TRST. sobota 7. junija 1958 Leto XIV. . Št. 135 (3980) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638. 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI št. 6, II. nad. — TELEFON 93-MI IN 94-63» — Postni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št 2» — NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska Številka mesečno 100 lir, letno 1000 Tel. št. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 In od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780. polletno 390, četrtletno 195 din — Postni tekoči račun. zsaiozniaivo OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani oo-KB-i- Ob zaključku potovanja po alžirskih mestih De Gaulle je pozval zarotniške odbore naj ne delujejo proti sedanji oblasti Poudaril je, da ima v Alžiriji oblast general Salan - Danes seja vlade - Napovedan sestanek med generalom in Le Troquerom Alžirska fronta zahteva vpis vprašanja na dnevni red OZN PARIZ, 6. — General De Gaulle je danes zaključil *voj obisk v Alžiriji. Po obisku Orana in Mostaga-netna se je z letalom vrnil v Pariz, kjer so ga sprejeli 'si člani vlade razen Pflimilina, ki je bil zadržan. Jutri bo seja vlade, na kateri bo De Gaulle poročal 0 Položaju v Alžiriji in verjetno bo že na tej seji padla odločitev glede zarotniških odborov v Alžiriji in v Franci ji. Značilno je, da je De «aulle v vseh svojih govo-11 h v Alžiriji poudarjal vlo-vojske in ji izrekel pričanje. Tudi pred svojim Povratkom v Pariz je izdal dnevno povelje, v katerem Utfeka vojski vse zaupanje. 'V poučenih krogih izjav-S®i°, da je De Gaulle sporo-5“ predsedniku narodne skup-fčine Le Troqueru, da želi Rtteti 7. njim razgovor ob po-ytatku iz Alžira. To vest obijajo listi z velikim poudarkom skupno z vestjo o rasnih nesoglasjih, do kate-ph je prišlo med De Gaul-in voditelji alžirskih u-Jorniškjh odborov. Po mne-ijiu mnogih opazovalcev bi “°tel De Gaulle s svojim razgovorom z Le Troquerom podariti svoje negativno sta-hsče do teh odborov in postiti tiste v Alžiru, ki prinašajo nanj. Predsednik na-Jodne skupščine zavzema v 'rane.ji mecto takoj za pred-'odnikom Cotyjem. Znano je, ? je Le Troquer eden glav-Mh nasprotnikov alžirskih za- fotnikev. . Nedvomno želi De Gaulle jtepust.itev alžirskih odborov ®U jim vsaj odvzeti sleher-S® ODlast. V Oranu je De Uaulle danes še posebej go-J?ril člani in duhovnimi voditelji alžirskega odbora, med 'Sterilni so Sid Kara. gene-’»1 Mat.su, Delbecque in Sou-?elle. Poleg teh so bili še 2®viln, drugi člani upravnih plasti. Govoril jim je na dvo. isču prefekture v Oranu. Jasno jim je izjavil, da je "Sel trenutek, ko se je treti vrniti k legalnemu delu. h®daj, ko je alžirsko gibanje |°segi0 rezultat, ki ga je ho-je dejal De Gaulle, j. spremembo oblasti v Pa-'č in jasno začrtanje name-J’°v v Alžiriji, morajo eiemen. D ki so pri tem sodelovali, Tjbjat, smer. Ne smejo prepeti vloge oblasti in tudi ne wJ.'ti si njih pristojnosti. Svoj Srš • ra°rajo zastaviti, da do-,"ejo ((integracijo duš«. To ], djih velika vloga. Izven ?°Vora je, da bi to vlogo se- ta i prekoračil.« j.fisotni so ponovno vzkli- »Sousteile, Soustelle». Ta je dal znamenje, naj molje m tudi De Gaulle se je .ekazal razdraženega zaradi '■■zklikov in je navzoče daljeva! De Gaulle, zagotoviti prehod k reformi ustanov brez državljanske vojne in ne da bi se razbila narodna enotnost. Poudarjam, da je nujno potrebno, da se v državi ohrani enotnost.« De Gaulle je potrdil, da bo generu. Salan »generalni delegat v Alžiriji«, on sam pa bo prevzel vodstvo alžirskih zadev v vladi. V pismu, s katerim podeljuje generalu Salanu mesto generalnega pooblaščenca vlade v Alžiriji, poudarja De Gaulle. da je Salan pooblaščen odpustiti vse tisto upravno osebje, ki po njegovem mnenju ne bo uporabno v sedanjih okoliščinah. De Gaulle dodaja; «Odbori ki so se ipontauo ustanovili pri nedav. nih okoliščinah, ne bi očitno mogli na noben način vmešavati se v pristojnost rednih oblasti. Lahko pa se po-vetijo pod našim nadzor-Ivom delu enotnosti javnega mnenja in -e posebno vzpostavljanju stikov med raznimi skupnostmi v Alžiriji.« V poučenih krogih izjavljajo, da se je De Gaulle izrazil še bolj odločno, ko je govoril upravnim funkcionarjem na prafekturi, potem ko so odstranili okoli 20 navzočih časnikarjev. Zatrjujejo, da je De Gaulle izjavil članom alžirskega odbora: «Sedaj obstaja oblast in je v rokah generala Salana. Tej oblasti ne smete ugovarjati. Ne smete več delati revolucij, ker revolucija je bila že napravljena m ni mogoče napraviti po (no vsak dan. V nasprotnem primeri bi lahko uničili, kar ste zgradili. Prepričati morate ljudstvo, da pomaga De Gaull-i toda ne smete ga hujskati. Bodite vzor discipline in lojalnosti. Imam zaupanje, da boste taki in nič drugega.« 2e .-.edai se je torej pokazalo, da generalov prihod na oblast ni zmanjšal težav v zvezi z alžirskim vprašanjem Samo če bo sposoben rešiti alžirsko vprašanje, bo De Gaulle lahko opravičil svoj j.ovratek na oblast in način tega povratka. Na drugi strani so fašistični in kolonialistični zarotniki, za Katere je Alžirija same izgovor za napad in uničenje demokrat čnega režima. Medtem ko jim je prva faza uspela, so se nenadoma znašli pred e je, kakor piše danes ((France Soir«. menjal v Oranu ton: zapustil je ton razumevanja prvih dni in zavzel avtorita-ivno in ukazujoče stališče. Vsekakor so ga razjezili incidenti kakor na primer dejstvo, da so zarotniki zaklenili v sobo dva ministra, in da so bili nevljudni tudi do načelnika glavnega štaba £lyja. Leon Delbecque pa je medtem sporočil, da bo v ponedeljek prišel v Pariz, kjer se do sestal «z revolucionarji«. Ni še jasno kaj hočejo. Verjetno kakor piše nocoj ((France Soir», ustanovitev velike iienotne stranke, kakršne so liste, ki sestavljajo okostje vseh' totalitarnih sistemov«. Na današnjih zborovanjih v Oranu in Mostaganemu je De Gaulle ponovil, kar je že izjavil v Alžiru. Costantini in Boni. V oba kraja so prišli kolonisti in vojaki iz vseh krajev, iz bližnjih vasi pa so prisilno pripeljali domače prebivalstvo. V Mostaganemu, 80 km vzhodno oi Orana pa je med «poslušalci» bilo povečini domače prebivalstvo in predvsem ženske, kar dokazuje, da sj moški v gorah in se borijo proti Francozom, in so zato ženske toliko laže ustrahovali ter jih pripeljali na ((zborovanje bratstva«. V svojem govoru v Oranu je general ponovil že znane izjave, da sta Francija in Alžirija eno. da je potrebno odpraviti razlike med francoskim in alžirskim prebivalstvom in da bodo čez tri mesece tudi Alžirci sodelovali pri referendumu o reformi ustave. Pripomnil je: «Iz tega posvetovanja bodo izšle nove ustanove, v notranjosti katerih bo imela Alžirija, kakor bodo imen drugi Francoz,, svoje predstavnike in s temi predstavniki se bo videi,A, kaj je treba napraviti, zato" da tu ne bo več drugega nego 10 milijonov Francozov, ki naj bodo vsi enaki.* To misel je ponovil tudi v svojem govoru v Mostaganemu in je na koncu poudaril, da bo ((Francija na njeg'V poziv povedala, kaj hoče, da obnovi svoje ustanove, in njeni predstavniki bodo svobod' no izvoljeni. Tedaj bomo skup' no z njimi proučili vse, kar bo potrebno napraviti, zato da bo prihodnost Alžirije za Vse sinove Francije tista, ki mora biti, to je srečna, mirna in bratska.« Ponovil je poziv borcem, naj po'ožijo orožje in naj se vrnejo, ker da ni zanje nobene nevarnosti. V poučenih krogih v Parizu trdijo, da bo De Gaulle skušal po povratku v Pariz izboljšati odnose s Tunizijo in Marokom. Trdijo, da bo morda povabil v Pariz tuniške in maroške voditelje za začetek pogajanj. Kakor je znano, obe državi Francijo. A'žirsko ljudstvo je že izbralo pot borbe do zmage, do neodvisnosti in svobode.# Kakor poročajo iz Kaira, se odločno_ zahtevata umik fran-1 je koordinacijski odbor alžir-coskih čet z njunega ozemlja. 1 narodnoosvobodilne fron-V Tuniziji je 22.000 francoskih j pe danes ponovno sestal. Seje vojakov, v Maroku pa 30.000. Glasilo maroške stranke Isti-iklal «A1 Alarn« piše danes, da pomeni De Gaullov govor v Alžiru «korak nazaji). List dodaja: «Ta govor izraža samo ideje poborrnkov kolonializma po drugi svetovni vojni, ki jih je alžirsko ljudstvo zavrnilo in proti katerim je prijelo za orožje, da dokaže, da te ideje zavrača.)) List se sprašuje, ali ne- pomenijo De Gaullove izjave nadaljevanje vojne, in nadaljuje: ((Alžirsko ljudstvo mora povedati svoje in to je povedalo v zadnjih štirih letih. Alžirsko ljudstvo ni francosko in ne sprejema spojitve s se je udeležil tudi Ferhat Ab-bas, ki je včeraj prišel iz Ženeve. Predstavnik osvobodilnega gibanja je izjavil, da proučujejo posledice, ki jih lahko ima De Gaullov prihod na oblast za alžirsko vprašanje. Prav tako proučujejo sredstva, kako naj so borijo proti novi De Gaullovi politiki v Alžiriji. V New Torku pa je predstavnik alžirske narodnoosvobodilne fronte v OZN Jazid zahteval sestanek afnšfco-azij-ske skupine, sestala se bo v sredo. Jazid je pozval skupi no, naj vpiše alžirsko vprašanje na dnevni red zasedanja OZN, ki se bo začelo septembra. Mac Millan odšel v ZDA in Kanado LONDON, 6. — Predsednik britanske vlade Mac Millan je odpotoval opolnoči z letalom v ZDA. pred obhodom je Mac Millan izjavil, da po njegovem mnenju nudi njegovo potovanje v ZDA in v Kanado «veliko priložnosti« za blaginjo Commonvvealtha in za angleško-ameriške odnose. Poudaril je, da njegovi razgovori z Eisenhovverjem in Die-fenbakerjem ne bodo uradni. Med razgovori bodo obravnavali razna aktualna vprašanja. Pred njegovim odhodom . v ZDA in Kanado je ministrskega predsednika Mac Milla-na sprejela kraljica Elizabeta. Z Eisenhowerjem se bo Mač Millan sestal 9. in 10. junija, Tl. junija pa s kanadskim ministrskim predsednikom Die-fenbakerjem. Imel bo tudi nekaj govorov, prva dva na univerzah De Pauw in John Hopkins, kjer mu bosta tudi izročeni diplomi doktorata «honoris causa«; tretji govor bo imel v Washingtonu v ((National Press Club«, zadnji pa v Ottawi pred obema kanadskima zbornicama na skupni seji. V London se bo vrnil 14. junija. Danes je glasnik Foreign Officea izjavil: «Ne verjamem, da \fi bilo kaj ukrenjeno za sestanek De Gaulle-Mac Millan.