija ni pomembna samo za oba partnerja, ki sodelujeta že 10 let. temveč za Slovenijo in Jugoslavijo. Z izgradnjo servisa naj bi bile dane tudi večje možnosti za tesnejše sodelovanje naše industrije z Volvom, ki bi lahko izdelovala posamezne sestavne dele za njihove stroje. S tem bi bile odprte večje možno- sti za uvoz gradbenih strojeV znamke Volvo. Takšna kooperacija je v večji*1 primerih pokazala pozitivne rezuha te. Za vrednost izvoženih posame^. nih sestavnih delov za Volvo, . lahko brez večjih težav uvozili nl’ hov e stroje. Gradnjo servisa za Volvo BM F prevzela temeljna organizacija ČL Ljubljana. Z deli ne odlašajo, sa* hala mora biti nared do junija prl' hodnjega leta. ^tidnikurana Žirovski vrh Do poskusne predelave je investicija dokončana 86-odstotno Stekla poskusna predelava odkopane rude Doslej izvršenih 86-odstotkov del e Že letos okrog 30 ton rumene pogače . Točno po šestih letih od sprejema osnovnega investicijskega programa o Sfadnji RUŽV na interesni skupnosti elektrogospodarstva Slovenije, je I,a ,v Todražu pri Gorenji vasi tiskovna konferenca, na kateri so v prisotnosti >'nih gostov svečano razglasili: Poskusno odkopavanje rude v zadnjem jg pol ter stopnja dokončanosti objektov že omogočajo pričetek poskusa zagona obrata za predelavo uranove rude! VT °,c*stvVo rudnika je 28. septembra Omeniti velja tudi vse, ki so sode-najprej podalo poročilo o vrh ac*nj’ Rudnika urana Žirovski ; p0 v Vstanavljanju, nato pa zbrane Nv *° na °S*ec* objektov in na-k() za pridobivanje uranovega vin Centr;ita, ki bo kot domača suro-tjv s‘užil za izdelavo jedrskega go-p Za potrebe NE Krško. l'oSt°tem’ *co sta bila k planski vred-djn 1 'uvesticije zaradi pomanjkanja dL , 'h sredstev v Elektrogospo-,krevu Slovenije, restriktivnih ra2. P°v na področju uvoza opreme, jgn ?.raka med planiranimi in de-vUcj■ lrV' stopnjami inflacije, deval-kJe/n drsenja tečaja dinarja ter ar^0 °ških dopolnitev dodana je, s.a k investicijskemu programu, jarcj\lavesticija narasla na 6,8 milili,^ e dinarjev. Praktično v celoti se $rC(j Clra 7 združenimi energetskimi skuvr|Vl Slovenije, do začetka po- dok ne. Predelave pa je investicija vredncana nekako 86-odstotno, dih I*0stno pa to pomeni porabljenih m'lijarde dinarjev energetik *redstev in za okrog 170 milijo-ižva: ,narjev komercialnih kreditov OprL, Cev del ter dobaviteljev V*- Na čista gradbena dela za 0(jp n.Je objekte jame in predelave los.:. nekako 20 odstotkov vred-dCgu lnvesticije, na objekte družbe-°kro |Stanz dajo bančnih grupacij, eden imenu) delegata in namestnika v odbor ude^ ležencev Družbenega dogovora, enim pa omogočamo , začetek PC stopka o spremembi in dopolnn SAS o združevanju dela in sredste za IDT ter o opravljanju ZT v Gra disu ter dajemo v razpravo spre membe in dopolnitve SAS ža tuji*1 s prilogo za ZRN. • Ostale zadeve Potrjena je bila tudi komisij3.?, popis sredstev in virov v počitnisk' domovih Gradisa ter podana >nf°rv macija o delu Komisije za podelite^ Gradisovih nagrad in diplom- . predlogih komisije objavljamo v t številki samostojen članek. „ G. O' S posveta o Solarni arhitekturi 84 »O sonce moje...« Gradisove! gradimo zase in za druge, profesionalno, a vendar pomanjkljivo, včasih tudi narobe. Vedenje o toplotnem dogajanju znotraj in zunaj hjse je preskromno. Gradimo »bioklimatsko« neustrezne hiše. Da, resje, pa cC prav so nekatere hiše arhitektonsko in bivanjsko odlično zamišljene. O tem sem se prepričal na posvetu varno ranljivost našega zgrajeneg3 ---------- LM okolja. Še danes podzavestno Pris0tfj! prestiž, imeti veliko hišo, se b spremenil v prestiž, imeti bioklim3 sko hišo. Se pravi, energetsk varčno zasnovano, z izkoriščanje3 naravnega ogrevanja, geoterm3*11^ energije, z lastno biološko fermentacijo odpadkov, z zajetjem deže' niče ter vetra. Seveda ne čez i>oC' vendar kmalu. h V ZDA so zgradili v zadnjih Pel' letih petstotisoč registrira111 zgradb, ki izkoriščajo sonce. od Pariza gradijo naselje pet *'■’ sončnih hiš. Pri nas tako gradnjo k žemo v hotelih ob morju in v na,e^ čajnih projektih za sončna našel)3 Beogradu, Novem Sadu, v Sarajev in Osijeku. , V kratkem zapisu ni mogoče 0P' sati cele verige možnosti, ki se n3 že od včeraj ponujajo. Naj zakU^ čim z aktivizmom, sprejetim na svetu. Vrnimo se k soncu, »ne zar3jj sebe, ampak zaradi družbe in zar3 odgovornosti, ki jo imamo do Pn hodnjih rodov.« ... Simon F*6 o »sončni arhitekturi«, ki je bil v Cankarjevem domu 13. in 14. septembra letos. Dva dni smo poslušali živahne raziskovalce o rabi najbolj vsakdanje dobrine, o soncu, ki enako greje bogate in revne. V naših »klasičnih« hišah porabimo za tri četrtine (75 r/r) preveč energije! Kriza pomanjkanja razpoložljivih goriv, plina, nafte in premoga, skupaj z redčenjem gozdov, se povečuje. A sončne energije v vseh njenih pojavnih oblikah, kot so voda, veter in neposredno obsevanje, ne maramo. Še več, tudi toplotne izolacije tako nespretno postavljamo, da sonce ne pride v hišo. Veliko novih zamisli po svetu o aktivni in pasivni izrabi sončne energije, veliko natančno opravljenih meritev — tudi pri nas — o pridobljenih kilovatih sončne energije, nam daje upanje, da se'rešimo mrzle prihodnosti, da nehamo biti energetsko in ekološko slabotna družba. Če nam zmanjkuje elektrike, če so za premog čakalne vrste, je zaupanje v brezhibno delovanje tehnične civilizacije omajano, spozna- V 25 letih je bilo v pesek in ostale frakcije predelano 3,5 milijona kubikov kamna unarni del proizvodnje bo treba v nekaj letih posodobiti l^oktobra pred 25 leti je začel obratovati kamnolom Gradis — Črni kal Gradisov kamnolom je tretji v Sloveniji Zalog za več kot 125 let de|, n^ci.n kamnolomu Črni kal bo 15. oktobra slavnostno. Zbrali se bodo ki so pred 25. leti začeli kot prvi Gradisove! delati v njem. Kamno-Vs s,eje v tem času tako razvijal, da je po velikosti tretji v Sloveniji. Vendar (L n's*° tako gladko. Bilo je treba vložiti ogromno truda, da se je doseglo kar sedaj imamo. Vendar tudi pri tem ne gre brez težav. Sn rv.'*1 začetkov v kamnolomu se t '>rn'nja Jakob Medved, ki je bil je j ^rv' delovodja. Kljub temu, da ,.i . UVc leti nnnkoipn smn oa nhi- $kali ?Ho leti upokojen smo ga obi-na domu v Dekanih. Zmotili Sa pri zidanju prizidka k svoji p '1’ Hitro je pustil delo in se v mislih Qr rn'l vleto 1959. Dejal je: »V Pri' i*S sem*'z rodnega Medimurja |u H 1946. leta. Najprej sem delal v 'hešč rU’ *cta pa sem bil pre-(jari^en v Koper, kjer sem ostal do IgPnminjam se, da sem 1. junija sku . leta kot delovodja prišel s Pnio delavcev na lokacijo našega je b^|n^ega kamnoloma. Naša naloga t>o p Popraviti kamnolom tako, da Zvori ■°*3ra v nJem lahko stekla proi-temania- Na tem mestu je že pred vCn . °bstajal manjši kamnolom, r°čn'tr 80 se vsa dela opravljala ao,. Ko bilo p0| srr>o mi prišli gor je vse po “ kač in grmovja. Najprej smo VC£. I' grmovje in pregnali kače. Nlj ln°, dela smo opravili ročno. ra|jm° imeli niti vode, ki smo jo mo-s "a gradbišče nositi. Po štirih mc-Ijcn ^C*.a Je kamnolom bil priprav-pr_-’ aa je 15. oktobra lahko začel s P^,Zvodnjo.« v°zi? S° Prv* začetki. Kamne so Pav' S sarn°kolnicami, pozneje pa p0rja®On^kih, katere so po tračnicah se j Va*i ročno. Ker ni bilo drobilcev, bj|o VCS kamen tolkel na roke. To je ip„ Zc*P težko delo, vendar je v pri-^ano3V'Z ^ru8'm bilo tudi bolje pla- nakladač, kot tudi prvi pri-prji,ni drobifec sta v kamnolom bii(.3 ,?ta 1965. Delo je od takrat veliko lažje. Prvo globinsko mi- niranje, ki ga je izvedel Geološki zavod iz Ljubljane pa je bilo opravljeno 1968. leta. To so tudi leta, ko je začela naraščati proizvodnja v kamnolomu. Proizvodnja je do leta 1975 znašala okrog 100.000 kubikov kamna in peska. Potem pa se je iz leta v leto večala, tako da je rekordno število dosegla 1979. leta, to je 312.000 kubikov. Tako velika priozvodnja pa seveda sovpada s časi konjukturc v gradbeništvu in družbi nasploh. Ze naslednje leto se je proizvodnja zmanjšala za 100.000 kubikov. Poglavitni razlog za to je v začetku obratovanja četrtega kamnoloma na Obali. Takrat je SGP Stavbenik Koper odprl svoj kamnolom v Griži, ki je le 10 kilometrov oddaljena od našega kamnoloma. Ker to sovpada tudi z začetkom restrikcij v gradbeništvu, je za vse štiri kamnolome bilo dela premalo. Vsi so začeli delati z zmanjšanimi kapacitetami, vsi pa so začeli čutiti tudi velike težave v poslovanju, ki se letos kažejo v izgubah vseh štirih kamnolomov. Šele sedaj se je pokazalo kako preuranjena in nepretehtana je bila odločitev o postavitvi četrtega kamnoloma. Najbolj kritično je bilo leto 1982 ko je bilo proizvedeno le 127.000 kubikov peska in kamna. Nič bolje ne kaže letos. V prvih devetih mesecih'je bjlo proizvedeno 115.000 kubikov. Rekordna mesečna proizvodnja pa je bila 1979. leta, ko so naredili 45.500 kubikov vseh frakcij. Takrat se je delalo v treh izmenah. O težavah v kamnolomu Črni kal je svoje mnenje dodal tudi njegov vodja Mladen Grgurič: »V kamno- lomu sem peto leto in danes lahko ugotovim, da smo za srednjeročno obdobje 1980—85 planirali letno proizvodnjo v višini 300.000 kubikov, da pa ves čas dosegamo le okrog 40 odstotkov. To nam seveda ne zagotavlja ekonomskega poslovanja, kaj šele normalnega tehnološkega razvoja kamnoloma, saj na primernem delu proizvodnje ni bilo nič storjenega že od leta 1967. Poslovanje brez izgub bi nam zagotavljala proizvodnja 185.000 kubikov kamna, peska in vseh ostalih frakcij. Dovolj zgovoren je tudi podatek, da smo v letih 1978—80 v kamnolomu zaposlovali tudi do 34 delavcev, vse domačine, da pa se je s padcem proizvodnje njihovo število znižalo na 22. Tak padec se pozna tudi pri naših kooperantih, Geološkem zavodu in SPO. 1 Do tega je največ pripeljalo, poleg restrikcij v gradbeništvu, odprtje stavbenikovega kamnoloma, ki je bilo popolnoma ekonomsko neupravičeno, kar sedaj čutijo na svoji koži vsi štirje kamnolomi. Lahko ugotovimo, da so na osnovi potreb po tovrstnem gradbenem materialu na področju naše regije štirje kamnolomi preveč. Rešitev za vse vidim edino v zaprtju enega ali celo dveh kamnolomov.