Avstrijske dežele. Zopet je govorica, da se baje skoro snideta avstrijski cesar in rnski car. Mogoče, a verojetno ni. Naše cesarstvo potrebuje odločuega združenja Bosne in Hercegovine z Avatrijo. Rusi pa brščas v to privolijo le, ako se jim dopusti Turke vgnati v Azijo in vzeti Carigrad, če ae, pride do vojske. Nekaj takšaega se sauje v političnih krogih. — Delegacije zborujejo v Budimpešti; grofHolienwart ni zraven; zakaj je odposlanstvo položil, to ai povedano, — Vsi deželni zbori skoraj 80 skleiioli svoje letosnje zborovanje; v českem pa je prišlo do burnega sklepa. Nemci so nanalašč sprožili misel. naj bi se z denarji izv deželae blagajnice, kamor največ vplačujejo Čehi, v Pragi pozidal nemšk teater za poletni čas; kajti za po zimi je itak uže postavljen aemšk teater. Ta nepotrebni nasvet je Cehe razžalil, kar so Neaici itak nameravali. Vsled tega nasvetuje dr. Rieger, naj se cela reč odloži do drugega leta. Ali sedaj uazaani c. k. uamestaik, da je deželni zbor česki liipoma razpuščen. Neraško-liberalai rogovileži ao ailao poparjeai in predaednik knez Karloa Aueraperg takoj zbeži iz zbornice. — V Sleziji je c. k. namestuik razglaail ukaz ministeratva za pravosodje, da ae morajo čeake ia poljske vloge pri aodnijah sprejemati, kakor nemške. — Namesto barona Walterskirchaa hoče bivši mariborski trgovec Reuter, rojeu Prua, izvoljen biti, pa ae bo! V Leobavi je malo dijakov pa še ti ao drzni prasaki ia nosijo aiodriš (cvetlice pruskoneinškega cesarja). Žaradi te aeumaosti bodo bržčas izbacneni. — Magjari zopet hudo aadlegujejo uboge Slovake. Kdor ae le aekoliko ponaša kot Slovan, zgubi službo, bodi aicer pošteajak. — Hrvatski sabor je aprejel poatavo o spojeaji vojaške graaice s Hrvatako-Slovanskim. Graaičarji bodo kmalu volili poslance v hrvataki sabor zagrebski. Vnanje države. Srbski kralj Milaa mudil se je nekaj dnij v Ruščuku pri bolgarskem knezi. Ondi dobi svarilao piamo, da bode umorjen, ako se še dalje ustavlja združeajn jugoalovanskih dežel. Prestrašen ostane par dnij v Rumuniji potem pa ae vrne v Belgrad, kder je od ljadatva dobro sprejet. Gre toraj s kraljico ia kraljevičem k blagoalovu v stolno cerkev. Za ajim raahne tudi vdova obriata Markoviča, ki je Turke slavno premagal v Pirotu pa se mu je očitala baje nedokazaaa zarota zoper Milaaa. Rea ao bili vsi zarotaiki pomiloščeai samo njega so ustrelili. Vdova Helena Markovičeva hoteč maščevati se zaleze kralja v stolni cerkvi in sproži revolver v njega pa ga ae zadene. Drugi strel zabraai kraljev adjutant, ki zazkačeao žeasko ugrabi. Razburjeaost je vsled tega v Belgradu velika. Kraljevi prijatelji so meato razsvetili, uaaprotniki pa kričali: proč z Milaaom, živela Jugoslavija, živela republika. Ta kaže na bližajo revolucijo. — Na Pruskem so pri volitvah zmagali luteraki konservativci ia katoličaai, liberalci pa aamo tam, kder so Judje jih podpirali. Fraacoski socijalisti hočejo vae cerkve podreti in v Parizi žugajo bogatim meščanom hiše požgati. — Italijaai imajo sedaj volilno praako. Skoraj vsi kaadidatje so za pomnoženje vojakov. Pravijo, če ima Francija 800.000 m)ž, Nemčija 800.000, Avstrija 700.000, potem je treba Italiji 600.000. — Egiptovaki vicekralj dobi kmalu novo vojno, katera bo pa Aagležem vdaaa, ker se jej aastavijo sami aagleški oficirji. Iz Cliartuma se poroča, da je ,,krivi prerok" egiptovsko vojsko potolkel in vae kriatijaae pomoril. Bračaa ao toraj katoliški miaijoai viničeni.