# Letalo uBritannia«, s katerim potuje Mac Millan, se je okoli 2,15 vrnilo v London, potem ko je preletelo že 484 kilometrov. Sumili so, da se je pokvaril en motor. S Petričeve tiskovne konference Hruščev je m demantirati... Hruščeva Hruščev je namreč zaprosil Eisenliowerja za kredit takoj potem, ko je očital Jugoslaviji, da ameriški kredit ogroža njeno neodvisnost Reakcionarno stališče KP Kitajske do OZN (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 6. — Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Jakša Petrič je na današnji tiskovni konferenci obvestil novinarje, da bo predsednik danske vlade Hansen obiskal Jugoslavijo avgusta, državni tajnik Koča Popovič pa bo vrnil obisk britanskemu zunanjemu ministru Selwynu Llopdu pred koncem leta. Največji del današnje tiskovne konference pa je bil posvečen vprašanju v zvezi z gonjo sproti Jugoslaviji Današnja konferenca je bi la verjetno ena najbolj ne-vtečnih konferenc za dopisnike vzhodnoevropskih a-gencij in listov. Vprašanja jugoslovanskih novinarjev in odgovori zastopnika državnega tajništva, ki je ugotovil protislovje sedanjih In prejšnjih izjav Hruščeva, da Sovjetska zveza meni, da samo ona lahko ima gospodarske odnose s kapitalističnimi državami, in da je stališče Kitajske do OZN podobno stališču najbolj reakcionarnih krogov, so tako zbegale dopisnike agencij in listov držav Vzhodne Evro- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIllllllllllllllltlllllllHIMIIIIHItinMIIIIIIIMnillllllNIIIIIMHIlilllllliniIMMIIIIIIIUIHIItllHIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIMIIIIimintllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIItlllllltItlllllllMH Razprava in sklepi vodstev PSI in KPJ Devet glavnih program KPI predlaga sestanek vodstev obeh strank - PSI postavlja kot pogoj za socialistično združitev, da ostane PSDI v opoziciji (Od našega dopisnika) RIM, 6. — šele danes je bilo objavljeno zaključno poročilo o zasedanju vodstva KPI, medtem ko bo poročilo o zasedanju vodstva PSI znano šele jutri. V poročilu KPI se predvsem poudarja »važnost vzpostavitve odnosov bratskega sodelovanja s PSI bodisi v parlamentarnem okviru, kakor tudi pri postavljanju in vodstvu razrednih borb, ki bodo nujne, da bi se zadostilo osnovnim zahte- brv, “ Y*l, naj bodo mirni. ^ ^ . ^Aloie poslanstvo je, je na-1 nepredvideno oviro. Do Gaul- Svet Arabske lige ni mogel preprečiti libanonskega protesta v Varnostnem svetu Libanon je odklonil kompromisni načrt za rešitev spora z ZAR in tako so o libanonskem protestu začeli razpravljati v Varnostnem svetu - Nadaljevanje razprave so spet preložili na torek jv^BNGASI, 6. — Svet Arab-h.e. hge je soglasno odobril l?ur' za ureditev spora med "bai s,-anonom in Združeno arab-„1,° republiko. Glasovala nista e,.1 Libanon niti ZAR, ker sta a prizadeti stranki. Tekst K- 8 takoj sporočen vladi v ^rutu, da ga odobri. lj„ Poročilu pojasnjuje svet j*?; da ima načrt štiri točke: ta; Se države članice lige mo-napraviti konec vsemu, H r lahko škodi dobrim od-med arabskimi država-2. Libanon naj se obveže, Žad umaknil protest proti Ro« ki ga vložil pri Xal" (j,,stnem svetu OZ.N. 3. Vse i). ave članice bodo naslovile t,-. hbanonsko ljudstvo poziv, L: se prenehajo stavke, sa-g0 a?na dejanja in vse dru-ciki kar je naperjeno proti *Po Stem’ *n da se notianji t0dr> rešijo po ustavnih me-bj, *'• 4. Svet Arabske lige »tv P®8lal v Libanon poslan-bov *. nalogo, da pomiri du-»t- 6 ih da prispeva k vzpo-5.Vl‘vi reda. "(in ude*o se je, da so liba- t>td .* delegati zavrnili kom-Dlt«111'800 rešitev, ki so jo v Arabske lige sprejeli 8a-Ja. Saudova Arabija, Su-it k *rak. in Jordanija, češ da itt P?»edilo preveč posplošeno žetL1 radostna obsodba Zdru-Y arabske republike. »Os-, ew Vorku se je danes It ™i‘ine sestal Varl‘ostni svet 'ht av' 0 libanonskem pro. 0»ja proti ZAR Govoril je til«. 1-i libanonski zunanji mite Malik, ki je izjavil, da »j* miiavanje ZAR v notra-8t aadeve Libanona ne samo v -^Ptanjišalo, temveč se je 'GZki dneh še okrepilo, 'lej-i i* sedaj odgovorna, je ŠOst Malik, za našo neodvis-bejL ?a našo usodo za mir v in mogoče v svetu.« Po- tem j- zahteval od Varnostnega sveta, naj «uporaoi svojo rm-drost tako, da se bo vmešavanje ZAR prenehalo v vsakem pogledu, torej tako kampanja po tisku in radiu kot dobava orožja upornikom >n vditanje prevratnih elementov iz Sirije. Svoje notranje probleme hočemo rešiti sami i-, rez tujega vmešavanja«, je dostavil Malik. Nato je govoril delegat ZAR Omar Luffi, ki je izjavil, da je libanonska vlada vložila mednarodni protest, ko ni bi-a vej kos neredom, ki jih je izzvala notranja opozicija. Kritiziral je tako izkoriščanje Varnostnega sveta ter dostavil, da je vse to samo manever, ker je Libanon že prej oklenil, da bo zavrnil priporočila AtabSke lige Enerpično je Luffi zavrnil obtožbe da je ZAR dobavila orožje libanonskim opozicio. nalcem. Položaj v Libanonu, kt sicer ne bi mogel ogrožati svetovnega miru, pa lahko re. šijo ie Libanonci sami. Nihče ne ogroža libanonske ^neodvisnosti in ZAR samo že*i blaginjo m napredek Libanonu. Govorili so še britanski, a-lnerišk: in francoski delegat, ki so izrazili zaskrbljenost zaradi ((skrajno hudih dejstey», o katerih je govoril Malik. PodpHi so predlog iranskega delegata, da se razprava odloži na torek v upanju, da bo v tem času prišlo do po-mirjei.ja, Sovjetski delegat Soboljev je izjavil, da ga utemeljevanja libanonskega delegata niso prepr čala o vmešavanju ZAR v libauonsike zudeve. Poudaril je, da libanonska vlača ni resno iskala rešitve v Arabski ligi, ker je posluša a nekatere kroge, ki jih ne za- nima pomirjenje na Srednjem vzhodu. Zatem je svet na predlog iraškega delegata odloži' sejo na toitk popoldne. Libanonski ministrski predsednik San.i Solh je naslovu na prebivalstvo poziv, v katerem pravi, da Libanon nikoli ni opustil priložnosti sodelovanja za skupno arabsko stvar. Toda Egipt se po sueški krizi čuti gospodar položaja na arabskem Vzhodu m misli, da lahko drugim državam zapoveduje, zlasti Egiptovska vlada pa je objavila dokument, po katerem je libanonski ministrski predsednik Sami Solh 1. 1954 prosil predsednika Naserja, naj mu pomaga strmoglaviti režim državnega predsednika Samu-na. Baje je bil na prošnjo Sami Solha organiziran 1. 1954 tajni sestanek med njim in Naserjem v Kairu. Sami Solh se je pritoževal nad Samuno-vim režimom ter prosil Naser ja, da bi mu pomagal strmoglaviti Šamuna z vojaškim udarom, enakim udaru v E-giptu 1. 1952. Naser je to prošnjo zavrnil. Medtem ko so dopoldne še vedno poročali o raznih spopadih med vladnimi četami in uporniki, pa trdi neka poznejša vest, da so oddelki vojsk i prišli v mestni okraj Basta v Bejrutu, ne da bi naleteli na odpor. V vladnih krogih mislijo, da je vlada z zagotovilom, da ne bo nikake ustavne spremembe — s čimer sedanjemu državnemu predsedniku ni dana možnost ponovne kandidature •— ter s sklicanjem parlamenta za izvolitev novega predsednika 24. julija podala opc/ ciji zadostno jamstvo in da tako ni več pravega razloga za podpiranje vstaje. vam delavstva za borbo proti posledicam gospodarske krize in da bi se onemogočil diskriminacijski režim ter preprečila nadoblast klerikalnih sil. Ob spoštovanju avtonomije obeh strank se bodo morale najti oblike in načini organizacije tega sodelovanja v interesu skupne stvari dela in miru«. V ta namen «želi vodstvo KPI, da bi prišlo v kratkem do sestanka s socialističnim vodstvom in da bi ta sestanek prispeval k stvari enotnosti«. Nato se v poročilu podčrtava volilni uspeh KPI in levice sploh, katere glasovi so od devetih milijonov in pol narasli na 11 milijonov. Poročilo poudarja, da novi glasovi, ki jih je prejela krščanska demokracija, ne bi smeli mimo splošne smeri volilnih izidov v prid orientacije na levo. Nato se v poročilu našteva devet programskih točk KPI. Te točae vsebujejo načrt: za borbo proti brezposelnosti in za odložitev izvajanja sporazuma o skupnem evropškem tižišču, za monopolizacijo e-lektričnih monopolov ter za okrepitev državnih podjetij, za minimalni urnik v vsej državi, za priznanje upravičenih razlogov, za veljavnost delovnih pogodb za vso državo, kakor tudi notranjih komisij, za splošno agrarno reformo, za reformo socialnega skrbstva, za pokojnine gospodinjam, za uresničenje ustavnih določb o deželnih avtonomijah, za spoštovanje krajevnih avtonomij in končno za zunanjo politiko miru in pomiritve. Dalje navaja poročilo KPI kot neobhodno potreben pogoj, da se «krščanska demokracija prisili na premik v smeri, ki jo želijo volivci, da stranke, ki hočejo demokratično obnovo državne politike, najdejo pot sporazuma, ki se lahko uresniči le tako, da se odrečejo vnaprej določenemu antikomunizmu«. Poročilo se sklicuje pri tem na francoske dogodke, ki predstavljajo opomin za vse diskriminacije take vrste. Končno vsebuje poročilo razne opcije poslancev in senatorjev KPI. Na današnjem sestanku vodstva PSI so