« Izhod za letošnje leto v kamnolomu vidijo v večjem naročilu frakcij za avtocesto Naklo—Ljubljana. Trenutno imajo naročenih 30.000 kubikov, ki jih v Ljubljano pošiljajo po železnici. Kljub težavam v kamnolomu upajo, da se bodo nerešene stvari uredile in da bo proizvodnja slejko-prej normalno stekla. Toliko bolj, ker so potrjene raziskave pokazale, da je v kamnolomu zalog za najmanj 125 let pri letni eksploataciji 300.000 kubikov. Zato so tudi razvojni načrti že pripravljeni: do kamnoloma naj bi pripeljali industrijski tir, saj je železnica oddaljena le 2 kilometra, posodobili bi primarni del proizvodnje in do kamnoloma potegnili vodovod, saj se sedaj oskrbujejo z vodo iz cisterne. Perspektive za kamnolom so, vendar ali bo širša družbana skupnost pripravljena prispevati svoj delež za realizacijo le-teh in ukrepati v smislu racionalnejšega in ekonomičnega poslovanja. C. P. Prvi delavci v Gradisovem kamnolomu Črni kal. i m . Posnetek ie iz leta 1959 Ob izidu 5-6 številke Gradbenega vestnika__ Že druga dvojna številka ____________o Gradisu___________________ Pred kratkim je izšla dvojna številka Gradbenega vestnika, ki na naslovnici nosi številki 5—6. Tako kot številka pred njo (3 — 4) je tudi ta posvečena Gradisu. V obeh številkah je veliko zanimivega in predvsem strokovnega branja o dejavnosti Gradisa doma in v tujini. Pa poglejmo kaj je vsebina prispevkov v Gradbenem vestniku. V prvi dvojni številki, ki je izšla junija je Franc Kositer opisal nastanek in razvoj Gradisa v 39. letih. Nanizani so podatki o gibanju števila zaposlenih in celotnega prihodka in dohodka. Našteti so tudi najpomembnejši objekti, ki jih je Gradis zgradil od leta 1945 do danes, ki predstavljajo velike gradi-sovc reference. O samoupravni organiziranosti Gradisa piše Milka M are-K lobov cs. V prispevku »25 let gr-adisove stanovanjske gradnje (1958—1983)« piše Simon Fišer o najbolj značilnih obdobjih gradnje stanovanj v Sloveniji, kjer je svoj ton dajal tudi Gradis. Za leta 1958—62 je značilna montažna gradnja po sistemu PBM (panel — blok — montaža). Po tem sistemu je bilo v Ljubljani zgrajenih 17 blokov z 680 stanovanji. Polmontažno obdobje je značilno za leta 1962—65, potem se je prešlo na tehnologijo litega betona. O problematiki gradnje elektrarn v Sloveniji v obdobju 1945—1982 pišeta Andrej Jež in Jernej Ravnikar. V prispevku je podan časovni pregled gradnje elektrarn v Sloveniji, katere je vse zgradil Gradis. Zanimivo je, da smo leta 1949 imeli v gradnji pet elektrarn (Moste, Mariborski " otok, Vuzenica, Savica in Šoštanj) in pripravljali gradnjo HE Medvode. V letih 1961—62 in 1972—73—74 pa nismo gradili niti ene elektrarne. Poleg časovnega pregleda je gradnja elektrarn obdelana po porabi glavnih gradbenih materialov. V elektrarne je bilo vgrajenega 1,67 milijona kubikov betona. 80.675 ton armature in opravljeno 20 milijonov kubikov izkopov. Vse to za 2.111 MW elektrike. Boris Pečenko je obdelal projekte na področju Bližnjega vzhoda. Severne Afrike, Sovjetske Zveze in Zahodne Evrope. V prispevku je podan pregled aktivnosti pri pridobivanju del na tujih tržiščih s poudarkom na tehnološki obdelavi projektov kot temelja za izdelavo komercialnih ponudb. Navedene so nekatere specifičnosti ponudb za posamezne dežele. O gradnji premostitvenih objektov v Ourni, s poudarkom na projektiranju je za Gradbeni vestnik napisal prispevek Peter Koren. Opisanih je vseh šest mostov, ki sodijo v projekt Ourna ter mostova v Fathiyi in Huwairu, ki v sam projekt ne sodita, se pa navezujeta na modernizacijo cestne povezave med Bagdadom in Basro. Prispevek je bogato ilustriran s projektnimi načrti mostov. Prispevek »20 let uspehov Gradisa v ZR Nemčiji« je napisal Andrej Lapajne. Delovna enota v Frankfurtu je bila Ustanovljena v okviru poslovnega združenja INGRA septembra 1964. leta. Navedena je večina objektov, ki jih je Gradis žgradil v ZR Nemčiji, bolj podrobno pa je opisana gradnja upravnega poslopja Deutsche bank v Dusseldorfu. O delno prednapetem betonu je pisal Vukašin Ačanski, o računalniškem vodenju naročanja, izdelave in obračuna armature za armiranobetonske konstrukcije pa Stanka Brajdič. Laboratorijsko dejavnost v Gradisu je predstavil Dušan Ježov-nik. Številka 5—6 Gradbenega vestnika je ravno tako posvečena Gradisu. Uvodni članek o načrtovanju dosedanjega razvoja Gradisa je napisal Stanc Uhan. V tej številki je tudi nadaljevanke članka Simona Fišera o stanovanjski gradnji. Opisano je obdobje litega betona, ki je prevladoval v letih 1966—1973. Tehnologija tunelske gradnje je bila prevladujoča v obdobju 1973—80. Zaradi hitre in enostavne gradnje se je tunelska gradnja obdržala do danes, s tem da smo od leta 1981 začeli graditi tudi fleksibilna stanovanja po sistemu POP (prosto oblikovanje prostora). O gradisovem deležu pri pomorskih gradnjah piše Alfred Pete In. Članek podaja pregled razvoja gradnje luških obal s konstrukcijskimi rešitvami, novimi sistemi temeljenja in rastjo gradisove opremljenosti in sposobnosti za takšna dela. Miro Smolinsky je opisal cestovni del projekta Ourna. Opisal je traso, avtoceste v dolžini 9.100 metrov ter priključne rampe v skupni dolžini 7.400 metrov. Podrobneje je predstavljena tehnologija temeljenja nasipov na mehkih tleh. Gradnjo gradisovih montažnih hiš GMH je predstavil Mirko Kajzelj. Montažna hiša je industrijski izdelek. ki ima prednost v cenejši in hitrejši realizaciji. Gradis se je vključil v tržišče montažnih hiš 1977. leta, zadnjih, nekaj let pa skuša razširiti okvir montažnih hiš na področje kolektivnega stanovanja. Proizvodnjo gradbenih strojev in opreme v Gradisu je predstavil Franc Marinčič. Članek ponazarja 99. Graški velesejem — paša samo za oči Velik del letošnjega 99. Graškega velesejma je bil posvečen gradbeništvu. Svetovno znane firme so prikazale svoje najnovejše dosežke na področju gradbene mehanizacije, zato je škoda, da si jo je zaradi dobro znanega nesmisla — depozita — lahko ogledalo le malo naših gradbenikov. Dež, ki je večji del sejma 'neusmiljeno padal ni oviral razstav-Ijalce, da so praktično prikazali delovanje svojih strojev. Škoda je, da bomo le malo . strojev videli na naših gradbis ^ kajti naši proizvajalci podobni izdelujejo, z uvozom pa vemo je. Tudi Jugoslovani imamo na ^ škem velesejmu svoj paviljon. ^ j katerem pa razen turizma in obrti, nismo prikazali nič drug s Besedilo in sli^( F. ŠtromaJer Stroji niso in so prodani V zadnji številki našega glasila smo objavili novico, da smo vse stro je, ki so bili razstavljeni na mednarodnem sejmu v Brnu že prodali- j novico so nam posredovali tik pred zaključkom redakcije komercialo zastopniki direktno iz razstavnih prostorov. V naslednjih dneh sejo) se je marsikaj spremenilo, saj izvozno-uvozna bilanca med ČSSR 1 ^ Jugoslavijo ni najboljša. Kljub vsem željam naših kupcev, da prevza mejo naše proizvode, je bilo malo možnosti, da bomo finišer, be|° nama, stroj za reciklažo, brizgalka za bitumeriske emulzije, krivil6 armaturnih mrež in rezalec armaturnih mrež pustili v ČSSR. Akcijo za prodajo strojev je bilo potrebno začeti znova. K sreči so bili ravno v tem času na sejmu prisotni tudi naši vodstveni in vodili11 delavci s podpredsednikom DO za industrijske obrate Stefanom M6' saričem, dipl. ing., na čelu, tako, da so s skupnimi močmi le uspeli, d so vsi proizvodi ostali v ČSSR in bodo tudi prodani. Res je, da je bilo za ta prodor na vzhodno tržišče veliko truda, ve o dar pa je veliko odvisno tudi od zunanjetrgovinske menjave m® ČSSR in Jugoslavijo, koliko in kaj bomo v bodoče lahko še izvozih- Matija Krn6 razvoj industrije in obratov gradbene mehanizacije pri nas. V članku so nanizane razvojne aktivnosti Gradisa, osvajanje nove proizvodnje in plasiranje izdelkov na tržišču. Seveda, da sta najbolj izpostavljena oba Kovinska obrata. Andrej Peteln je pripravil članek o izkoriščanju sončne toplote. Grafično prikazuje prispevek sonca k pokrivanju toplotnih izgub stavb v času kurilne sezone za različne sisteme lupine stavbe. Dokazuje, da brez večjih dodatnih stroškov lahko dosežemo mnogo krajšo kurilno sezono in s tem nižje stroške za energijo. »Projektiranje in izvedba premostitvenih objektov po sistemu Gra- dis« je osnovna tema članka V šina Ačanskega. Podrobneje j6 ‘,v členil industrijski način gradnje-sično gradnjo, prosto konzo^, gradnjo in segmentno gradnjo-nek je zelo bogato opremljen * ;t-kami in shemami mostov, ki 1' Gradis gradil v Sloveniji O informacijskem , materialnega poslovanja v Gr po^!