nadaljevali razpravo o Nennijevem poročilu, v katero so posegli poslanci Lombardi, Valori, Vecchietti, Pieraccini in drugi. Čeprav poročilo o zasedanju še ni objavljeno, je neki predstavnik vodstva PSI izjavil danes zjutraj, da ni bilo bistvenih raz'ik glede najvažnejših vprašanj, o katerih so razpravljali. Govorniki so bili skoraj popolnoma soglasni, da se kongres PSI sestane nekaj mesecev prej, kot je bijo predvideno, ker gre za nujno razčiščevanje v notranjosti stranke, ker je bil «beneški kongres neke vrste kompromis raznih tendenc, katerega so tedaj narekovale določene nujnosti«. Sedaj pa je ((vodstvo mnenja, da je potrebno dati vodilnim organom PSI večjo funkcionalnost«. Dalje je predstavnik vodstva izjavil, da je ((potrebno obdržati pozicijo alternative in opozicije do krščanske demokracije, ker vladna stranka še vedno ni sposobna, da bi usmerila svojo politiko na levo«. «Upoštevati je treba namreč, da je največ desničarskih glasov prejela krščanska demokracija, zato se upravičeno predpostavlja, da bodo take sile dale KD desničarski značaj«. Glede odnosov s komunisti je predstavnik PSI dejal, da so govorniki povečini izjavljali, da so «za obdržanje odprte diskusije s KPI, tako da bi prišlo jasno na dan, kakšne so razlike in v čem je soglasje med obema stranka ma». Za obnovo pogajanj o socialistični združitvi pa je omenjeni predstavnik dejal, da o tem niso razpravljali. Prišlo je le do izraza mnenje, da bi sodelovanje socialdemo-kiatov v vladi, ki bi bila cen-tristično usmerjena, ((onemogočilo vsako nadaljnjo perspektivo socialistične združitve«. Po drugi strani pa bi opozicija PSDI zbližala obe stranki na terenu konkretnih vprašanj. Sam Nenni pa novinarjem ni hotel nič povedati. Poslanec Valori je dejal, da nasprotuje socialistični združitvi «ker se o njej s socialdemokratskimi stališči ne more barantati«. Po Valorijevem mnenju mora to vprašanje rešiti PSDI s tem, da odstrani svoja protislovja in da začne izvajati socialistično politiko, kajti v tem pogledu PSI ni dolžna odgovarjati nikomur O Fanfanijevem načrtu za vlado levega centra pa je dejal, da je njegova politika različna od dosedanjih centristič-nih vlad, toda hkrati je tudi bolj nevarna. Krščanska demokracija je tudi danes, tako kot je bila doslej, »orodje reakcije, ki svojo dejansko politiko prikriva s plaščem re-formizmai). Glede odnosov s komunisti pa je dejal, da ne gre za obnovo akcijske enotnosti, temveč zgolj za konkretna vprašanja odnosov, ki jih ni lahko takoj določiti, ki pa morajo najti svojo definicijo. PSl je šla od akcijske enotnosti najprej na pakt o posvetovanju, nato pa na zadnje polemike: »vendar pa stranka ne ve, kakršni so pravzaprav odnosi med obema strankama«. Poslanec Mazzali je dejal, da bi hotel Fanfani napraviti le novo vlado, nikakor pa nove politike. Glede socialnih vprašanj se KD ne more nikamor pomakniti, medtem ko zahteva PSI, da bi bila njena politika( različna od dosedanje. O socialistični združitvi je bil istega mnenja kot Valori; PSDI mora ostati v o-poziciji. Za KPI pa je rekel, da nima smisla ponovno predlagati frontistično formulo, kajti akcijska enotnost se lahko uresniči »na politiki stvari«. Poslanec Vecchietti je bil mnenja, da mora stranka dobro razmisliti o volilnih izidih in da se ne sme spuščati v nevarne poskuse, ki jih vo- livci ne bi razumeli in ki so odobrili dosedanjo politiko. Do socialistične združitve pa bo prišlo le, če bosta PSI in PSDI imela iste želje. Socialdemokrati so takoj o-stro reagirali na vse te izjave. Več uglednih predstavnikov PSDI je izjavilo, da Nennijeve izjave komplicirajo položaj v ASDI in bodo otežkočile sklepe njenega vodstva. V krogih tajništva PSDI baje prevladuje prepričanje da bo imela PSI po volilnem uspehu odslej vedno bolj tesne odnose s KPI in da ho to pokopalo proces socialistične združitve. Desni socialdemokrat Paolo Rossi je izjavil, da bi morala krščanska demokracija ponuditi Nenniju jamstva v zameno za druga jamstva, ki bi jih dala PSI. Tudi glavni u-rednik glasila PSDI je v tem smislu ponovno napisal članek. A. P. Obrestna mera znižana na 3,5 ods(. RIM, o. — Zakladni minister sen. Medici je danes sporočil, da je na predlog »Ban ca dTtalian s posebnim odlokom zniža' uradno obrestno mero n- 3,5 odst., ki stopi v veljavo 7. t. m. Med vzroki za znižanje se v poročilu na vaja: znižanje v inozemstvu, olajšanje proizvodne aktivno sti in konkurenčni razlogi italijanskega izvoza. Enako znizanje velja tudi za obresti na predujme v «Ban-ca dTtalian. pe, da so se po konferenci molče porazgubili. Na vprašanje dopisnika ((Borbe«, kako komentira govor Hruščeva na kongresu KP Bolgarije, je Petrič i2jauil: »Go-vor Hruščeva opozarja na politični smisel in na ozadje gonje, ki se zadnje čase vodi proti Jugoslaviji. Osnovne postavke govora so v skladu s to gonjo in v ostrem nasprotju z načeli beograjske in moskovske deklaracije in s prejšnjimi izjavami Hruščeva. Zato ni jasno, kako se more e-no in drugo opirati na marksizem in leninizem. Prav tako nam ni jasno, kako se morejo omenjuti obveznosti Jugoslavije do «tabora», m i-stočasno trditi, da smo se »postavili v službo imperialistov». Sledita so druga vprašanja in odgovori. Inozemski novinarji, ki po navadi zapisujejo samo nekatere odgovore, so bili tako zaposleni z zapisovanjem, da na današnji ti-skovni konferenci skoraj niso prišli do besede. Na naslednje vprašanje, kako komenti' ra tisti del govora Hruščeva kjer je rekel, »če ne bo prišlo do sodelovanja po partijski liniji, bomo mi podpirali in razvijali sodelovanje po državni liniji«, in v kakšnem skladu je to z odpovedjo izvajanja sporazuma o kreditih, je Petrič odgovoril: »Mi smo bili vedno za sodelovanje o vseh vprašanjih, kjer je to mogoče. Sodeč po dejstvih, se sedaj pod krinko ideološke borbe izvaja politični in gospodarski pritisk na Jugosla-vijo, kar potrjuje predvsem odpoved sklenjenih in podpisanih sporazumov o kreditih«. V zvezi z govorom Hruščeva, ki je kritiziral pisanje glasila ZKJ »Komunist«, da je »borba za mir osnovna vsebina borbe za socializem t> mednarodnih odnosih«, in vztraja na razlikah med. tema dvema področjema delovanja, je Petrič izjavil: »Za nas je borba za mir in za aktivno koeksistenco bistveni sestavni del borbe za socializem. Za nas so socialistične sile nositelji-ce borbe za mir. Ce se tej borbi pridružujejo tudi drugi krogi in posamezniki, to samo potrjuje, koliko so te sile Z drugim odlokom je zni-i Žana za pol odstotka obrest-'in njihon vpliv porast le«. na mera za redne zakladne I Na vprašanje, kako komen-bone (»buoni del tesoro ordi- tira pismo Hruščeva predsed-narin), ki bodo izdani od 7. t.m. niktt Eisenhourerju t> katerem dalje. I navaja predloge za povečanje iiiiiiiiilMmimiiiiiiiMmimiiiiimiiiiiiiiitiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiitiiiiiiiiiiiimiimiiiiHHiiiiimiiiiiiliitittiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiitiiiimtiiMmiiitii Dulles ne vidi nobenega vzroka za sklicanje sestanka najvišjih Pozitivna ocenitev sovjetske privolitve v začetek tehničnih razgovorov in za konferenco o Antarktiki WASHINGTON, 6. - Ameriški državni tajnik Dulles je danes pred senatnim zunanjepolitičnim ouborom izjavil, da je za ameriško vlado spodbuden sovjetski sprejem predloga za začr-tek tehničnih razgovorov o nadzorstvu nad prepovedjo jed: sikih poizkusov in drugega ameriškega predloga za sklicanje konference o nevtralizaciji« Antarktike. Dulles jr; dodal, da ta sovjetska privolitev «lahko pomeni činitelj temeljne važnosti in pripiavi pot k takim sporazumom, da bo manj verjeten nenadni napad in da bo mogoče znižanje oborožitve v zvezi s primernostjo in vernostjo«. Dodal je: «ZDA ne izključujejo možnosti važnih sporazumov na nekaterih sektorjih medsebojnega interesa. Obstaja že neki skupni teren.« Dulles je nadaljeval: »Ce bomo potrpežljivo nadaljevali logično linijo, bo mogoče doseči nekatere pomembne sp> razume. Ce bo konferenca na najvišji stopnji lahko pripeljala do takih sporazumov ali ne, se bo videlo. To vprašanje se sedaj skrbno proučuje v Moskvi.« Zatem je Dulles izjavil, da bi po njegovem mnenju Sovjetska zveza s časom sprejela predloge ZDA za inšpekcija in nadzors'vo proti nenadnemu napadu in za sporazum J miroljubni uporabi vesoljskega prostora. V zvezi z razvojem v Evropi je Duiies izja'’il, da »0 sovjetski voditelji pred_ alternativa, da dovolijo večjo neodvisnost vzhodnoevropskim državam, ah pa da se vrnejo k stalinistični taktiki zatiranja, čemur bo posledica večja možnost upora. Zatem je Dulles pozval odbor, naj podpre Eisenhower jev program za pomoč tujini in za trg. vinsko izmenjavo kot utež proti ((gospodarski ofenzivi, k; jo je SZ začeui V svetu«. Na vprašanje elanov odbora je Dulles iijavil, da se je v zadnjih pei-h letih nevarnost vojne v svetu znatno zmanjšala. Izjavit je tudi, da je nevarnost,_ da bi po nesreči z-bruhnila atomska vojna, samo teoretična možnost, toda »nevarnost napada z izstrelki na ZDA bi se lahko povečala z novimi odkritji in z novim znanstvenim napredkom«. Dulles je dalje izjavil, da »ni nobenega vzroka sklicati konferenco na najvišji stopnji, če se sprejme sovjetsko stališče, na podlagi katerega hočejo tako konferenco«. Dodal ie. da se pri dosedanjih diplomatskih razgovorih v Moskvi ni pokazal noben tak element, da bi lahko nv-slili. da bi konferenca na najvišji stopnji lahko dosegla to, kar se ne bi moglo doseči s pogajanji po drugih poteh. »Jaz, je dodal Dulles. ne vidim nobenega elementa v moskovskih razgovorih, ki bi upravičili sestanek na najvišji stopnji.« Izjavil je dalje, da so ZDA, Velika Britanija in Francije «začele samo informativne razgovore v Moskvi in zato b se njegovo stališče lahko spremenilo. «Toda sedaj ne vidim nobene možnosti razvoja.« »Če bi se zdelo, da bi se s konferenco najvišjih lahko dosegel pomemben rezultat, ki bi imel tako vrednost, tedaj mislim, da bi se morali mi pokazati popustljivi tucli do samovoljne in nerazumne vsebine sovjetskega stališča: to bi namreč bila edina pot, da se doseže kak konkreten rezultat« Dalje je Dulles dejal: »Mf-nimo. da bi Sovjetska zveza prav tako kakor ZDA želela zmanjšanje finančnih bremen, ki jih nalaga moderno oboroževanje. Menimo tudi, da SZ v sedanjih pogojih noče vojne in da zaradi tega med Vzhcdom m Zahodom obstaja teren za sporazum.« Dulles je v svojih izjavah ponovil, da bodo ZDA podpirale načela listine OZN in da morajo ZDA «za ohranitev miru, svobode in neodvisnosti narodov sprejeti sporazumno s svojimi zavezniki najbolj primerne ukrepe, da se odvzame pogum za vsak napad«, to pa zaradi tega, «ker je sovjetski veto blokiral nekatere sklepe OZN«. V zvezi s francoskim položajem je Duiies izjavil, da ne verjame, dr bodo tamkajšnji dogodki privedli do zmanjšanja vloge Francije v NATO in v gibanju za združitev Evrope. Na vprašanja nekaterih senatorjev je Dulles zavrnil možnost združitve 'Nemčije na podlagi nevtralnosti. Pri tem je izjavil, da bi združena in nevtralna Nemčija bila »velika nevarnost za ZDA, za Zahodno Evrtp) in tudi za samo Sovjetsko zvezo«. «Taka Nemčija, jV pripomnil Duiies, ne bi mogla diugače, nego da bi podlegla skušnjavi, da izkoristi nasprotja med Vzhodom m Zahodom.« Dodal je, da je važno, da re združena Nemčija vključi v Zahod, to je, da se pridruži NATO, bruseljskemu paiktu, Evratomu ter evropski skupnosti za premog in jeklo. Poudaril je, da je večkrat sporočil to stališče SZ ter da je sovjetskim voditeljem predočil, da bi bilo v njihovem interesu imeti Nemčijo, ki bi bila tesno navezana na Zahod. Dulles je tudi izjavil, da se ni spremenilo ameriško stališče, na podlagi katerega mora biti sporazum s Sovjetsko zvezo o pr“kinitvi jedrskih poizkusov povezan s prenehanjem pro.zvodnje atomskih snovi v vojaške namene. ((Vprašanje je vedno odprto.« je dodal Dulles. »Toda po posvetovanju s svojimi zavezniki niso ZDA sprejele nobenega sklepa glede sprememDe svoje politike na tem področju. medsebojne trgovinske izmenjave, in postavlja vprašanje eventualnega plačevanja z dolgoročnim kreditom z normalnimi pogoji Sovjetski zvezi, je Petrič odgovoril: »Jugoslavi- ja je vedno bila za razširitev trgoinnske izmenjave med vsemi državami. Pismo Hruščeva kaže, da si vlada SZ dovoljuje vstopati s kapitalističnimi državami v gospodarske odnose, ki jih sicer najstrože obsoja, kakor je to v primeru Jugoslavije. Se več: v organizirani gonji, ki se zadnji čas vodi proti Jugoslaviji, je to eden glavnih argumentov za trditev, da naša politika ni neodvisna. Za nas je ta nenačelnost še en dokaz več, da gre za brezobziren pritisk na našo državo, za preračunan poizkus, da bi nas postavili v neenakopraven položaj in da bi našo neodvisno politiko diskreditirali«. Petrič je dalje izjavil, da zadnji članki, ki so bili objavljeni v kitajskih listih «Zen Mi Zi Bao» in »Rdeča zastava«, v katerih se trdi, da je politika jugoslovanskega vodstva v «ostrem nasprotju z željami jugoslovanskih narodov in z dejanji komunistov v ZKJ«, ne zaostajajo v brezobzirnosti in niso po vsebini nič boljši od napadov na Jugoslavijo za časa kominforma, ki je, kakor je znano, z večino njihovih podpisnikov doživel neslavno usodo. »Očitno je, je dodal Petrič, da se z njimi želi nadomestiti pomanjkanje veljavnih argumentov z vpitjem in psovanjem, kar nima nobene druge podlage, razen sile«. Petrič je izjavil, da tisti del članka v »Rdeči zastavi«, kjer se napada jugoslovansko stališče do Združenih narodov, in se trdi, da napori Združenih narodov za razvoj in tesno sodelovanje med narodi, imajo za cilj, da se enotnost sveta ustw»n pod vladavino ameriškega imperializma, lahko izzovejo globoko zaskrbljenost glede splošne orientacije kitajske zunanje politike. »Potrebno je spomniti se, je dodal Petrič, da imajo podobno stališče do Združenih narodov najbolj reakcionarni krogi v svetu. Pozitivno stališče Jugoslavije o vlogi Združenih narodov je znano«, je izjavil Petrič. »OZN je poleg vseh pomanjkljivosti vendarle imela in mora še dalje i 'meti pomembno vlogo v razvoju sodelovanja med narodi, posebno pa za ohranitev miru v svetu«. Petrič je dalje izjavil, da je vlada UR Nemčije dolžna izpolniti svoje obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe od 1. avgusta 1957. Na vprašanje, ali misli, da je normalno, da vzhodnonemška vlada ni ob-vest.ta Jugoslavije o svojem stališču v zvezi z obveznostmi iz omenjene pogodbe, temveč je to prepustila vladi SZ, je Petrič odgovoril; »Zdi se nam, da način, kako je vlada DR Nemčije odpovedala svoje obveznosti, ni običajen v odnosih med državami, ki imajo neposredne diplomatske odnose«. V odgovor na vprašanje, a-li bo jugoslovanska vlada zaradi škode zahtevala povečanje gospodarske pomoči ali pa posojila od ZDA ali od katerih drugih držav, je Petrič izjavil ,da Jugoslavija želi vzdrževati in razvijati gospodarsko sodelovanje na načelih e-nakopravnosti in medsebojne koristi z vsemi državami, ki to želijo. «Menimo, je izjavil Petrič, da so možnosti, da se naši gospodarski odnosi z ZDA kakor tudi z vrsto drugih držav, ki so se do sedaj ugodne razvijali, lahko še bolj razvijajo«. Sovjetska zveza sama trdi, da je ameriška politika imperialistična. Pred nekaj dnevi je na kongresu KP Bolgarije Hruščev temperamentno dokazoval, da imperialistične države nikdar ne dajejo kreditov brez kakih skritih namenov in da sprejem kreditov od imperialističnih držav o-groža neodvisnost posebno socialističnih držav. Kako je to mogoče spraviti v sklad z zadnjim pismom istega Hruščeva Eisenhoiverju, katerega Ni-kita Hruščev naproša, naj bi odobril SZ kredit za izgradnjo kemijske industrije. Življenje neizprosno demantira vsa skonstruirana stališča, ugotavlja nocojšnja »Politika« in dodaja: »Hruščev je moral demantirati samega Hruščeva«, B. B. Soustclle poslanik v ZDA? PARIZ, 6. — Morda bo De Gaulle jutri imenoval tudi ne. catere nove ministre in diplo. e ate. Nekateri listi omenjajo Sousteha kot morebitnega ve. 'eposlanika v Washingtonu. Sedanji veleposlanik v Wa-shingtonu Herve Alphand se omenja kot morebitni naslednik Da Murvilla kot veleposlanik v Bonnu, Zvedelo se ‘je da bo Couve de Murvill odpotoval v ponedeljek; v Bonn Vrem© včeraj: Najviš)a temperatura 24.4, Tiajnižja 16.9, aračnii tlak 1015,3, veter 8 km severo-zahodfrnik, vlaga 63 odst., nebo pocblačeno, morje razgibamo, temperatura morja 21.1, Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 7. junija Robert, Devin Sonce vzide ob 4.16 in zatone od 19.51. Dolžina dineva 15.35. Luoa vzide ob 23.39 in zatone ob lU.ou. Jutri, NEDELJA, 8. junija Mesda*rd, Vila Sestanek FIOM in notranje komisije Delavci zahtevajo jasen odgovor glede vesti o krčenju obratov ILVA Ukiniti nameravajo baje valjarno in jeklarno, zaradi cesar bi izgubilo delo okrog 600 delavcev železarne Pokrajinsko tajništvo FIOM sporoča, da se je včeraj' ob 14.30 sestalo s člani notranje komisije in nekaterimi sindikalnimi aktivisti železarne ILVA. Na sestanku so razpravljali o resnih vesteh glede skrčenja obratov v železarni, ki so povzročile med delavci in njihovimi družinami globoko zaskrbljenost. Pri tem je treba namreč upoštevati, da so bili delavci prizadeti že januarja, ko jih je železarna odpustila 65, ter da so svoj čas ugasili tudi eno martinovko. Po razpravljanju o vseh plateh vprašanja so sprejeli na sestanku naslednje sklepe: 1. Poslali bodo brzojavke osrednjemu ravnatelju ILVA v Genovi, ministrstvu za državne udeležbe in predsedstvu ustanove IRI z zahtevo, da potrdijo ali demantirajo namere o skrčenju obratovanja v ške-denjski žeiezarni. 2. Storili bodo vse potrebne korake pri sindikatu kovinarjev Delavske zbornice CISL za enotno akcijo, da se prepreči sleherni poskus krčenja obratov ter da se nasprotno doseže •njihova okrepitev. 