> je članek napisal Marko N6ll),®£ Pečjak. Poleg opisa računalo^, aplikacije, ki se standardno up0 Ija v Gradisu za področje mate j, nega poslovanja, sta opisana $P ^ fična podsistema za upravlj ^ zalog rezervnih delov in pobnejšimi dosežki gradbenih °nstruktorjev iz Slovenije, hkrati sd tU(*i o nekaterih dejavnostih kon-r faktorjev v svetu. Letos so — d/en domačih avtorjev — kot ZaT''6 sodelovali še tov. Damjanič iz gtebškega Gradevinskega institu-' 'lz 'ajine pa univerzitetni profe- Šarič. Dejal je, da se je na zahtevo Gradisa koordinacija DPO za P 202-d sestala v začetku septembra v Gradisu in so se je udeležili tudi nekateri vodstveni delavci in delavci odgovorni za poslovanje na projektu. Takrat je bilo povedano, da projekt za prvih šest mesecev letošnjega leta izkazuje izgubo v višini 15 milijonov dolarjev. Zato je bilo dogovorjeno, da SCT, kot nosilec celotnega posla in tisti preko katerega gredo vsi obračuni, pripravi do 25. septembra poročilo o finančnem poslovanju projekta 202-D, nakar bi se 10. oktobra se-tala koordinacija DPO in se do poročila opredelila. Problemska konferenca DPO Konstruktorja, Primorja, Gradisa in SCT naj bi potem bila v drugi polovici oktobra. Delegati so takšno stališče pozdravili in bili kritični do nosilca posla, ker je več kot poldrugo leto ostal gluh na vse zahteve DPO. C. P. tl m ..... »IS it I a . sliki: Gradisov projektant Peter Koren v pogovoru s kolegi pred panojem 6. zborovanje gradbenih konstruktorjev Slovenije sorji iz Avstrije in sicer ? Graške univerze. O srečanju smo si že zagotovili obširnejše poročilo, ki ga bomo objavili v prihodnji številki. Vse'tiste, ki se srečanja niso mogli udeležiti, bi opozorili na posebej za to priložnost izdano publikacijo, v kateri so objavljeni letošnji referati. Pripisali bomo tudi oceno udeležencev, da je bilo letošnje srečanje zelo kakovostno in da imajo, razen novosti, svojo težo tudi ob koncu izoblikovani zaključki o problematiki raziskovalnega dela. G. B. Podatki tudi kažejo, da je gradbenikov sedaj ravno toliko kot jih je bilo leta 1980, samo da je takrat znašala udeležba gradbeništva v družbenem proizvodu 12 do 13 odstotkov, v prvih šestih mesecih pa znaša 7,4 odstotka. To pomeni, da je gradbenikov za tak družbeni proizvod občutno preveč. Ta problem gradbeništvo samo nebo moglo rešiti, ampak bo potrebna pomoč širše družbene skupnosti, predvsem pri prerazporejanju gradbenih delavcev v druge poklice. Po razpravi v kateri je Sodelovala večina delegatov je bilo oblikovano enotno stališče, da osebni dohodek ne sme biti samo socialna kategorija, temveč se v osebnem dohodku mora odražati vrednost opravljenega dela. O problematiki poslovanja projekta 202-D v Iraku je spregovoril naš predstavnik v koordinaciji DPO udeleženk na tem projektu Slavko Gradisovih 40 let Aktivnosti se nadaljujejo V okviru priprav za praznovanje 40-letnice naše delovne organizacije, se je sestala tudi komisija, ki ima na skrbi organizacijo same proslave in njenega programa. Ker je tudi tu prevladovalo stabilizacijsko načelo, je bilo dogovorjeno, da se proslavo organizira na podoben način kot za 35-letnico, udeležba na njej pa po delegatskem načelu. Sama proslava naj bi bila 5. oktobra prihodnjega leta v Linhartovi dvorani v kulturnem domu Ivan Cankar v Ljubljani. Predlagani scenarij proslave je podoben kot za predhodno proslavo, kjer je bil vključen tudi film. Ker je za druge aktivnosti še dovolj časa, je bilo največ govora o filmu in drugih propagandnih akcijah. V kratkem se bo pripravil scenarij filma, tako da bi nekaj kadrov lahko posneli še v letošnjcmletu. V filmu naj bi bile prikazane predvsem dejavnosti naše delovne organizacije, ki so imele in bodo tudi v prihodnje imele večji poudarek, to je: energetika, industrijski objekti, stanovanjska gradnja, pomorska gradnja, premostitveni objekti in seveda tujina. Vsekakor pa je pomembna zahteva, da naj film traja le 20 minut in ne toliko kot dosedanji. Samo naštevanje objektov skozi sliko naj bi tokrat popestrili z živo pripovedjo o gradnji nekoč in danes. Tudi propagandne akcije naj stečejo mnogo prej kot pretekla leta. V te akcije je potrebno vključiti predvsem televizijo in sicer: — znak v uri mesec dni pred proslavo, — kratke propagandne filme o naših glavnih dejavnostih v primernih večernih urah, — preko oddaj iz raziskovalnega področja vključiti železokrivsko dejavnost na računalniku in prednapete železobetonske konstrukcije. Vse to so torej načrti, ki jih bo potrebno še finančno ovrednotiti, sprejeti programe oz. scenarije in takoj nato pričeti z delom. Ker sta obe komisiji že pripravili okvirne programe akcij, bomo o njih poročali brž ko bodo potrjeni, tako da bo zasledovanje posameznih akcij tekoče spremljano tudi preko našega glasila.. Seveda pa pozivamo vsa tajništva oz. tiste, ki v tozdih naročajo tiskanje dopisnega papirja, kuvert, vizitk itd., da smo že začeli z oblikovanjem teh materialov in šmo za nekaj tozdov že dali v tisk osnovne dopisne papirje, seveda z jubilejnim obeležjem. Matija Krnc Ekipa železokrivcev iz Makedonije, ki je zasedla drugo mesto za Hrvatsko Med monterji vodovodnih inštalacij je zmagala ekipa Slovenije pred Hrvatsko in Srbijo Samo še malo, pa ho električni krog zaprt. Vrstni red treh najboljših je bil kot pri vodovodarjih Delo zidarjev iz Hrvatske je ocenjevalna komisija strokovno pregledala in dodelila drugo mesto Najboljši jugoslovanski gradbeniki na tekmovj Dokaz znanjft prijateljstva 16, zvezno tekmovanje gradbenih delavcev je za nami. Okoli 400 delavcev iz 65 ozdov je na gradbišču distribucijskega centra Tama n* Teznu tekmovalo za naziv najboljše jugoslovanske ekipe v desetih gradbenih poklicih. Po priznanjih, ki jih dobiva organizator lahko sodimo, da je bilo tekmovanje dobro izvedeno, izjave tekmovalcev iz posameznih republik in pokrajin pa to samo potrjujejo. »Organizatorji so nas lepo sprejeli. Ogledali smo si tudi mesto, ki se ponaša s čistočo, lepimi zgradbami, stanovanjsko naselje Nova vas pa je prava paša za oči. Na tekmovanju smo se po svojih močeh trudili, da bi bili najboljši, vsi pa ne moremo biti prvi,« je povedal Ra im Pushiti (Kosov). Gabor Kišlinder (Vojvodina)-»Organizatorjem bi prisodil odlično oceno. Odnos do gradbeništva je Pr vas drugačen kot pri nas. Sedaj ko je gradbeništvo v težavah smo P° trebni pomoči in ne samo kritike-« »To so bile doslej organizacij5* *^ in tehnično najbolj dovršene tekm TEGRA 84 — nekaj misli iz govora Marjana Rožiča • Redke so manifestacije izrazito delovnega značaja, ki opozarjajo na nova znanja, spodbujajo ustvarjalnost in razvoj, bolj produktivno delo, samoupravljanje... • V povojnih desetletjih ste gradbeniki za obnovo in razvoj naše domovine storili zelo veliko. Vaš polet je spodbujal in razvijal tudi druga področja in dejavnosti. S svojimi izkušnjami, znanjem, opremo in kadri ste ob ustavitvi nekaterih del oziroma ob omejevanju investicij najprej začutili zaostrene družbenoekonomske pogoje gospodarjenja... • Zaznali ste tudi lastne slabosti, začeli urejati vrste in se bili primorani primerjati in se dokazovati v konkurenci tujih firm na deloviščih v tujini. Precejšnje breme stabilizacije in borbe za bolj produktivno delo, zaposlitev zmogljivosti in večji devizni dohodek je na vaših plečih. • Izvozna usmeritev še naprej ostaja naša edina realna in dolgoročna pot, na domačih tleh pa moramo zajeziti inflacijo, motivirati ljudi za inovacijske in delovne dosežke ter zaščititi standard. • V tem trenutku je izrednega pomena, da se upoštevajo iniciative, pobude, predlogi in podobno, ki jim sledijo tudi delovni učinki. Ljudem je po drugi strani treba zagotoviti pravičnejše, še bolj demokratične odnose in kulturnejše, vrednejše življenje. Sreča ni samo pehanje za kilovati, tonami in denarjem... • 13. seja CK ZKS nas obvezuje, da smo bolj odprti, bolj dojemljivi za kritične besede in da več storimo za preverjene družbene vrednote, ki vračajo zaupanje v lastne sposobnosti in nam omogočajo obvladovanje ekonomskih in socialnih problemov razvoja. jugoslovanskih gradbenikov. O pUiagovalcih so odločali odtenki, osvet o izobraževanju in zaposlo-unju je bi| na visoki strokovni U'ni. Se bomo prišli v vaše lepo Cst(>,« je dejal Osman Mustedana-°lc (Hrvaška) in ob slovesu visoko V|gnil kupico štajerskega rizlinga. : 8vsi tekmovalci smo imeli Vfstne pogoje za delo. Naša ekipa le£nc Gačnik, v vlogi predsednika S| .n,0valnega odbora je med najza-Tt,"ejšimi za odlično organizacijo tGRE 84 Jc de?S,V°j'la peto mesto. Nismo sc na-pj . take uvrstitve. Ne najdem 0r„Vl. besed, s katerimi bi pohvalil paT^n’zatorje srečanja,« je dejal pa e Miloševski (Makedonija) in oj. Se zaupal, da bo v kratkem e na delo v Libijo. da^radbeniki smo spet dokazali, le ;amo delati hitro in kakovostno, nas drugi ne cenijo dovolj, 'biel a je ekipa delavcev, ki je tihe 3 sv°j dan in malo več sreče. Na tasm ?m° računali, da se bo zmaga eaj, uhnila nam. Morda pa bomo ipj °*jši že prihodnje leto, ko bomo 8°stitelji tekmovanja jugoslo- vanskih gradbenikov,« je bolj za šalo kot zares ugibal Miladin Vojvo-dič iz Srbije. To je bilo nekaj izjav tekmovalcev takoj po končanem tekmovanju. Čeprav je bila tekmovalna sobota deževna se je zbralo na tekmovališču precejšnje število gledalcev, med njimi veliko dijakov gradbenih srednjih in visokih šol, ki so se tako pobliže spoznali z gradbenimi poklici. Med to veliko množico tekmovalcev in gledalcev je bilo opaziti tudi organizatorje tekmovanja (spoznali smo jih po službenih.oznakah), ki so se trudili, da bi tekmovanje potekalo kar se da brezhibno. Veliko jih je bilo, ki so več kot dva meseca delali na pripravi tako velikega tekmovanja. Vsem velja zahvala za dobro organizacijo, s tem pa so že tako dober glas Gradisa samo še potrdili. Mimogrede smo zabeležili izjave treh organizatorjev, ki so bdeli nad tekmovanjem. Franc Gačnik, predsednik tekmovalnega odbora TEGRA 84: »Priprave na to tekmovanje so bile naporne. Veliko stvari je bilo treba postoriti. To so stvari, ki se sedaj na tekmovanju sploh niso videle brez njih pa TEGRA ne bi uspela tako kot je. Zahvala za to gre vsem, ki so sodelovali v pripravah in na samem tekmovanju. Računalniška obdelava podatkov je napravila poseben vtis. Tudi gradbeniki gremo z razvojem naprej. Tudi slabo vreme ni motilo tekmovanja, saj so vsa tekmovalna mesta bila pod streho. Računalniško vodeni distribucijski center rezervnih delov pri Tovarni avtomobilov Maribor je bil eden najlepših objektov na katerem so tekmovali kdaj koli gradbeni delavci. To pohvalo mi je izrekel eden od tekmovalcev, ki že Svojo nalogo so najbolje opravili tesarji iz Slovenije akademije se je udeležilo veliko gostov, med katerimi so bili tudi 1 družbenopolitični delavci več let sodeluje na gradbenih tekmovanjih.« Eden izmed glavnih »krivcev«, če ga lahko tako imenujemo, da je bilo to tekmovanje letos v Mariboru je prav gotovo Miro Primprac. Kot funkcionar republiškega odbora gradbenih delavcev Slovenije je več let vodil slovensko ekipo na takih tekmovanjih, v Mariboru pa je bil v vlogi podpredsednika tekmovalnega odbora: »Delo, ki smo ga vložili v priprave za tekmovanje je bilo veliko. Čestitke, ki pa jih kot organizatorji dobivamo od predstavnikov drugih republik, pokrajin in posameznih tekmovalcev, pa so nam zahvala za ves trud. Velik del jugoslovanskega tiska je vdneh tekmovanja ponesel Gradisovo ime širom domovine. Ne samo kot gradbeniki, tudi kot organizatorji smo dokazali da znamo dobro in kvalitetno delati. Gradiš žal v tekmovalnih disciplinah ni imel nobenega predstavnika, pa smo zato neobremenjeni lahko izvedli tekmovanje, ne da bi nam kdo očital pristranost pri ocenjevanju. Želim si, da bi prihodnje leto v Kragujevcu imeli predstavnika v slovenski tekmovalni ekipi.« Naloge je bilo treba izdelati že nekaj časa pred tekmovanjem in pripraviti gradbišče tako, da so imeli vsi tekmovalci enake pogoje za tekmovanje..Veliko število ljudi je delalo na tem, nad vsemi pa je »bdel« Alojz Zorec: »Ni tako enostavno pripraviti tako tekmovanje. Že večkrat sem bil na podobnih zveznih tekmovanjih, kot sodnik alt vodja ekipe. Nisem si predstavljal, da zahteva organizacija takega tekmovanja toliko dela. Tekmovanje je za nami, ostale pa so čestitke nastopajočih, ki nam veliko pomenijo. Menim, da so taka delovna srečanja potrebna, kar po svoje prispevajo k preoblikovanju našega odnosa do' dela in delovnih rezultatov, do vrednot torej, ki jih znamo, žal, še prevečkrat ceniti zgolj v besedah.« Na koncu takih in podobnih tekmovanj se samo od sebe postavlja vprašanje vrednotenja teh rezultatov, oziroma, ali znamo dovolj ceniti zmagovalce. Biti državni prvak jc že nekaj. V športu da. Kaj pa državni prvak v gradbeništvu? Diploma, pokal (ki roma v vitrino republiškega odbora ali delovne organizacije) čestitke tovarišev in morda še kakšen intervju v časopisu. To je tudi vse. Zaradi uspeha res da ne morejo ne vem kako napredovati v službi (ali pa morda le?) toda spomnili bi se jih lahko takrat ko se v delovni organizaciji hvalijo z delovnimi uspehi. Takrat pa navadno pozabijo, da imajo v svojih vrstah državnega prvaka v tem ali onem gradbenem poklicu. Zato bo potrebno na področju nagrajevanja dobrih delavcev še veliko postoriti. Pripravili: Franjo Štromajer Cveto Pavlin Gojmir Bernot KONČNI REZULTATI 16. PROIZVODNEGA TEKMOVANJA GRADBENIH DELAVCEV JUGOSLAVIJE Prvič so rezultati na zveznih proizvodnih tekmovanjih bili računalniško obdelani v Mariboru. Zato je izračun bil hiter in brez napak. Po panogah je uvrstitev bila naslednja: Zidarji: L Slovenija, 2. Hrvatska, 3. Srbija, 4. Bosna in Hercegovina, 5. Makedonija, 6. Vojvodina, 7. Kosovo in 8. Črna Gora. Železokrivci: 1. Hrvatska, 2. Makedonija, 3. Črna Gora, 4. Srbija, 5. Vojvodina, 6. Slovenija in 7. Bosna in Hercegovina. Odrarji: L Srbija, 2. Hrvatska, 3. Slovenija, 4. Makedonija, 5. Bosna in Hercegovina in 6. Vojvodina. Žerjavisti: 1. Vojvodina, 2. Hrvatska, 3.Slovenija, 4. Črna Gora, 5. mesto si delijo Bosna in Hercegovina, Makedonija in Srbija. Keramičarji: 1. Hrvatska, 2. Slovenija, 3. Vojvodina, 4. Bosna in Hercegovina, 5. Makedonija, 6. Srbija, 7. Črna Gora in 8. Kosovo. Sliko pleskarji: 1. Hrvatska, 2. Srbija, 3. Makedonija, 4. Vojvodina, 5. Slovenija, 6. Črna Gora, 7. Bosna in Hercegovina. Monterji centralnega gretja: 1. Srbija, 2. Slovenija, 3. Hrvatska, 4'. Makedonija, 5. Vojvodina in 6. Bosna in Hercegovina. Monterji vodovodnih inštalacij: 1. Slovenija, 2. Hrvatska, 3. Srbija, 4. Bosna in Hercegovina, 5. Vojvodina, 6. Črna Gora in 7. Makedonija- Elektrikarji: 1. Slovenija, 2. Hrvatska, 3. Srbija, 4. Bosna in Hercegovina, 5. Črna Gora in 6. Makedonija. Ekipni vrstni red proizvodnega tekmovanja je bil: 1. Hrvatska 126 točk, 2. Slovenija 110 točk, 3. Srbija 89 točk, 4. Vojvodina 61 točk, 5. Makedonija 57 točk, 6. Bosna in Hercegovina 48 točk, 7. Črna Gora 37 točk in 8. Kosovo 3 točke. Partizanski mnogoboj: L Bosna in Hercegovina, 2. Črna Gora, 3. Slovenija, 4. Makedonija, 5. Hrvatska, 6. Srbija, 7. Kosovo in 8. Vojvodina. Družbena samozaščita: L Slovenija, 2. Hrvatska, 3. Vojvodina, 4. Bosna in Hercegovina, 5. Črna Gora, 6. Srbija in 7. Makedonija Končni vrstni red 16. zveznega proizvodnega tekmovanja gradbenih delavcev Jugoslavije je bil: L Hrvatska 141 točk, 2. Slovenija 131 točk, 3. Srbija 95 točk, 4. Vojvodina 70 točk, 5. Bosna in Hercegovina 69 točk, 6. Makedonija 66 točk, 7. Črna Gora 53 točk, 8. Kosovo 5 točk. Na otvoritvi ju nekaj domačih pesmi zapel kvartet Ingrad, ki je sodeloval že na vseh dosedanjih srečanjih l.epo število gostov in nastopajočih je bilo zbranih na otvoritvi 6. kulturnega srečanja v likovnem salonu Rotovž Srečko Golob, predsednik org. odbora 6. kulturnega srečanja, je podelil priznanje za likovna dela tudi Vladimirju Valantu Priznanje za fotografska dela je prejel Andrija Pajtak 6. kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenjje. Med nastopajočimi posebno Maribor in njegove tri delovne organizacije — Stavbar, Konstruktor^ Hidromontaža — so bili gostitelji slovenskih gradbenih delavcev, ki se lju teljsko ukvarjajo s kulturo. Od 17. do 21.septembra se je zvrstilo več pnre^ tev: otvoritev z literarnim večerom in razstavo likovnih in fotogra. ^ okrogla miza o kulturi v gradbeništvu ter nastop pevskih zborov, godb' P snih skupin in folklore. Kulturniki so 21. septembra pripravili tudi * je. nostno akademijo ob pričetku 16. proizvodnega tekmovanja gradbeni lavcev Jugoslavije. Ljubitelji kulturne ustvarjalnosti kateri delavci s svojo osebnosti med gradbeniki so še enkrat dokaza- znanjem in hotenjem odločil n<1 li. da je gradbeništvo dejavnost, v prinašajo spreminjanju ozir Tatjana Savinšek, GE Jesenice Ihja: NESIMO VIČ Povratna nema Posli je krinkog veselju i sreče tlotle rustunak i ptunju llija Nesimovič, KO Ljubija011 Žedni jepjesuk ispodpaklenogsl,r' j sv e kanale i rijeke davno ispi°> ni kapi druie nišam vidio dok znoj s čela nije procurtO- nak i patnja, kao posle kratkih sunčanih dana kad se proti ju kise. Sada su jedini izvori ovde , srnrežane bore mog umornog iz kojih svakog dana curi i ^ u pijesak pada znoj prijava 1 1 Ihtša pati u mislima