3. V ponedeljek 9. junija bo do sklicali skupščino, na kateri bodo poročali delavcem o storjenih korakih ter razpravljali o načinih nadaljevanja akcije. Spričo posledic, ki utegnejo nastati v zvezi z omenjanimi vestmi poziva FIOM vse delavce in njihove družine, naj bratsko strnejo svoje vrste v obrambo svoje tovarne ter naj se borijo, da se okrepi. V železarni ILVA krožijo vesti o krčenju obratov že dalj časa in izvirajo iz nekaterih konkretnih dejstev, namreč iz načrtov, da se italijanska železarska industrija vključi v gospodarski in proizvodni sistem Skupnega evropskega tržišča, ter iz konkurenčnih nagibov železarskih podjetij, ki bi rada čimbolj omejila železarsko industrijo ustanove IRI, odkar so se njegova podjetja odcepila od Confindu-strie. Sama Finsider in IRI pa sta mnenja, da je tržaška železarna preveč obrobna ter da so njene naprave prezasta-rele, da bi lahko uspešno delovala v okviru Skupnega ev- ropskega tržišča. Sploh pa zaradi tega tudi prevladuje težnja po koncentraciji železarske industrije. Seveda so naprave v škedenjski železarni res zastarele, toda zaradi tega ne bi smeli krčiti obratov, marveč bi morali železarno modernizirati, da bi bila kos vedno večji konkurenci. Kar pa se njenega obrobnega položaja tiče, je treba ugotoviti, da obstaja vedno ugodni pogoj prevoza po morju, ki oddaljenost odtehta. Končno pa je treba upoštevati tudi gospodarsko plat našega ozemlja, ki ne more premesti hudih gospodarskih pretresov, kot bi bilo na primer skrčenje obratovanja tega važnega industrijskega objekta na polovico, ter socialno plat, saj bi bilo s tem ob delo kakih 600 delavcev. Gornje vesti pa so se porodile tudi iz dejstev, ki so jih opazili delavci v železarni sami. Za valjarno ni namreč že dva meseca nobenih naročil in delo gre h kraju, zalog surovin pa ne obnavljajo. Po vsej državi pa so se naročila za valjarne skupine Finsider skrčila za nad tretjino. Kot smo že zgoraj omenili pa so ugasili tudi eno martinovko. Zato ni nič čudnega, če je začela krožiti vest, da bodo ukinili valjarno in jeklarno ter da bosta delovala samo en plavž in koksarna, zaradi česar bi odpustili okrog 600 delavcev od skupnih 1300. Ko so začele prvič krožiti podobne vesti, se je v železarni ustanovil poseben odbor za zaščito in okrepitev železarne, sestavljen iz sindikalistov, delavcev in tehnikov. Ta odbor je pripravljal več mesecev načrt za modernizacijo naprav železarne ter za u- llllll . llllllllllHIllIimilllllHIHIIimilimillllllHIHHmilMIIIIIMIIIMMIIIIIIlllHIHI**!1 Poročilo tiskovnega tirada policije Taval je ob meji in jo nevede prekoračil Zakaj je imel močno moralno depresijo? - Jugoslovanski organi so ga po običajnem postopku vrnili Glede na vest, ki jo je v četrtek objavil list «11 Corrie-re di Trieste« o izginotju dveh gojencev zavoda «Vene-zia Giulia« v Ulici Gessi, je tiskovni urad policije včeraj izdal naslednje poročilo: »Ermando Lasini, star 18 let, po rodu z Reke, je zares svojeglavo zapustil preteklega maja zavod Ustanove vojnih sirot. Jugoslovanske obmejne oblasti so 24. maja ob vestile, da je na obmejnem bloku pri Fernetičih priprt o-menjeni Lasini, ki je prekoračil mejo. Naslednji dan je bil Lasini izročen agentom obmejne policije sektorja _ obmejnega bloka pri Fernetičih. Na zasliševanju je Lasini izjavil, da je nevede prekoračil mejo v Miljskih hribih, ko je tam taval pod močno moralno depresijo. Organi jugoslovanske obmejne policije so ga priprli in po običajnem zasliševanju izročili našim obmejnim oblastem. Na račun Ar-manda Lasinija in 16-letnega Roberta De Petrisa, o katerem govori omenjeni članek, ni nobene pritožbe zaradi prekrškov; prav tako temu uradu ni znano, da bi vodstvo zhvoda odločilo posebne ukrepe na njun račun«. i «»— - Motorist v pešca Ob 21.45 so na ortopedskem oddelku sprejeli 26-letnega Giuliana Sain iz Nabrežine -Kamnolom 26, kjer so mu zdravniki ugotovili udarce po desnem zapestju, gležnjih in zvin levega gležnja ter izrekli prognozo okrevanja v 3-4 dneh. Sain je povedal, da je okoli 16.50 vozil z vespo po Nabre-žitii in se zaletel v nekega pešca. Sam je pri tem padel in se poškodoval, pešcu pa ni bilo nič hudega. Pes ga je ugriznil v ramo in roko Dobro si bo zapomnil 68-let-rti Giuseppe Pizziga iz Stra-marja 692, kaj lahko napravi hud pes. Včeraj ob 18.3Q ga je namreč pes, ki ga imajo pri sosedovih in je strgal verigo, napadel in mu povzročil rane na desni roki in desni rami. Z rešilnim avtom so prestrašenega Pizzigo prepeljali v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti teden dni na prvem kirurškem oddelku. Zlomila si je zapestje Ko se je sinoči 15-letna Li-dia Ceppi z Elizejskih poljan 53 vračala po stopnicah stavbe v Ulici Romagna 76, je nerodno padla in si verjetno zlomila zapestje leve roke. Lastnik čistilnice Žiberna, kjer je Lidia zaposlena, je ponesre-čenko odpeljal v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na orto- pedski oddelek. Zdraviti se bo morala 2 ali 3 tedne. Pila na tla ranjena noga Včeraj popoldne so v glavni bolmšnici nudili zdravniško pomoč 19-letnemu Petru Ulcigraju z Miramarskega drevoreda 109, ki je zaposlen kot kopališki paznik in je nerodno stopil na pilo, ki mu je padla iz rok. Ranil se je v desno nogo in bo okreval v 6 dneh. ------«j>---- Motor so ukradli Neznanci so v noči med četrtkom in petkom ukradli pri Sv. Soboti motor «iso» z evidenčno tablico TS 10105, ki ga je 46-letni Fedele Zugna iz Ulice Doda 37 brez skrbi pustil na cesti pri Stadionu. vedbo popolnega ciklusa proizvodnje, kot je sploh težnja v vsej železarski industriji. Ta načrt bo te dni dokončan in ga bodo predložili na pristojnih mestih. Danes pa se bo odbor sestal in proučil celotno zadevo. Ce ne bo IRI oziroma Finsider zanikal teh zaskrbljujočih vesti, bodo morali vsi delavci železarne enotno nastopiti, da preprečijo te usodne načrte, pri čemer jih bo moralo podpreti vse ostalo delavstvo in prebivalstvo. ' Posebni prehodni stalež za šolnike Sindikat slovenske šole v Trstu obvešča svoje člane in ostalo učiteljstvo, da je izšla uredba o izvajanju čl. 12 zakona št. 248 od 13.3.1958, ki govori o posebnem prehodnem staleiu (Ruolo speciaie transitorio) Rok za vlaganje prošenj poteče v prvih dneh julija t. l.-Ker je treba priložiti prošnji več dokumentov, je nujno, da si vsi upravičenci te čimprej preskrbijo. Uredba je vsem na vpogled pri Sindikatu slovenske šole v Tr stu, Ulica Filzi 8, pri vseh didaktičnih ravnateljstvih, pri šolskem nadzorništvu in pri županstvih. V ta namen sklicuje Sindikat slovenske šole sestanek vseh učiteljev, ki so neprekinjeno v službi od 1.10.1948. Sestanek bo na zgoraj imenovanem sedežu v torek 10. junija 1958, ob 19. uri, kjer bodo u-pravičenci dobili vsa pojasnila in navodila. ODBOR SINDIKATA SLOVENSKE SOLE Svečana otvoritev 10. kongresa univerzitetnih profesorjev Za rešitev vseh vprašanj znanstvenega dela In vzgoje Na kongresu prisostvujejo delegati sedemnajstih italijanskih univerz Včeraj dopoldne se je začel v slavnostni dvorani tržaške univerze deseti kongres vsedržavnega združenja stalno nameščenih univerzitetnih profesorjev. Kongresu prisostvujejo številni delegati sedemnajstih italijanskih univerz, in sicer; iz Trsta, Milana, Genove, Rima, Padove. Benetk. Pise, Pavie, Florence, Ca-gliarija, Catanie, Neaplja, Turina, Moaene, Messine in Siene. Slavnostnega dela kongresa so se udeležili predstavniki vladnega komisariata, občine in driigih civilnih in vojaških oblasti. Za predsedniško mizo pa so sedeli poleg predsednika združenja in predsednika Tržaška federacija KPI o prepovedi slovenščine Priziv notranjemu ministru Tambroniju proti protiustavnemu ukazu od 15. maja Proti prepovedi slovenskega jezika na zborovanju na Trgu Unita so že protestirale SKGZ, NSZ in druge napredne stranke Priziv KPI poudarja, da ukaz krši ustavo in spomenico o soglasju Svoj čas smo poročali, da so Slovenska kulturno-gospodar-ska zveza. NSZ in druge levičarske stranke protestirale proti demokristjansk' zahtevi v odboru za volilno premirje, da se prepove govoriti v slovenščini na volilnem zborovanju na Trgu Unita, nadalje smo objavili protest SKGZ ob Palamarovi prepovedi in njeno pismo, ki ga je poslala predsedniku republike Gronchiju, v katerem je protestirala proti tej r.ezasUšni prepovedi. Tržaške avtonomna federacija KPI pa je vložila priziv pri notranjem ministru Tam-bronijj proti prepovedi govora v slovenščini na Trgu U-nita, ki bi ga morala imeti komunistična slovenska kandidatka za državnozborske volitve Marija Bernetič. V prilivu tržaška avtonomna fede--acija KPI poudarja, da je vladm komisar dr. Palamara z odlokom o prepovedi slo-verjpčine na Trgu Ur.ua, ki ga je izdal 15. maja letos, kršil člen 3 in člen 6 republiške ustavi Jri s posebnimi pravili ščiti jezikovne manjšinske pravice in določa enakopravnost vseh državljanov, vključno enakopravnost uporabe svojega materinega jezika. V pozivu je rečeno, da «v demokiatičnem režimu uživanje te osnovne prav ce ne more na noben način prizadeti nikogar. Poleg trga pa ne mote biti tolmačena kot .zzivama in žaljiva manifestacija. Pravica uporabe Slovenščine je bila v našem me' stu pr znana pred 13 leti, in sicer po polomu fašističnega in nacističnega režima v naših krajih«. Priziv nadalje ugotavlja, da Palamarov odlok krši tudi pravila druge priloge spomenice j soglasju «ki jasno in ne. oporečno zagotavlja enakopravnost pri uporabi jezika. Zato ne more obstajati noben dvom glede pravice, ki jo i-majo Slovenci, da govorijo v svojem jeziku tudi na naj-večjem mestnem trgu, ne da bi to kogar koli žalilo. To imajo lahko za žalitev samo tisti, ki hočejo obnoviti žalostne dogedke iz preteklosti o nasilnem raznarodovanju in s tem pogrevati narodnostno in rasistično mržajo, ki je po členu 5 Posebnega statuta strogo prepovedana in določa kazenriti postopek proti osebam, ki zakrivijo omenjena dejanja«. Nata avtonomna feoeracija KPI odločno zavrača Palama-rove izgovore o «zaščiti javnega reda«, ki jih je uporabil za utemeljitev svojega odloka. Hkrati pa poudarja, da bi morala oblast zaščititi javni red skupno z zaščito svobodnega izvrševanja osnovnih pravic državljanov. Zato tržaška avtonomna federacija KPI zahteva od notranjega ministra Tambronija, naj proglasi Kalamarov odlok za nezakonit in naj ga razveljavi, ker je pomenil najbolj grobo samovoljno dejanje v pretekli volilni kampanji v Italiji. Priziv tržaške avtonomne 'ederacije KPI vnovič dokazuje, da je bila Palamarova prepoved slovenščine na Trgu Unita tudi groba kršitev o-snovnih italijanskih zakonov in zlasti ustave o enakopravnosti vseh državljanov ne glede na narodnost, vero ali raso. Svoj čas smo tudi poročali, da sta jugoslovanski poslanik v Rimu in jugoslovanski konzul v Trstu protestirala proti nezaslišanemu odloku vladnega komisarja, ki je naletel v vsej slovenski javnosti na najbolj