je ona prati me i moli snčnvnj tujim, sačuvaj ljubav srce te voli; Povratka nema, ipak za 'oproštaj moli. Ovo je mjeslo, gdje vrač vjei‘,r prašinu nosi, da je sunce sust, č tu su mi prašinom zasleplje,tL zatvoren nos i-zapušene uši- Osječam, polako, kopnim, propadam. nest a jem sv e tiše i tiše. Tatjana SA VINŠEK Slutnje Slutim zardel obraz in smeli zadušen. Nič ni besed to je ž.e samoumevno, pa vendar vem - /a vpijočega v puščavi, ki se pogreza v. živi pesek svoje svobodne 'volje. Iz daljine dopire tutnjava 8r(>''>Lrli i munju vidim, kako oblake P to sigurno negdje padaju k,se' 1 klokotanje čujem druze, neko na rijeci vodu pije, oh kad bi ja taj srečnik bio korito bih presušio. I opel grom, munja i proU»n oblaka bujica nosi pred sobom sve oh koliko kapi života, a moja duša zbog njih mre- 17tornir DIJRIČIČ Pustinja /noj je moja rosa i moja kiša, što se slijeva niz črno ispucalo lice. /noj je moja blistava kap života za sve čedne pustinjske ptice. Polako dolazim k sebi . r, na pijesku ležim pod pakle'n suncem, • podignem ruku, opipam ce> ni kapi znoju. (j Htjedoh, da se dignem, a k mi škripe ■ . . i iz njih je i zašla poslednja moja. so imeli Gradisove! mesto oblikovanju človekovega okolja. Letošnje šesto srečanje je ponovno Povečalo navdušenje za kulturnim Ustvarjanjem, čeprav jih je zaradi Materialnih pogojev vse težje organizirati. Otvoritve 6. kulturnega srečanja, Kl je bila v likovnem salonu Rotovž se je poleg nastopajočih pesnikov in ■kovnikov udeležilo tudi lepo šte- vilo družbenopolitičnih delavcev iz Maribora in Ljubljane, predstavnikov zveze kulturnih organizacij, pisateljev in drugih gostov. V imenu Maribora, mesta gostitelja, je vse navzoče pozdravil Alfred Voh, podpredsednik Izvršnega sveta skupščine mesta Maribor. Pozdravil je napore gradbenikov, da že šestič zapovrstjo organizirajo kulturna ,,0mir Duričič, KO Ljubljana J,,ri) Jamnik Senca jjl!bezen, ki jo zate čutim, lko' senca, C ,0 Poleg slutim, s* ?e ie hočem oprijeti, ko< senca /J 'u' ujeti. spe,ei°brnem hrbe' V’ k°t senca lan° mi sledi. ^le»ko N/KIČ budna u y.el,,uta u mladim srcima Rodim liielima ‘iutij? na granatna Sini ikama u nosilima loboda. Slušni i “ muzika mitraljeza ^anke granata obQs- se krvlju rodoljuba Iana proljetnim suncem; ^°šen Op,- u rukama udarnika Sl°^a u pjesmi rada it? /'""v te žele opjevati neki n°sir°ke n°le ‘ druge rime, Un,j' u, grabi j iv im rukama Hitiji^11 olrovnom krvlju i da .. ' lažne uspavanke <7obum - Po D ' sien e^aze zdrava tijela to/« 'e ruladog života Sloh:,hrar,i * čuva °do. Viktor Marinovič, GE Maribor 1 Viktor M ARIN O V !Č Ja mogu Ja mogu mogu da te volim, da ti pišem pjesme, da te nočima sanjam, da maštam o tebi, da ti darivam cviječe, da te želim... ja mogu... Ali ti nikad nečeš moči, da me poželiš, da me sanjaš, da tnaštaš o meni, da pročitaš moje pjesme, da primiš moje cviječe na dar. Ti nikad nečeš moči da me voliš. Tebe nema, nema te, ti si več odavno mrtva. Po tebi raste trava zelena. Ti več dugo spavaš vječnim snom. Tebe nema u životu, ima te jedino u meni, u meni živiš. Zato ja mogu, da te volim, da te sanjam, da ti pjesme pišem, da ti darivam cviječe, da maštam o tebi, da te želim... želim, da te žalim... žalim, ali tebe nema, nema. Nema te, a ja mogu... srečanja, kakršnih v drugih republikah in pokrajinah ni. Pohvalil je tudi kakovostno raven razstavljenih del in vsem zaželel dobro počutje v Mariboru. Tople in obetavne besede je vsem nastopajočim namenil pisatelj Janez Švajncer. Dejal je: »Prispela literarna dela kažejo, da gradbeni delavec, po napornem in težkem delu potrebuje kulturo. In kaj je tisto, kar najbolj pritegne gradbene delavce, ki jim zazvenijo verzi? V ospredju so motivi o ljubezni, ki spremlja človeka od pradavnine preko danes v jutri. Avtorji s svojimi deli dokazujejo, da jim življenje ni samo prazno bivanje v prostoru in času, marveč ga živijo polno ter ne prikrivajo svoje intimnosti, čutenj in čustvovanj. Potemtakem so privrženci vsega, kar je naravno in ne marajo izumetničenosti. Prav zaradi tega so njihovi prispevki v vezani in nevezani besedi iskreno izpovedni, brez olepšavanj in uporabe spretno sestavljenih kompozicij — sebe in soljudi prikažejo stvarno v vsakdanjosti, kakor se jim kaže in jo doživijo. Ljubezen jim pomeni najvišjo točko samopotrjevanja in bega iz samote, kijih sjjremlja celo tedaj, ko se na delovnem mestu potrjujejo in si med sodelavci ustvarjajo možnosti tovariškega razumevanja in sožitja. Zadovoljstva ne prikrivajo, kakor ne tudi hrepenenja podragi, ki jo želijo poiskati, četudi bodo morali do nje prehoditi trnovo pot. Ali ni ta pripravljenost na žrtvovanje že simbol sreča? Seveda vsem avtorjem sreča ni enako naklonjena in njihova zaljubljenost ostane enostranska z grenkim priokusom po pelinu, kadar jim ni vrnjeno, kar ponujajo. V tem primeru so verzi elegično ubrani in ne nakažejo izhoda iz bolečega stanja, ki ga avtor doživlja. Spet drugi ohrani optimizem in v pesmi o ljubljeni, ki mu je postala nezvesta, premišlja o svojem morebitnem deležu krivde in ob njem ne izgubi upanja po obnovitvi prejšnjega. Ljubezensko razpoloženjsko ubranost avtorji ponazarjajo s prvim cvetjem, z lastovkami, z mavrico, z vetrom, s pticami in z dogajanjem v , naravi. Gradbeniki radi pišejo tudi o svo- jem delu in življenju v tujini, o domovino, o navezanosti na svoj poklic, napisali pa so tudi prigodne i(i razpoloženjske pesmi, socialne črtice, humoreske in skeče iz vsakdanjega življenja.« Gradisove literate in likovnike, ki so na 6. srečanjih nastopili bomo najbolje predstavili kar z njihovimi deli. V salonu Rotovž je nastopilo 37 pesnikov iz 13 delovnih organizacij, likovna in fotografska dela ter nekaj skulptur in plastik pa je razstavilo45 kulturnih ustvarjalcev iz 21 gradbenih delovnih organizacij. Vštevši tudi sodelujoče na reviji pevskih zborov, godb in folklornih skupin, se je 6. kulturnega srečanja v Mariboru udeležilo nekaj manj kot 400 nastopajočih. V sredo, 19. septembra je bila okrogla miza o kulturi v gradbeništvu, katere so se udeležili kulturni animatorji v OZD gradbeništva in družbenopolitični delavci. Poleg predstavnikov iz večine večjih gradbenih delovnih organizacij, so na okrogli mizi nastopili tudi Štefan Praznik, sekretar republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije, Magda Erbežnik predsednica zveze kulturnih organizacij Maribor, Dore Hvalica član RS ZSS, Katjuša Borsan, predsednica komisije za kulturo pri republiškem odboru gradbenih delavcev Slovenije in drugi. Gradis je zastopal Milenko Nikič predsednik komisije za kulturo pri konferenci sindikata Gradisa. Njegovo diskusijo so vsi navzoči toplo pozdravili, sklepi, ki jih je predlagal pa so vsebovani v zaključkih iz okrogle mize. 6. kulturno srečanje se je zaključilo tako, da so najboljši pevski zbori in folklorne skupine ter godba na pihala iz Anhovega nastopili na slavnostni akademiji ob pričetku 16. proizvodnega tekmovanja gradbenih delavcev Jugoslavije. Letošnje kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije je še enkrat pokazalo, da je treba zanimanje za kulturo negovati tako v gradbeništvu, kot tudi v vsem združenem delu in ga dograjevati v slehernem okolju. Besedilo in slike: Cveto Pavlin V skeču, o tem, kako je mojster prišel uglaševati klavir, sta nastopila Jelka Škrlj in Milenko Nikič Iz dela in življenja učencev v Domu Oton Župančič Analiza šolskega leta 1983-84 100-odstotni uspeh — V celoti uresničen vzgojni program — Domska skupnost in 00 ZSMS dejavni Tako kot vsako leto, smo tudi letos ob koncu šolskega leta opravili anali/.o učinkovitosti dela in poslovanja v domu za učence, ki jo nato posredujemo Zavodu za šolstvo in Izobraževalni skupnosti SR Slovenije ter ostalim institucijam, katerim smo odgovorni za vzgojo in izobraževanje naših učencev. Analiza je pokazala, da smo kljub nekaterim težavam, program vzgojnega dela realizirali v celoti oziroma smo šolsko leto l983/84 zaključili zelo uspešno. Pri tem sta imeli veliko vlogo obe organizaciji v domu — tako domska skupnost kot OO ZSMS. Domska skupnost jc prek komisij obravnavala predvsem notranjo problematiko in je skupaj z vzgojitelji reševala razna vprašanja v zvezi s prehrano, higieno, gospodarjenjem, medsebojnimi odnosi, učenjem in podobno. Skratka, učenci so aktivno sodelovali pri kreiranju dela in življenja v domu. Ugotavljamo, da so vsi izmed 24 učencev tretjega letnika, ki so obiskovali pouk uspešno končali šolanje in so zdaj že po Gradisovih tozdih pripravniki. To je zadnji del programa v usmerjenem izobraževanju ali drugače povedano, učni uspeh v domu je bil 100%, kar je za učence in vzgojno osebje velik uspeh, obenem pa spodbuda za nadaljnje delo. Osnovna organizacija ZSMS je skrbela za družbenopolitično delovanje in za smotrno in aktivno preživljanje prostega časa učencev. V nadaljevanju, bomo nekako v skrajšani obliki prikazali vsebine in aktivnosti, s katerimi je bilo učencem popestreno življenje in delo v šolskem letu 1983/84: • V začetku septembra smo sodelovali pri jubilejni proslavi krajevnega praznika KS Milan Majcen, ki je bila posvečena 40-lctnici organiziranega odhodamladincev iz Učiteljskega doma — sedanjega doma Otona Župančiča — v partizane. Poleg nastopajočih učencev, so učenci nudili tehnično pomoč pri organizaciji in so delali kot redarji. • Ravno tako so učenci sodelovali pri komemorativni svečanosti ob spomeniku »Ilegalec« pred domom Otona Župančiča. Ob tej priliki so učenci položili pred spomenik šopek rož. • Učenci, člani dramskega krožka, so pripravili in izvedli bogat kulturno-zabavni program ob 29. novembru in Novem letu. Program so si ogledali tudi zunanji gostje. • Prešernov dan smo proslavili z recitacijami Prešernovih pesmi v sr-bohrvatskem jeziku. Za Dan žena so učenci kupili lična darila in obdarili tehnično osebje doma. • Z recitacijami smo sodelovali še na proslavi OF in praznika dela v KS M. Majcen. Za omenjena praz- nika smo organizirali proslave oziroma prireditve tudi v našem domu. • Z učenci smo se udeležili tudi spominske slovesnosti oh obletnici smrti tovariša Tita, ob spomeniku pred Muzejem revolucije v Tivoliju. • Na Dan zmage smo se udeležili spominske svečanosti, ki je bila pri spomeniku VOS v Šiški. • Deset učencev se je udeležilo tradicionalnega srečanja nekdanjih političnih zapornikov, izgnancev in internirancev na Ljubelju, ki ga .vsako leto organizira KS M. Majcen. Ob tej priliki so si učenci ogledali še nekaj krajev na Gorenjskem, ki so vezani na NOB. • Pomagali in sodelovali smo tudi na komemorativni svečanosti pred spominsko ploščo partizanskega pisatelja Boga Flandra-Klausovega Jožeta. • Dva učenca sta se udeležila zaključne prireditve ob Dnevu mladosti v Beogradu, prek OK ZSMS Ljubljana-Šiška. • Pred tem pa so štirje učenci nosili zastave oziroma cvetje oh spremljanju Štafete mladosti, ko je Ic-ta potovala skozi Ljubljano. Udeležili smo se tudi tradicionalnega pohoda.Po poteh partizanske Ljubljane. • S svojimi prispevki (fotografijami in članki) so sodelovali tudi na Domiadi, ki je bila v Postojni. • Vsi učenci so sodelovali v akciji Čista in zelena Ljubljana. Ob tej priložnosti so bili pohvaljeni s strani KS M. Majcen. • Udeležili smo se tudi vaje Golovec 83, kjer so učenci pomagali pri postavljanju zasilnih bivališč in pri reševanju »ponesrečencev«. • Gradisove mladinske delovne akcije »Zagreb 83« so se i/ doma udeležili trije učenci. Brigadirji so prejeli udarniški znački in pohvalo. • Učenci so večkrat nudili pomoč starejšim krajanom pri raznih opravilih. • Šest učencev se je udeležilo strokovne ekskurzije v CSSR. To je bilo v okviru že tradicionalne izmenjave učencev Gradisa in Bytosta\ a iz Ostrave. • Poleg tega smo za učence organizirali več ogledov spominskih obeležij NOB v Ljubljani in okolici. • »Samoupravni dan«, ki smoga organizirali v domu, so učenci vzeli z vso resnostjo. Bili so »vzgojno in tehnično osebje« in poskrbeli za nemoteno delo in življenje v domu. • Ob zaključku šolskega leta smo najbolj zaslužnim podelili nagrade. Štirim učencem smo podarili knjige, petim pa priznanja in značko »Ilegalec«, ki je posnetek spomenika pred domom. • Na tem mestu bi se radi zahvalili /a vso pomoč na področju kul- turnega animatorstva našemu neutrudnemu delavcu tovarišu Milenk" Nikiču, ki ga v Gradisu mnogi Z dobro poznate. Andrija Paj^ Ob prazniku KS Milan Majcen Priznanje domu Oton Župančič Vsestransko sodelovanje Gradisovega doma Oton Župančič s KS Milan Majcen in ZB Kosmač-Klemenc na kulturnem, organizacij' skem in družbenopolitičnem področju je že tradicionalno vrsto let-. S KS Milan Majcen sodelujemo pri delovnih akcijah, individual"1 pomoči ostarelim občanom, pri proslavah in žalnih komemoracijah-kjer organiziramo ozvočenje in osvetlitev, okrasimo mesto proslave s cvetjem, zastavami, venci in podobno ter sodelujemo z nastopajočih" in skrbimo za nemoten potek. Krajani krajevne skupnosti Milan Majcen v Ljubljani so med NO*’ odigrali pomembno vlogo, zlasti Učiteljski dom v Žibertovi ulici, se danji Dom Oton Župančič. ■ Na območju krajevne skupnosti so delovale organizacije OF, v zdaj Gradisovem domu pa je delovala ena najbolj borbenih skojevski skupin. Leta 1942 je tekla kri v Žibertovi ulici, ko je sovražnik odkril ije galno tiskarno Tehnika. V tiskarni je zajel tudi prvo pesniško zbirk1 Karla Destovnika-Kajuha. Zato ni naključje, da krajani te krajev1"" skupnosti vsako leto pred Domom Oton Župančič počastijo špon".^ na padle in obletnico organiziranega odbora tedanjih mladincev tega doma v partizane. Na letošnji slovesnoti so družbenopolitični delavci spregovoril' ^ revolucionarnih vrednotah v povojnem razvoju, nato pa so najzasl"1' nejšim krajanom izročili krajevna priznanja; med prejemniki prizna"! je bil tudi Gradis oz. naš dom. Priznanje je sprejel Andrija Pajt" ’ upravnik v domu Oton Župančič, dva učenca pa sta prejela oseb" pohvale za sodelovanje na kulturnem področju. • Učenci osnovne šole Zvonka Runka, doma Oton Župančič i" P halna godba Ljubljanske milice so praznovanje krajevnega prazni • sklenili s kulturnim programom. Vladimir Vala" 'S Kako ukrepamo v jedrsko-biološko-kemijski vojni? X_ _____________:___________> ^ Ljubljani tudi letos poteka akcija NNNP in sicer na temo JBK (jedrno-biološko-kemijske) začite. V letu 1984 je bila uvedena nova oblika UsPosabljanja delovnih ljudi in občanov in sicer so bile organizirane štabne '?Ie 'n preizkus znanja iz radiološko-kemično-biološke zaščite, ter zaklanja-7® prebivalstva v primeru kemičnega napada po krajevnih skupnostih s so-e 0vanjem delovnih organizacij v krajevnih skupnostih. . jedrsko-biološko-kemična zaš- a temelji na koncepciji in strategi, sPlošne ljudske obrambe, kot ■iBk na verJetnosti uporabe bojnih sredstev na našem ozemlju v (jj0r®bitni vojni in na možnih posle- uPorabe sredstev za množično “nicenje. morebitni agresiji na našo do-lahv'n°. a*' spopadu velesil bi . o biii tudi mi cilj napadov z je; or SXltn’ kemičnim ali biološkim l zJem. Zaradi posebnosti v učin-, Vanju JKB orožja bi čutili neka-0r »Pos*edice tudi, če bi kdo s takim ^ z-lem napadel naše sosede. n,*. UsPešno zaščito in obrambo je >o poznati: deP Vrste orožja, načine uporabe, VekaVan,*e 'n škodljive vplive na člo- lovT .možnosti za zmanjševanje de-anja orožja, m- n3čine pravočasnega odkriva-1 naPada, n,„L m°žnosti za kolektivno in ^n° .zaščito, Ui0>. Ucinkovite postopke prve po-pomočSam°p0moČ' 'n ruedsebojne jedrsko orožje •,e r^^drsko orožje nima le ogromne Pfe^c moči. Zanj je značilno top| Scrn radioaktivno sevanje in orož. n' in svetlobni učinek. Jedrsko leta^!" .^Porabljajo na več načinov: v ralcet ^ bombah, jedrskih konicah aierj ’ Sfanatah itd., njihovo moč pa Rajj . v kilotonah in megatonah. PrC(j aktivni delci kontaminirajo kraju Ctc 'n ozračje predvsem na dalj* eksplozije, vendar pa tudi ra^j središča eksplozije v obliki Občnih Padavin. Pojav-e’tsPl°ziji jedrske bombe se kos( ' značilen svetlobni blisk, jate jša etlobe je tudi nekajkrat močili sončne, kar povzroča sthlno KakaSn° ttleP010- eksp)0° ravnamo ob nenadni jedrski Mo2j.Pr'rneru nenadne jedrske eks-strariJC '‘‘^oj zamižimo, se obrnemo Ja tla°d eksplozije, ter se vležemo 'tije ’ hkrati pa kar se da hitro poit v ^1'°. VSe odkrite dele telesa. Če (dva do tri metre) kakšen C lahk’ Z'C*’ luknja itd. kamor stitbo vSkriiem°, ,to seveda izkori-•%Ud Se *° pa moramo ukreniti Tti °ma 'n brez odlašanja! Ve-k Zm ra^n°’ da s tem, ko se uleže-del anjaam° površino, na katero s’anoVav?*a eksplozija. Če smo v •vU , - se" takoj uležemo pod kritim n° itd. in se pokrijemo, da odkrite dele telesa. V no-Primeru pa ne smemo bežati na prosto! Če imamo zaščitno masko si jo hitro nadenemo in se prekrijemo s kakšnim pregrinjalom. V primeru, da ob eksploziji pride do požara in nas zajame v stanovanju je potrebno presoditi ali ga lahko sami pogasimo v nasprotnem primeru je potrebno stanovanje takoj zapustiti. Zgodi se lahko, da nas zasujejo ruševine. V takih primerih moramo ostati prisebni, če se sami ne moremo rešiti iz ruševin je potrebno dajati reševalcem signale (udarci s kladivom ali kamnom po ceveh, zidu itd.) Prah in dim, ki nas zajameta ob eksploziji sta kontaminirana. Zaradi tega je potrebno takoj, ko je prva. nevarnost mimo pričeti z odstranjevanjem radioaktivnega prahu (z zaščitno masko na obrazu) in sicer tako, da oblačila dobro skrtačimo. Vedeti moramo, da se lahko radioaktivnost dneve, tedne ali mesece zadržuje v mejah, ko je nevarna človekovemu zdravju. Zaradi tega je potrebno dosledno upoštevati navodila ekip civilne zaščite. • Kemično orožje To so kemične snovi, ki zastrupljajo — kontaminirajo ozračje, predmete ter objekte, živa bitja in rastlinje, vodo, hrano itd. Cilji napada so lahko: — oborožene enote — civilno prebivalstvo — zemljišče, živali in rastline Vrste bojnih strupov: — bojni strupi za onesposabljanje — smrtni bojni strupi — strupi za uničevanje rastlin Strupi so lahko kratkotrajni ali dolgotrajni. Značilnost kemičnega orožja je v tem, da delujejo naenkrat na velikem območju in ogrožajo tako ljudi, živali, rastline in objekte. Kako delujejo bojni strupi: 1. Strupi za onesposabljanje: — solzilci in kihavci pridejo v telo skozi sluznice oči in dihal (sol-zenje in kihanje traja nekaj ur) — psihokemični strupi pridejo v telo skozi dihala, prebavila in kožo. Delovati začnejo čez 30 do 60 minut (razdraženost ali potrtost, iluzije, privide, zmedenost, strah itd.) Učinek strupov traja od nekaj ur do nekaj dni. 2. Živčni bojni strupi pridejo v telo skozi dihala, sluznice, kožo ali s kontaminirano voflo in hrano. Povzročijo ohromitev posameznih organov in mišičevja, kar pripelje do zadušitve in drugih sprememb v telesu. 