odločne proteste, saj sta protestirali tudi SDZ in SKS, čeprav sta svoj protest objavili šele po volitvah. Kot smo že mnogokrat napisali, pobudniki prepovedi slovenščine na Trgu Unita so bili demokristjani, ki so se jun z veseljem pridruži, li fašist: in predstavniki drugih italijanskih nacionalističnih strank. Kljub temu pa so agnelettovci in slovenski klerikalci silili svoje ljudi, naj glasujejo za KD, češ da je e-dina, ki jamči »svobodo in spoštovanje pravic za vse italijanske državljane, naj pripadajo tej ali oni jezikovni -kupini«... Sedaj ko se demokristjani hvalijo s slovenskimi glasovi, bi bilo prav, da bi 8D7, in SKS dokazali vsaj svojin, pristašem, da so njiho. v1 glasovi nekaj zalegli. Toda vse kaže, da ne bo niti drobtinica z znane bogatino- ve mize... Poljubili so bič, ki jih tepe. Avstrijski grafiki v tiskarni ZTT Včeraj dopoldne si je skupina 40 grafičnih delavcev in tiskarjev z Dunaja ogledala tiskarno in klišarno ZTT, ki je izdajatelj «Primorskega dnevnika« in kjer se tiska tudi naš list. Avstrijski gostje so si v spremstvu vodilnega osebja tiskarne in uprave ogledali vse prostore iri naprave ter se o njih zelo povoljno izrazili. V Trst so se pripeljali iz Vidma in nadaljevali pot proti Opatiji, nakar si bodo o-gledali še postojnsko jamo. miMiiiMmimiHliiilHiitiiiiitiiHHiHiiiiiHlmiiiiiiuiitiimtiiimiiiiimiiiimiiiMiiitiiiitmtiiiMi S svečane otvoritve 10. kongresa univerzitetnih profesorjev kongresa prof. Agostina Ca-pocaccia, še prof. Luzzatto -Fegiz, ki je zastopal rektorja tržaške univerze, predsednik tukajšnje sekcije združenja prof. Manlio Udina in predstavnik italijanskih profesorjev v mednarodnem združenju univerzitetnih profesorjev prof. Francesco Vito. Najprej je pozdravil kon-gresiste in prisotne goste prof. Luzzatto - Fegiz, ki je v imenu bolnega rektorja želel kon-gresistom uspešno delo in izrazil zadovoljstvo tržaških profesorjev ter tržaškega prebivalstva, da se kongres vrši v našem mestu. Za njim je govoril prof. Vito. Omenil je veliko italijansko in mednarodno družino univerzitetnih profesorjev, ki so združeni v vsedržavni in v mednarodni organizaciji univerzitetnih profesorjev, kjer je včlanjenih 27 združenj iz raznih krajev sveta. Obenem pa je prof. Vito sporočil kongresistom, da bodo izkušnje tega kongresa služile italijanskim delegatom na bodočem mednarodnem kongresu univerzitetnih profesorjev, ki bo septembra v Bruslju. Po kratkem pozdravu prof. Udine, je spregovoril predsednik kongresa prof, Čapocac- Iz sodnih dvoran Jutri tekmovanje koscev v Bazovici čes^o trs r - 8RZO vic* Objavljamo skico obeh kosov travnika, na katerem bo jutri dopoldne ob 9. uri te kmovanje koscev. Kot je znano, se je k tekmovanju prijavilo 36 koscev iz raznih vasi našega področja, ki bodo tekmovali v skupinah po dvanajst. Najprej bo ena skupina pokosila manjši kos travnika, medtem ko bosta drugi dve skupini pokosili večji kos. Kosce bo ocenjevala posebna komisija, ki jo sestavljajo kmetovalci in strokovnjaki Kmečke zveze ter Zveze ma- lih posestnikov. Kosci naj se zberejo vsaj pol ure pred začetkom tekmovanja v Bazovici, in sicer pred Križmančičevo gostilno (nasproti karabinjerske vojašnice). Tu bodo tudi izžrebane številke prog, ki jih bodo morali pokositi. Omenimo naj še, da bo danes popoldne ob 14. uri geometer Bukavec izmeril in zakoličil proge. Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov pozivata vse Bazovce, ki imajo na razpolago uro časa, da priskočijo na pomoč pri količenju in če kdo vzame s sabo koso, bo zelo dobrodošel Ljudi pa, ki bodo sodelovali pri tekmovanju kot gledalci, še enkrat prosimo, da ne teptajo nepokošene trave, ki je je zaradi suše že tako malo, da predstavlja vsak poteptan šop trave škodo lastniku, ki je dal travnik na razpolago za tekmovanje. Travnik leži na desni strani ceste Bazovica - Trst, in sicer nekaj sto metrov za vasjo v smeri proti Trstu, Ženi je skop grozeč: «To b Uboga ženska se je morala zaradi surovega ravnanja 6 mesecev zdraviti v umobolnici - Ni vedel, da je povozil žensko Na kazenskem sodišču bi morala biti včeraj razprava zaradi zadeve, v katero je (zapleten 34-ie-tm Guido Visnie-vec od Spodnje Magdalene 1238 toda sodišče je sprejelo zahtevo zasebne stranke in odložilo proces. Visnevec je obtežen surovega ravnanja na škodo svoje žene Brune roj. Hvalič, ki se je morala zaradi tega zdraviti 6 mesecev v umobolnici. Nekega dne je surovež. kakor pravi obtožnica, celo skopal pred hišo jamo in zagrozil ženi; «To bo tvoj grob!« Odv, Presti, ki zastopa interese prizadete žene, je zahteva1, naj žensko pošljejo še na psihiatrični pregled, da bodo specialisti ugotovili posledice surovega ravnanja, ki ga je pretrpela. Poleg tega pa je zahteval, naj pokliče-.o na zasliševanje še 6 prič, da bo sodišče laže pojasnilo vso zadevo in ugotovilo obto-ženčevo krivdo. Preds. Corsi; javni tožilec Gruibissi; za zas. stranko odv. Uresti; branilec Fischer-Ta-maro. * * * Ko se je 20. avgusta pred dvema letoma 35-letni Silvano Seppi iz Ul. Vespucci 5 peljal s svojim avtom, na katerem sta potovala tudi njegova žena in sin, po Ul. Fla-via, je nevede zadel s svojim vozilom 36-letno Lucio Lombardi s Rolonkovca štev. 500 Seppi se ni niti zavedel in je nadaljeval svojo vožnjo, zvečer pa je presenečen zagledal karabinjerje, ki so prišli na dom in ga obtožili, da je povozil omenjeno žensko, ki si je pri padcu ranila po komclcih in levi nogi. Včeraj je bila na preturi razprava, na kateri je prizadeta ženska priznala, da se Seppi verjetno ni zavedel nesreče To je obtožencu pomagalo, da ga je sodnik oprostil zaradi pomanjkanja dokazov, tem bolj, ker je že pred procesom poravnal odškodnino ponesrečenki. * * 4 Prel istim sodnikom pa se je včeraj moral zagovarjati tudi 46-letni Giuseppe Donda Ul. Damiano Chiesa 32, ki so ga obtožili neprevidnega nakupa Ukradenega blaga. Do procesa je prišlo, ker je 63-letni Domenico Suriano iz Ul Commerciale 13 prijavil policiji, da mu je sin večkrat ukradel obleke in druge stvari v vrednosti 150.000 lir, ki jih je prodal Dondi za 26.000 lir. Zaradi nakupa tega blaga je sodnik obsodil Dondo na 30.000 lir globe. O Tržaška hranilnica opozarja, da zapade 30. junija rok za predložitev prošenj za štipendije za leto 1957-1958 za študente srednjih šol stalno bivajoče v tržaški občini. Po drobnosti lahko zvedo inte- resenti v sobi št. 100 II. nadstropje občinske palače. Nezgode na delu Med delom na ladji, ki jo gradijo v ladjedelnici Felsze-gy v Miljah se je včeraj dopoldne ponesrečil 20-letni Natale Millo iz Zavelj št. 13. Precej se je ranil po nosu, zaradi česar se bo moral zdraviti dobra dva tedna. Na delu se je ponesrečil tudi 21-letni Claudio Mosetti s Kjadina št. 144, ki je zaposlen pri podjetju Buterat. Delal je v pivovarni Dreher na račun svojega delodajalca, pa je nerodno vtaknil levo roko v tekoči trak. Globoko se je ranil in si poškodoval kosti leve roke, zaradi česar se bo moral zdraviti 15 dni na pr-vem kirurškem oddelku. Ko je včeraj dopoldne 25-letni Umberto Cavaliere vozil tovornik po Korzu Cavour proti železniški postaji, mu je pred ameriškim konzulatom nenadoma postalo slabo. Izgubil je seveda nadzorstvo nad vozilom, ki je šlo še naprej kakor je pač samo hotelo, na srečo pa ne daleč, sicer bi bile posledice lahko hude. Tovornik je med svojo samovoljno vožnjo le zadel ob avto inž. Silvia Barija iz Ulice Her-met 3, ki je tam parkiral. Orjaku se ni zgodilo ničesar, osebni avtomobil pa je precej poškodovan. Na delu pri podjetju «Indu-stria triestina fibre tessili« v starem pristanišču je 19-let-na Marija Jakac iz Ul. Rugge-ro Manna 9 stopila z desno nogo na žebelj. V ambulanti RK so ji nudili prvo pomoč in obvezali rano. Avto proti avtu ponoči pri Štivanu V noči med četrtkom in petkom se je pri Stivanu zgodila prometna nesreča, ki bi lahko imela hujše posledice. Približno ob 21.45 se je 21-letni Sergio Scamperle iz Ul. Scoglio 23 odpeljal z avtomobilom iz Sesljana proti Stivanu; toda na ovinku je izgubil nadzorstvo nad volanom in avtomobil je zavozil na levo stran ceste. Prav tedaj pa je privozil z nasprot ne strani 37-letni Remo Vuga iz Ulice Pietš 12. V avtomobilu je sedela poleg njega njegova 30-letna žena Lilijana. Trčenje je bilo neizogibno. Lilijana Vuga se je precej pobila po glavi, ranila po telesu in dobila živčni pretres, zaradi česar so jo z avtomobilom, ki je malo pozneje privozil mimo, odpeljali v bolnišnico v Tržič. Ozdravela bo v 10. dneh. Šoferjema se ni zgodilo nič hudega, vozili sta pa hudo poškodovani. cia, ki se je najprej zahvalil vsem kongresistom in oblastem, ki prisostvujejo kongresu. Nato je prečital pozdravno brzojavko ministru za vzgojo Moru in generalnemu ravnatelju za vzgojo De Domiziju, ki sta sporočila, da ne moreta prisostvovati kongresu zaradi nujnih obveznosti, ki ju zadržujejo drugje. Nato je predsednik podal poročilo o delovanju združenja v zadnjem letu, in sicer po lanskem kongresu, o sklepih in smernicah prejšnjih kongresov, ki jih je združenje izvršilo, oziroma jih mora še izvršiti in o perspektivnem delu za rešitev vseh vprašanj znanstvenega dela visokošolske vzgoje. Nadalje je prof. Capocaccia govoril o rešitvi nujnih juri-dičnih in gospodarskih vprašanj italijanskih univerzitetnih profesorjev, ki se v vseh povojnih letih borijo z velikimi težavami. Poleg tega pa je predsednik napovedal za danes obravnavo vprašanja državnih izpitov, ki bo eno od najvažnejših predmetov tega kongresa. Dejansko delo kongresa se je začelo ob 17. uri, ko je bilo podano moralno in