3. Mehurjevci pridejo v telo skozi kožo, sluznice, ter s kontaminirano hrano in vodo. Znaki se pojavijo na koži čez 2—24 ur, ob vdihovanju ali zaužitju pa že v prvi uri. Značilni znaki na koži so: rdečina, oteklina in mehurji, oči so vnete in pečejo, suho pekoče žrelo, suh kašelj, slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu. Kaj ukreniti ob nenadnem kemičnem napadu? Kemični napad traja praviloma kratek čas, vendar pa strup hitro vdira v telo in ga zastruplja. Za uspešno zavarovanje so odločilni naslednji ukrepi: — pravočasna in zelo hitra zaščita z zaščitno masko in drugimi osebnimi zaščitnimi sredstvi, zakla-njanje v zakloniščih ali zaprtih prostorih — hitro odstranjevanje in nevtralizirale strupa, ki je na sluznici, koži in obleki. Nemudoma odstranimo kapljice strupa z odkritih delov kože in ta mesta dekontaminiramo. # Biološko orožje Nalezljive boleznijo bile od nekdaj spremljevalke vojne. Najpomembnejše nalezljive bolezni v vojni so: — črevesne nalezljive bolezni: nalezljive driske, griža, trebušni tifus, kolera itd., — kapljične infekcije: pljučnica, angina, mumps, davica itd., — bolezni, ki jih prenašajo insekti: pegavica, malarija, mrzlica itd., — bolezni, ki jih prenašajo živali: steklina, slinavka, kuga itd., — kožne in spolne bolezni: garje, vnetje kože, sifilis, kapavica itd. Bolj verjetno je, da bi zaradi nenormalnih in težkih razmer v nore-bitni vojni izbruhnile naštete bolezni, kot, da bi nas sovražnik neposredno napadel s posebej pripravljenim biološkim orožjem. V biološki vojni pa je bolj verjetno pričakovati uporabo agensov za uničevanje živali in rastlin, še posebej za rastlinske kulture. To obliko biološkega napada je moč pričakovati celo pred začetkom vojne (specialna vojna). Iz navedenega lahko sklepamo, da je biološka problematika v vojni odvisna od zdravstvenega in higienskega stanja prebivalstva-že v miru. Zaradi epidemij že'v miru, lahko pričakujemo še veliko hujše v vojni. Kaj ukreniti pri biološkem napadu? Znaki biloškega napada so: nenadoma ovenelo listje dreves in kmetijskih kultur, poginule živali, ptice, njihovo nenavadno vedenje, porumenela trava in madeži nenavadnih barv, odvržena embalaža v kateri so bili raznašalci bolezni in podobno. V takih primerih se takoj zaščitimo z Zaščitno masko, z gumiranimi škornji in gumiranimi rokavicami. Osnovni ukrepi zaščite proti biološkem orožju so: — uporaba zdrave pitne vode (prekuhovanje), — higiensko ravnanje z živili in hrano, ter higiena prehrambenih objektov, — higiensko odstranjevanje odpadnih snovi, — osebna higiena, — higiena stanovanj, še posebej v razmerah začasnih zasilnih nastanitev, — higiena zaklonišč, — dezinfekcija, dezinsekcija, deratizacija in dekontaminacija, — cepljenje, — posebni ukrepi po navodilih štabov CZ in zdravstvene službe ob napadu z biološkimi agensi. Ce sami z jedrskim, kemičnim ali biološkim napadom nismo poškodovani ali so naše poškodbe take, da si lahko pomagamo sami, takoj pomagamo drugim, ki potrebujejo našo pomoč. Stane Kovačec Najhitreje si je potrebno najti priložnostno zaklonišče Utrinki s poti delavcev Mariborskega biroja in Nizkih gradenj Preko Ljubljane, Mavčič do Solkana in Kopra Bil je petek. Izza Pohorskih hribov je le počasi vstajal dan, ko smo se odpravili na pot. Mariborski Birojevci so namreč sklenili, da si po celoletnem pridnem in discipliniranem delu, ogledajo trenutno najzanimivejše objekte, ki so jih gradili in jih še gradijo Gradisove! po Sloveniji. Za vzorec so povabili tudi nekaj nizkograjčanov s seboj. Tozda domujeta pod isto streho in dobri odnosi so tu običajen pojav. in GE Nizkc gradnje Maribor, najbrž ne bi mogli zanikati. Po lepih obetih dneva izza obronkov Pohorja smo z nadaljevanjem poti prešli v meglo. Bolj smo sc približevali Ljubljani, manj privlačen je zgledal novorojeni dan. A postanek in ogled gradisovega laboratorija v Ljubljani, sta bila vredna pozornosti. V centralnem laboratoriju so nas lepo sprejeli in nam precej skrbno pokazali in razložili vse, kar znajo in zmorejo narediti. Če bodo gradisovi tozdi znali izkoristiti to, kar že imamo in kolektiv v svojih prizadevanjih podprli, bo to za vse precejšnja pridobitev. Po ogledu laboratorija smo se odpeljali dalje. Pokriti vkop Šentvid v Ljubljani je bila naslednja postaja. Kar mogočen objekt. Pridnosti in prizadevnosti obeh Gradisovih tozdov, ki tukaj delata, GE Ljubljana No, megla se je medtem že zdavnaj razpršila in sonce je prijetno grelo. Mimogrede smo si v tako lepem vremenu od daleč ogledali še most čez Savo, ki ga gradijo SCT. »Objekt je montažen, nosilci so zbe-tonirani na deponiji in tukaj zmontirani z mogočno dvigalko,« nas je opozoril naš spremljevalec od nadzora. Mi pa smo nadaljevali pot proti hidroelektrarni Mavčiče. Tukaj so nas Nizke gradnje najprej gostile z dobro malico. Okrepljeni smo tako lažje prisluhnili besedam vodje gradbišča Ive Kerštinca, ki nas je seznanil s potekom, načinom in težavami gradnje. Z 8.300 kubikov ygrajenega betona v avgustu, bi temu kolektivu najbrž težko oporekali prizadevnosti. Srečanje upokojencev SPO Leto je bilo hitro naokrog in spet smo sc srečali upokojenci SPO. Takšna srečanja so tradicionalna in za upokojence pomenijo veliko. Vidimo se po enem letu, saj živimo po celi naši domovini in se srečanja že vnaprej veselimo. Letošnje srečanje je bilo popestreno s tem, da sta se ga udeležili tudi dve upokojenki. Doslej so na srečanja prišle le nekatere žene naših upokojencev, naših bivših sodelavk pa nisno uspeli pridobiti. Letošnje leto je bilo izjema in upamo da bo tako tudi v bodoče. Naše vrste so se v času med obema srečanjema tudi razredčile. Umrla sta' Lojze Eržen in Rudi Trontelj. Letošnja pot nas je vodila v lepe kraje in med dobre ljudi — v Slovenske gorice. Dobro razpoloženje sta kvarila dež in megla. Vreme nam res ni bilo naklonjeno. Peljali smo se čez ormoško-jeruzalemske griče in opazovali vinograde, sadovnjake, njive, gozdičke in travnike. Ni po naključju neki tuji popotnik, veliki ljubitelj narave, zapisal za te kraje, da so — vrt Evrope. Ob domači hrani, pristni kapljici domačega vina in dobrem razpoloženju je čas hitro minil. Poslovili smo se in poželeli snidenja prihodnje leto. Ob tej priliki se iskreno zahvaljujemo tozdu SPO, ki nam je pripravil takšno srečanje, na katerem smo si ogledali tudi nekatere objekte, ki smo jih še sami pomagali graditi. Našim naslednikom v SPO in Gradisu želimo mnogo delovnih uspehov. Besedilo In slika: Ludvik Šnajder In še posnetek za spomin Delavci Biroja za projektiranje Maribor in Nizkih gradenj so si ogledali tud' HE Solkan Na poti proti Kranju, kjer nas je v popoldanskih urah čakalo kgsilo, smo si ogledali še most čez Kbkro, sad dela Nizkih gradenj in Jeseničanov. , . Sonce je slepilo pogled, bistra, žuboreča Kokrica pa je prebudila v nas veliko žejo. Bolj žejni kot lačni smo posedli v prijeten lokal v Kranju. Beseda je stekla. Pot pase je začela zdeti za spoznanje bolj naporna, ko smo merili kilometre po Gorenjski. Vodila nas je čez Vršič. Tukaj smo ob postanku na vrhu še zadnjič zajeli svežo sapo in zdržali do Bovca, kjer smo prenočili. Noč je hitro minila. Spanec v sveži bovški noči je bil kar prekratek. Točno ob dogovorjeni uri zjutraj smo krenili na Primorsko. nove površine. Luka Koper se jere snično zelo povečala. . . u Od poznega poletja postavljaj0 se sončni žarki so padali čudovit0 modro morje, in rahlo valovanj morske vode je dajalo vtis še ve°r [ globine. Veter je kradel čisto drob cene kapljice morja in jih nosil r J J - «• —vil) V Solkanu so nas lepo pričakali. Ogledali smo si pred kratkim zgrajeno elektrarno. Andrej Jež je v imenu Nizkih gradenj, ki so elektrarno zgradile, zelo lepo in pregledno orisal potek del in čas nastajanja tega objekta. Soča je žuborela v globini, medtem ko smo vsi pozorno poslušali tov. Ježa. Zopet enkrat je človek posegel v Sočino strugo in izkoristil njeno moč v svojo korist. Po malici smo nadaljevali pot v Koper. Zdelo se mi je, da mi ima pokrajina vso to dolgo pot, ki je ostajala za nami, veliko povedati. Veliko preveč naenkrat. Nekje