finančno poročilo združenja. Okrog poldne je kongresiste sprejel na občini prefekturni komisar. Ob 21.30 pa sta pokrajinska turistična ustanova in avtonomna ustanova za turizem priredili v «Hqtel de la Ville« sprejem kongresistom, ki so se ga udeležili številni predstavniki oblasti ter javnega življenja. Zaključni nastop GM v nedeljo v Avditoriju Ne samo starši in prijatelji gojencev, ampak osi slovenski meščani so vabljeni na zaključni letni nastop Glasbene šole naše Glasbene Matice, ki bo v nedeljo, S. t. m. ob 20.30 v Avditoriju. Naši meščani ne morejo in ne smejo zaostati za našimi vrlimi podeželjani, kateri kažejo občudovanja vredno razumevanje za veliki vzgojni pomen in visoko kulturno vrednost šolanja v glasbi. Poleg tega bo omenjeni nastop v Avditoriju zares že pravi koncert. Nastopili bodo najbolj nadarjeni in izurjeni gojenci v raznih instrumentih (klavir, violina, čelo, flavta), mladi na novo ustanovljeni godalni trio, mladinski godalni orkester, nadalje popolni veliki orkester GM z zborom PD «S. Skamperle» in sodelovanjem naših dveh znanih umetnikov Elvire Pi-šian in Renata Kodermaca pod vodstvom prof. Oskarja Kju-dra. In za dodatek: bo sledila še posebna zanimiva točka, ki ni na tiskanem programu. Ne pozabite, cenjeni meščani, da je Glasbena Matica s svojo šolo važna naša kulturna ustanova, s skoro 200 gojencev, ki se — ob popularno nizki učnini in brez državne podpore — stalno bori za vsako liro in je navezana ne samo na umetniško razumevanje, ampak prčdvsem tudi na praktično - gospodarsko zaslombo vseh tržaških SlovencevI M. SNG v TRSTU GOSTUJE NA GORIŠKEM Spored predstav na goriški strani. GUSBENA^MAIICA TRST Zaključni nastop ŠOLE GLASBENE MATICE v Trstu bo v nedeljo 8. junija ob 20.30 uri v Avditoriju Sodelujejo; solisti, klavirski trio, o-troški godalni orkester, orkester Glasbene Matice, pevski zbor prosvetnega društva »Slavko Škamperle«, sopranistka Elvira Piščanc in tenorist Renato Kodermac, dirigent prof Oskar Kjuder. Kot gost sodeluje članica ljubljanske Opere mezzosopranistka Marija Bitenc. Prodaja vstopnic danes v Tržaški knjigarni ter eno uro pred pričetkom prireditve v Ulici Roma 15-11, TIK L. KOŠIR Filatelistična razstava III. filatelistična razstava ob 5-Ietnici kluba. Oglejte si nad dvajset zanimivih zbirk znamk. VSTOP PROST! (Ul. Roma 15-11.) Danes bo razstava odprta od 17. do 20. ure, jutri pa od 9. do 12. ure. Jutri ob 11. uri se bodo razstavljavcem izročile diplome in nagrade. C IZLETI Youmansa: 15.00 Operne. afJJj' 15.20 Orkester Terig Tueci; U4U Klavirske skladbe Bela Bartolja. 16.00 Radijska univerza; vina nastanka mest v Itanj• (7.) ((Fiziognomija rimskih mesi«, 16.15 Lepe melodije in lepi 61 sovi- 16.35 Kavarniški koncert, 17.00 Mozart: Simfonija- št..-« * B-duru: 17.20 F lesna čajanka, 13.00 Oddaja za najmlajše: Gustav Silih-Antonija Curk: »Nekoč je bilo jezero«; 18.45 I*Df*J* skladbe za violino: 19.15 Semant* s 'poslušalkam:: 19.30 ba: 20.00 Šport; 20.45 Slovenski oktet: 21.00 Dramatizirana zgw>-ba Karlo Karli: »Zadeva M*d: tič«; 22.00 Italijanski akvace*. 22.20 Simfonični koncert — “iri-gir- Giuseppe Serra; Bari* Ko cert v Es-d-urli za klavir In 8 dala; GHick: Plesna su.ta Iz re »Alkesta«: 22.45 Orkestri Mariin, Norrie Paramor m ueo -ge Meilachrimo. TRST 1* 11.30 Komorna glasba: 12-00 41. kolesarska dirka po Rab ji, r*-Orkester Segiuri-ni; 14.30 stran«; 19.05 Na-rt op zbora soivtj iz Tržiča- 19.30 Orkester Franc Russo; 21.00 Slušna igra panne«. KOPER poročila v slov.: 7.00, 7.30, 13-4 * 15.00. _ Poročila v Ital.: 6.30, ■ 17.15, 19.15. 22.30. . 5.00-6.15 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 12.00 Gissu po željah; 13.40 Kmetijski našv* ti; 13.45 Popevke in ritmi od in -tam; 14.30 Kulturni obzorm*-((Napredek strokovnega šolstv na Primorskem«; 14.45 15’ z o--kestirem madžarskega radia; *r jj 17.00 Prenos RL; 17.00 Ritmi m pc.pevke; 17.25 Glasbeni varie • 13.10 Dalmatinske pesmi; i»-’V Slavni solisti; 19.00 Znani Pgj?’ 19.30-22.15 Prenos RL; 22.15 Pl®' na glasba. SLOVENIJA , 5.00 Pisan glasbeni spored; 8-““ Lepe melodije — znani napev-8.35 Obisk prj mladinskih zbor v Kranju; 9.00 Radijska šola nižjo stopnjo; 9.30 S :r>Pev na poti; 10.10 Skladbe o mest™ in deželah; 11.00 Pionirski. t*. nik; 11.15 Domači zvoki \R~~ zelenega Pohorja; 12.00 OpoMa*" ski spored opernih melodij; Kmetijski nasveti; 12.40 V ri-tm t«o tipkah; 13.15 Zabavni zv01;' 14.20 Zanimivosti iz znanosti i, tebniike; 15.40 S knjižnega trs. - 16.00 Glasbene ugan-ke; 17.30 Ins ka glasba: 18.00 Okno v B Angola; 18.15 Slovenski 0K‘ . poje skladbe iz čitadniške db®S; 18.45 Jezikovni pogovori; »u. Veselili večer; 21.00 Melodije prijeten konec tedna. TELEVIZIJA 16.30 Direkten prenos 41. 8 lesarske dirke po Italiji — red za otroke; 18.30 P01®?« 05 16.50 Pouk francoščine; Zivljenjejpisi slavnih ljudi; Ah> Garibaldi; 19.40 Popevke; fr; Italijani v Braziliji; 20.30 P« čila; 20.50 «Carose!lo»; 21.00 v. sebna odid-aja o 41. kolesars« dirki po Italiji; 21.15 »MuSiO*; re«; 22.15 Raffaelle Vivia-m: . voščki na posodo«, komedij* 1 dejanju. L01 K I M O Excelsior. 16.00: «Mož, ki n.i hot*1 ubijati«, Don Murray, D. Var^ Fenice. 16.00: ((Foomornica 55 podvodni gusar«. , Nazionale. 16.00: «Strah hr» vzroka«, H. Bogatrt, G. v-ham-e Prosvetno društvo «S. Škamperle« priredi 22. t. m. izlet z avtobusom v Log pod Mangartom in na Predil. Pozivajo se dami, da se čimprej prijavijo za vpis, ki bo vsak večer v društvenih prostorih na stadionu «Prvi maj«, Vrdelska cesta 7 od 20. do 21. ure. * * * Izlet k izviru Soče. Slovenska prosvetna zveza v Trstu organizira 22. t. m. enodnevni izlet k izviru Soče z ogledom Mlinaric, Kugyjevega spomenika in botaničnega vrta. Vpisovanje vsak dan do 14. t. m. na sedežu SPZ v Ul. Roma 15-11. od 8. do 12, in od 15, do 18. ure, razen v soboto popoldne in v nedeljo. Vabljeni vsi člani prosvetnih društev in prijatelji. m. A D I o Danes 7. t. m. ob 20.30 bo v SEŽANI v kino dvorani NASTOP SOLE GLASBENE MATICE IZ TRSTA Sodelujejo: ortkester Glasbene Matice, pevski zbor «S. Škamperle«, solisti: sopranistka Elvira Piščanc, tenorist Renato Kodermac, baritonist Miro Cuk in gianistka Tatjana Uršič, irigiral bo prof. Oskar Kjuder. ( Šolske vesti ) Ravnaleljstvo oržavne nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da je čas za vlaganje prošenj za nižji tečajni, vstopni in s-prejemn' izpit do 10. Junija. Podrobnejša navodila daje tajništvo šole, Ul. della Scuola Nuova št. 12/H. SOLSKE PRIREDITVE Osnovna šola na Repentabru bo Imela svojo zaključno prireditev danes, 7. t. m. ob 19.30. Razstava pa bo juitrl 8. t. m. od 9. do 18. ure. SOBOTA, 7. junija 1958 TRST POSTAJA A 7.00 Jutranja glasba: 11.30 Brez-obvez.no — drobiž od vsepovsod in... Predavanje: «0 čudežni ko-lonjski vodi«; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkester Arturo Mantova-ni; 13.30 Priljubljene lahke melodije; 14.45 Skladbe Vin-centa iiiMiiiiiiimiiiiHiiiiiiiinimiiiiHHiiiimimmi OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 5. in 6. junija t. 1. se je rodilo v Trstu 16 otrok, umrlo je 17 oseb, porok je bilo 5. POROČILI SO SE; agent civilne policije Glovamnii Pella-schier in gospodinja Lidia Pel-lizzon, bančni sluga Luciano Tu-rinetti di Priero in prodajalka Scnia Tringalii, mehanik Mario Maraspimi in gospodinja Andrei-na Babic, tramvajski uslužbenec Bereito Bortolozzo in frizerka Claudi* Cent mi, sluga Angelo Fcmu-laro in gospodinja Lidia Brana. UMRLI SO: 77-letna Lucla Ml-leti-ch vd. Bersi, 71-letna Antonia Stepančič vd. Squerei, 78-letna Caterina Radivo, 87-letnl Pietro Font-anot, 66Jetni Giuseppe Can-ciani, 85-letna Elvira Stefanelli, 77-letna Alba Detla Mattia por. Meneg-uzzi, 64-letmi Giusto Duri-gon, 61-letni Ferdinando De Carina, 61-letni Emlllo Fabiani, 84-letna Elena Mersnich vd, Brosich, 1 dan »tar Claudio Tančo, 50-letna Maria Prottii por. Ba-rzan, 47-letna Maria Sossi por. Ferfo-glia, 66-letna Giovanna Toros vd. Benelli, 66-letna Rosalia Maeo-rich por. Sanic, 64-ietnj Giuseppe Loeurdo. «»-------- NOČNA SLUŽBA LEKARN v juniju Dr, Codermatz, Ul. Tor San Piero 2; De Colle, Ul. P. Revol-tella 42- Depangher, Ul. San Giusto 1; Alla Madonna del Mare, L argo Piave 2; Zanettl . Testa d’oro. Ul. Mazzini 43. Fiioorammatico. 16.30: «£eja zlatu«, G. Ford. Variete; zgode med potovanjem«. Grattacielo. 16.30: (cJolly je zn rel«, F. Sinatra, M. Gaynor. -Supercinema. 16.00: »Obala tr džumk«, D. VVihms, H. Verd^’ lechnicolor, Aicobamno. 16.00: iiRoža v tu«, M. Schell, R. Vallone. -Astra Hojan. 16.30: Dandridge, Curd Juergens- a Iialia. 16.00; «Samo ena ff gp ljubezen«, K. Novak, J. tm Moderno. 16.00: »Vlak za Y“2na’ G. Ford, Van Heflin, m1"” scope. Ob 21.00 TV. S. Marco. 18.00: «Svet tls“ tfechnicolor. Ob 21.00 f ’ - vj(jel Savona. 16.00: »Mož, ki ,Je [eji-svoje trupio«, M. Cralg, r.Jcolor. . ,-osti*’ Viale. 16.00: »Pariške skrivno« F. Villard, L. De Luca. v mjc! Vittorio Veneto. 17.00: yiviei- admiral«, V. Leigh, L. V« ap Beivedere. 16.30: »Neuatrasn J,, je«, S. Granger, A. BljAh, niooior. Marconi. 16.00: »Zenska G. Pečk in Laureen Bat-irpim Masslmo. 16.30: «Vitez s mečem«, Steve Barclay- -jjin* Novo cine. 16.00; »Sin Oherie«, B. Bardot, G. scal. _ 0dPr' Orteon 16.00: »Zdravnik n« tem morju«, B. Bardot. .^1 Radio. 16.00: «Kan*l», ^ film. KINA NA PROSTEM p. Arena del fiori. 20.30; « ^ sko zbirališče«, S. Or*'„^l,i*>,, Paradiso. 20.15: «La Passion* Ob 21.00 IV. ^.olin*»t Pcnziana. 20.15: »Guenda Sassard, S, Koscina. vohu' Valmaura. 20.15: »Dvoboj rov«, C. Wilde. . 