med potjo je na dvignjeni skali, obloženi le z nekoliko zemlje, rastla visoka smreka. Veje je ponosno razprostirala v nebo, korenine pa namakala globoko v primorsko zemljo in se čvrsto držala. Kot ljudje, ki so že stoletja pred nami hodili tod. Čvrste korenine je moral imeti ta narod, da je obstal. V Kopru smo si ogledali Luko. V ospredju je bil pravkar dograjen terminal za razsute tovore. Dvoje najnovejših metalninih dvigal ima prvič v svetu vgrajene mikroprocesorje, kar omogoča, da je čas pretovora še krajši, so nam rekli naši spremljevalci iz Luke. Gradis obraz, ko smo ob morski obali zavl na kosilo. .. Ko smo se vračali, je k obali prj. jala vse temnejša modrina. Vis rahlo so ob spremljajočem se ve padle prve kaplje dežja. Ob dotik^ morsko gladino so dajale prav p°s. ben občutek umirjene sproščen°s Bilo je že pozno popoldan. ^ Krenili smo proti Mariboru. » letu bomo nadaljevali tam, kjer s danes nehali,« je dejal direktor ^ riborskega Biroja Vlado Brešca ■ svojim sodelavcem, ko smo se P . dobri kapljici nekje ob aVt0.cC.k. proti Ljubljani, poslavljali od U ljanskih kolegov. ij Obljubil je, da si bodo takratv tudi še kaj časa za ogled kultur zgodovinske dediščine in se n10 tudi malce bolj poveselili. Morda bodo celo .postali kje . brajdami primorskega terana 'n P p pali čvrsto listje vinske trte, ki n j kroglice žlahtnega grozdja? Al' P^j stali in okusili pravi kraški tera,njno ima zaradi rdeče zemlje znac' ^ barvo in okus? Morda si b°d° ^ !' blizu ogledali majhno mestece^. j>i edino na slovenskem Krasu . značilnosti tipične sredozemske ture? Morda se bodo ustavili p' maju, Gregorčičevem r°Js; . kraju in celo z začutili tolikokra^. s povedano bolečino mladega, Pe kovega srca? Morda! ki ' Karkoli bodo že storili. P°ljjiV i smo jo po čudoviti slovenski zenl ^ K dveh dneh premerili mi, je bua | kratna in neponovljiva. *tu'*° 20* in 21. septembra na igriščih Teniškega kluba Gradis-Bra-lerev Mudskem vrtu v Mariboru održano 5. teniško prvenstvo Gradisa na kalna ™Je sodelovalo dosedaj rekordno število igralcev —19 iz 6 naših tozdov ker • °Vn? skupnosti skupne službe. Na prvenstvu so sodelovali samo moški, tlel ?ns*t'k predstavnic na prvenstvo še nismo uspeli pridobiti kljub temu, da 8 ere tenis že igrajo. ^Sralo se je po kup sistemu tako, tal 8°valec '8ra naprej. V četrt-d0se® s° Prišli igralci, ki so tudi na ječ tanj'h prvenstvih pokazali naj- leJ 0 so: Vodeb, Božič, Pogačnik, taoč Rubin’ Polajnar> Kristaničin k Tudi v polfinalu so favo-'erša n 0 omagali in sicer Vodeb : Pinli ‘,n Božič : Pogačnik 9:6. letalr,p®se je igralo na dva dobljena h “onovno sta se srečala spo- kodpf8^3 ktnttlista, samo da je tokrat tiaiu , °ridal Božiču le en gem, v fi-lzb0rj,' Prvenstva pa si je slednji 6:(li g /j • ge me. Rezultat finala je bil ranje Maribor, 2. Črtomir Božič — GE Maribor, 3. Janez Pogačnik — OGP, 4. Jernej Jeršan — DSSS, 5. Peter Rubin — GE Maribor, 6. Alojz Polajnar — DSSS, 7. Stane Potočnik — GE Maribor, 8. Peter Kristanič — Biro za projektiranje Maribor, 9. Edo Ravbar — Inženiring, 10. Matija Krnc — DSSS, 11. Igor Aljaž — DSSS, 12. Tomo Lampič — GE Ljubljana okolica, 13. Franjo Štromajer — GE Maribor, 14. Bojan Oberleit — GE Maribor, 15. Jure Deisinger — GE Ljubi jana-okolica, 16. Karel Veršnak — Biro za projektiranje Maribor, 17. Tone Curk — DSSS, 18. Ivo Kohne — Železokrivnica in 19. Cveto Pavlin L Cn' Vrs,r|i red 5. teniškega pr-La Gradisa je bil takšen: L n Vodeb — Biro za projekti- iltolo je službeno vozilo Nova kolesa v GE Gradnjah Ptuj Ljubanu Vodebu (levo) je za zmago na 5. teniškem prvenstvu Gradisa predal prehodni pokal naš športni rekreator Alojz Polajnar Bizjak in Juvančič peta v Jugoslaviji v Medvodah je bilo 6. oktobra ničič 851), 9. Gradis 1724 (Marin* 20. državno prvenstvo v kegljanju za moške dvojice. Prvenstvo soorganizirali marljivi medvoški kegljaški delavci. Kegljaški, klub Gradis ima med prvimi desetimi dve dvojici. Doseženi so bili naslednji izidi: 1. Medveščak 1792 (Boljat 885, Dra-gaš 907), 2. Celje 1781 (Urh 856, Nareks 925 — nov rekord kegljišča), 3. Poštar Split 1779 (Rokov 881, Perčina 898), 4. Medveščak 1778 (Borčulj 872, Mihajlovič 872, 5. Gradis 1766 (Juvančič 872, Bizjak 894), 6. Radenska Čarda 1756 (Steržaj 906, Smodiš 850), 7. Kvar-ner 1738 (Kriškovič 877, Fučar 861), 8. INA 1736 (Soldič 885, Da- ki je zdrava oblika športne rekreacije, kolo pa nam lahko pri- Njj_ n«*aj stroškov za prevoz z avtomobilom, saj je bencin vsak dan vse “rH(|nj ;a^edajoč se prej drugega, kot prvega uporabljajo v našem tozdu GE h^tr st-, uj *e nekai let ludi kolesa, kot službena vozila, talj,. ‘udi kolo s časom izrabi so v Ptuju kupili pet novih koles,k i jih upo-%b0|.Za 8,užbene namene. Ptuj je majhno mesto in je vse pri roki, zato je ^ dve Priniemo kot avtomobil in kar je še pomembneje — ceneje. Na sliki n°vi kolesi, ki ob našem obisku nista bila na »službeni poti.« Zahvala za Antona Martinška Ob težki in nenadomestljivi izgubi našega očeta in dolgoletnega Gradisovca, dolgujemo prisrčno zahvalo za pomoč in tolažbo vsem članom delovnega kolektiva in članom kegljaškega društva Gradis. Hvala vsem, ki so očeta obiskovali in ga bodrili v času njegove bolezni, nam pa krajšali trpljenje z mislijo, da v težkih trenutkih nismo bili sami. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam ob njegovi prerani smrti izrazili pisno ali ustno sožalje in z nami delili našo skupno bolečino. Prisrčna zahvala za poklonjeno cvetje in pomoč pri organizaciji pogreba, kot tudi obema govornikoma za poslovilna go- Matjaž Martinšek z družino tajlAt),SOV VESTNIK je glasilo delovnih ljudi gradbeno-industrijskega podjetja G1P Gradis Ljubljana. Iz-V« Odbor za informiranje. Predsednik odbora Stane Beguš, namestnik predsednika Franjo Štromajer, Maida Maček, Zinka Mihelič in Karotina Vodopivec. Ureja ga uredniški odbor: Milenko Nikič, Bora WC"kov*,Zinka Mihelič, Franc Kumer, Karotina Vodopivec in Franjo Štromajer. Tehnični urednik: Matija ta 'glavni in odgovorni urednik: Cveto Pavlin. Izhaja mesečno v 9500 izvodih. Tiska tiskarna Ljudska pra-taj,-^jubljani. Naslov uredništva: Uredništvo Gradisovega vestnika, Š martinška 134a Ljubljana, telefon V Z2> int. 233. ček 858, Hočevar 866), 10. Tekstil Slovan 1703 (Sajovic 864, Šparem-blenk 839) itd. C. P. <* “ ---------------- '■ -> Nagradna križanka v tej številki Za pravilno rešeno in pravočasno prejeto križanko bomo med reševalci izžrebati pet nagrad: 1. nagrada 500 din 2. nagrada 400 din 3. nagrada 300 din 4. nagrada 200 din 5. nagrada 100 din Rešitve pošljite na naslov: GIP GRADIS Ljubljana, Šmartinska 134 a, Uredništvo Gradisovega vestnika — Za nagradno križanko. Pri žrebu bomo upoštevali/e-šitve prejete do 5. novembra. Komu nagrada za pravilno rešitev Upoštevali smo vse rešitve, ki so prispele v redakcijo do 10. oktobra. Pravilna rešitev se glasi: statistika, Liverpool, Andreotti, ski, Cream, Tat e, ml. LS, romanika, utaja, Par, nosan, krmar, or. Istra, Agamemnon, katahreza, one, Vaal, port, Ati, Eskim, SD, Rtanj, Itali, m in finalist, črtovje, vratar, realec, Su, sliva, Nilin, striga, sak, Ksaver, Meško, Tone, Atrato, kaos, Unac. Med 68. rešitvami je žreb bil naklonjen naslednjim reševalcem: 1. nagrada — Milan Požar, Rateče 129, 6428 Rateče-Planica 2. nagrada — Janez Debevc, tozd Kovinski obrati Ljubljana 3. nagrada — Jana Tomažin, tozd LIO-Škofja Loka 4. nagrada — Karolina Pajmon, tozd GE Koper 5. nagrada — Ivka Kuserbanj, tozd GE Ravne na Koroškem DOBITNIKOM ČESTITAMO ANT-'ME ZA Donavo CENTRAL IHTEL/Cr-BN r Aafwy DOKSAH rusev- SU.I , r KANJV/Ml K/ se 1.0*4/ V PLASTEH REDI J£v n hele- N/DT Si. SKLa- pateIj NhtLIO Tl/K. AT CflAVVO NOS TO ZA/JZ A J ME ŠAH/STKE KVŠNIR AilVM/NJJ nav večji JADtAVi/. otok m sre a DR06V4 RESA vk/ited UAT/oMS CEoMFT TELO z OSMIMI PLOSKVA. DEL MESTA REKE IN PRIIMEK. St STAV'L Zois Terc h n v/lAzA-i/ec , CjADUK! lo& KOVANCA TOA/E r on S i E VčeNVE sn, zarja VALFN - TIN VODNIK MAJHNA OAZA SPODNJI DEL POSODE NAJVEČJI čevoaot- SK> PESNIK OSCAR EpVt/tti sla6a D0liKA oc.eN* ROMAN MOAM KAPOJLJA SARM cAJZCfO /VAN GENOVA pLatjna IZBA P/Na Tl/ ZADiOfJ lat/a/ski i/sza/ik pot-/ r/M fAiDHEIM napev, MfIoo/ja TEGRA TDST ANTO/V PEHOTA, LUKA V IZBAE/V ANei/Eka f/IMS k A ICtJLALKA K IM ŽIVA. L, KI LETA HOKEJSKI K J. v O 'Z CEiOVCA POMEM&EM SAMOUPRAVA// oze,**/ v /»oz ye Tyu del LAPJE-PeL/Jic b KHU/UCj K/SE/uasj VOJAČKI KAVM IME PEVKE HONT/EL VRSTA LOVSKEGA PSA K JLA 7 V SHEME DOMAČA vptJE-Ek/A z/vaL PVPA- DA/lK. AtMAV- Tov KOJV7-SKA IUA TITAN IME PDEDIVAL' CA PO KRAJO okrasek MAsrtOPv d Kopti- A/A REKA i/ VZHOD. S IDI Aro t P/SATBlj TLEH/Nc, VMOALec fptf vLLVt VNET3B SKLEPOV AVG,- ŽEMSUO IME TO k/e Ei/aab. zl-AA/r/vi pL/a/ PAzLičIcA' inačica MOČV/Z-S K A PAS TČ/A/A PRVI MESEC vojaški c /iv, KAPETAN E KAK/ ČRK/ KAzALl/l ZA/MEK FZAMC. PISATELJ IVLED Z 'OAZ - dna ŽL/C.A obl/ka /mea/a KATARINI A NAPOVE- DOVALKA PAHO/VC PRED -UJEM P DAM c. M OŠic o IMf£