1)0' Arena Diana. 20.30; Največ b.vzen na svetu«. ^ »Zadh)* Ariston. . •”> obala«, na svetu«. -zacm . 20.30 in Z^-paget », A. Quinn, O. P” 22-0?-Arena Armonia. 20.30 koscih*; »Zaročenci smrti«, rL.. 8zar*' Garibaldi. 20.15 in , Khain«. tat»- Sladio. 20.30: «Kraljev> Purdoin, A. Blyth. u5o<>e»> Marconi. 20.15: «z*f oacall-,,j G Pečk in Laur«nB pilot Roiano. 20.30: in lepa Sibirljank T MALI OOLA»i. \ —1 ...n 1 ODREZKI BLAGA " prod»JJ šlljka svllr, najlona Ka gle na težo. Izredna P «EMP^st, cene in kakovosti, ^ DELLO SCAMPULAi Ul. Mazzini 40. jjr PODI IZ FURNIR J*, v U1' kv. m - se pr0"®' Gambiti! 3. nKfihKTN ISCEJO SE MLADA ,o, j**' od 1« do 17 M- JkJbr« piua ko in nenaporno; ^°totecfci' pišite: »Fabbrica ov£iae. Caseila postale a®"1"* ' ' •' ZAPOZNELI FRANCOZ CHARLES DE GflULLE Kam plove Francija? De Gaulle Danes Je ne moremo reči, kam to De Gaulle privedel Francijo. Ce pa nam ni znana njegova bodočnost, poglejmo vsaj, kaj je De Gaulle do sedaj napravil, kakšen je njegov značaj in kaj misli o sebi on sam. Charles De Gaulle se je rodil 22. novembra 1890 v Lil-iu. Njegov oče, profesor na Katoliških šolah, se je preselil v Pariz v izačetku stoletja, da b; prevzel vodstvo nekega zasebnega inštituta. V čvojih prvih dveh zvezkih »Vojnih spominov« De Gaulle pripoveduje takole o vtisih, ko je prišel v Pariz. eNič se «te ni bolj dojmilo od sim-bolov naše slave: Notre Dame v noči veličastnost vedeta v Versaillesu, slavolok zmage v soncu, vihrajoče zastave na zgradbi Invalides; nič me ni bolj navduševalo od predstave naših narodnih zmag: navdušenje ljudstva ob mimohodu ruskega carja, vojaška parada v Longchamp-su in čuda svetovne razstave, prvi poleti naših letalcev; nič me ni bolj žalostilo od naših slabosti in naših napak, ki so se. mi v otroških letih kazale v ljudeh in namenih: zapustitev Fachode, zadeva Brepfuss, družbeni konflikti, terske razprtije.# Ze v svojih otroških letih je De Gaulle čutil svoje »zgodovinski' poslanstvo«. Za deseto obletnico rojstva ga je oče spremil na predstavo Ro-standovega «L’Aiglona», ki je dečka navdušil. To ga je tako prevzelo, da je že takrat sklenil posvetiti se vojaški karieri V svojih «Spominih» L'e Gaulle takole opisuje takratno dobo: »V začetku stoletja so se že kazali prvi znaki vojne. Reči moram, da se je moja zgodnja mladost začel a brez grozot in sem že naprej poveličeval to neznano pustolovščino. Nisem pa dvom tl da bo Francija more, la doživeti velikanske pre-n-kušnje. prepričan pa sem bit, da je smisel življenja v tem, da se izkažeš v njeni službi in da bom jaz imel tako priliko.« De Gaulle je obiskoval sloviti vojaški kolegij v Saint Syru, pozneje pa je v prvi svetovni vojni dosegel čin kapetana. Bil je večkrat ranjen in je končal v nemškem ujetništvu. Po vojni je bil službeno na Poljskem, pozneje je poučeval v Saint Syru, končno pa je dob 1 mesto v generalnem tajništvu ministrstva za narodno obrambo. Od leta 1932 do leta 1937 je De Gaulle objavil dve knjigi: »Razprtije Pri sovražniku» in uOstrina meča«. Medtem je Hitler po-«tal gospodar Rajha in De Daulle je napisal novo knjigo; ^Poklicna vojska« z na-hienom, da bi takoj ustanovili vojsko oklepnih edinic, ki bi jo sestavljali izključno Specialisti, in ki bi, poleg o-riale redne vojske, služila za manevriranje. To knjigo so v Nemčiji pazljivo proučili 'n uspeh se je pokazal v drugi svetovni vojni. Ko je izbruhnila druga sve-'ovna vojna, je bil De Gaulle polkovnik in je poveljeval tankovskim formacijam V. ^'vizije v Alzaciji. Toda jlemcl so prebili fronto in to Je De Gaulla skrajno ogorči-*°. Ob vojaškem zlomu takratne Francije je De Gaulle !klenii da bo kjerkoli in ka-korkoi. nadaljeval borbo, dokler ne bo «sovražnik poraženi in sramotni madež o-Pran«. 6. junija 1940 je ministrski Predsednik Paul Reynaud pohval D* Gaulla, da bi sprejel mesto državnega podtajnika ^ ministrstvu za# obrambo. ^°da dogodki so si sledili z Pliskovito naglico in vlada je bila razdeljena med tiste, ki bili pripravljeni na kapitulacijo in one, ki so hoteli nadaljevati z borbo v prekomorskih deželah. De Gaulle ** bil za to drugo rešitev. ’*8. Junija, ko je maršal Pe-J»>n zaprosil za premirje, je ‘Je Gaulle proglasil po londonskem radiu, da se vojna ^mJaljuie; »Pri 49 letih — pi-** De Gaulle — sem se po-‘01 v pustolovščino kot člo-l'*k, fci mu je usoda naložila "ehvaležno nalogo.# Nato je prišla osvoboditev ^ranci;c, obnova republike, Oauilov triumf. Toda De Gaulle ima to slabost, da se 'ftovetl s Francijo, in tako •* nujno moralo priti do kon- 'kta med njim in ostalimi PMitičrumi silami povojne V 18 mesecih oblasti se je De Gaulle v glavnem zanimal za resna vprašanja zunanje in notranje politike, tona mah' ali nič za vprašanja gospodarske in socialne politike. Prepričan, da je rešil najtežje vprašanje, namreč, da le vrnil Franciji njen prestiž, je mislil, da se bodo vsa ostala vprašanja rešila sama po sebi. Zgodilo pa se Je ravno obratno; namesto da bi se vprašanja rešila sama po sebi, so se še bolj zapletla. Tako se je začelo nasprotje med De Gaullom in politič: imi strankami, ki so kljub vsemu vendarle predstavljam javno mnenje. In tako se je De Gaulle umaknil na svoje posestvo v Co-lomby-Les deux Eglisses v prepričanju, da je «v!ak Francije na tem, da ponovno iztiri«. To ga je navedlo do it ga, da se je tudi sam poskusil v politični areni s tem, da je ustanovil sloviti »rassemblement du poeple francais«, ki je bil prav tako politična stranka, hkrati pa se desničarska. To njegovo gibanje pa je kaj kmalu razpadlo m De Gaulle se je u-o-.aknil v privatno življenje us začel pisati svoje spomine Nadaljnji dogodki nam bodo odgovorili na vprašanje, ali je bilo z njegove strani pametno, da se je ponovno vrgel v politično življenje, g.ede katerega je dokazal,, da mu ni kos. NITI V TEM NI ZVEZNA REPUBLIKA NOBENA IZJEMA Tehnično visoko razviti Nemčiji primanjkuje 40 tisoč inženirjev Glavna skrb njenih voditeljev pa niso le domače potrebe, pač pa prednost, ki jih glede tega ima SZ nad vsem Zahodom Za italijansko šolstvo je znano, da preživlja precejšnjo krizo. V osnovnih in srednjih šolah je učni sistem že ver kot zastarel, kar se pc. materialne p1 ati tiče, vemo, da primanjkuje na tisoče učilnic, vseučilišča pa delujejo v tako skromnih razmerah, da smo v začetku tekočega šolskega leta vneli vrsto stavkovnih gibam. Priznati moramo, da razmere niso boljše niti v Franciji celo niti v Združenih državah, kjer prav tako primanjkuje prostorov in učnega osebja, ki je prav tako slabo plačano. Tudi v sosedni republiki Jugoslaviji se šolstvo oori s precejšnjimi materialnimi težkočami, posebno ko se ob nezadostnih prestolih število učencev, dijakov m vseučiliščnikov neprestano naglo veča, V mi boljših razmerah ni šolstvo v Zahodni Nemčiji in bonnski politični krogi so začeli o tem resno razmišljati. Značilnosti krize nemškega šolstva So prav tako v pomanjkanju šolskih prostorov, v slabo plačanem učnem o-sebju, v neprimernih in nepopolnih znanstvenih inštitutih in v pomanjkanju sredstev za nakup sicer dragih, toda nujnih naprav za sodobni jtudij, Ce to primerjamo s prejšnjo oceno šolskih razmer t> o-stalih sosednih deželah, vidimo, ii, niso Nemci nič na boljšem kot ostali, vendar postavljajo Nemce te pomanjkljivosti v še posebno težak položaj. Odgovorni krogi v Bonnu pravijo, da če se ne bodo razmere v najkrajšem času popravile, Zahodna Nemčija ž? čez nekaj let ne bo več sposobna nadaljevati svoje tekme z ostalimi deželami Zahoda, In to. kar bonnske hudi najbolj skrbi, je vprav pomanjkanje tehnikov in inženirjem Nemški zvezni republiki, ali boIje njeni industriji primanjkuje 'e sedaj nad 40.000 inženirjev. Zahodnonemška vseučilišča nikakor ne morejo dajati dovolj inženirjev za od dneva do dneva naraščajoče potrebe. Računa se, da potrebuje zahodnonemška industrija vsako leto najmanj 5000 novih inženirjev. Pomanjkanje tehnikev in inženirjev je tolikšno, da nemški industrijci nabirajo nove inženirje že na Elfriedo von Nardoff, 32-letnn Američanko imenujejo živo enciklopedijo. V zgodovini televizijskih «quizov» Je postavila nov rekord, ko je zaslužila 237.500 dolarjev ali okrog 150 milijonov lir vseučil-Ščih in inštitutih, še preden ti končajo šolo in jih zvabljtjo v svoja podjetja z visokimi plačami in posebnimi nagradami. ZahoOnonemški minister za notranje zadeve Schroeder, v čigar kompetenco (čudna ugotovitev in delen odgovor na vprašanje, od kod ta kriza) spada tudi vprašanje šolstva, ker v zahodnonemškem zveznem ministrstvu ni ministrstva za prosveto, je pred bonns;-.im parlamentom pred kratkim izjavil, da bo do leta 191:) v zvezni republiki primanjkovalo 30.000 inženirjev in da se zato vlada ukvarja z vrsto ukrepov, ki bi bili primerni za esanacijo hudega položajen. Preit,sem bo morala zvezna vlada dati mnogo več sredstev za šolstvo, prav tako bodo morale v mnogo večji meri prispevati za šolstvo in znanstvene raziskave vlade posameznih dežel. Poleg tega bo vlada skušala čimprej povečati število docentov na vseučiliščih, ki je sedaj «vse-kakor nezadostno» — kot je tekel minister Schroeder. Se posebno mučen položaj je v zahodnonemških osnovnih rn srednjih šolah, kjer je treba čim.prej začeti s korenitimi ukrepi, v Zahodni Nemčiji bi morali čimprej zgraditi najmanj 22.000 novih učilnic, in kot je rekel Schroeder, stare popraviti ter učnemu osebju, ki je v splošnem zelo slabo plačano, napraviti šolo (»bolj privlačno». Po računih zahodnonemškega ministra Schroederja primanjkuje v srednjih šolah najmanj 7000 profesorjev, V zadevo šolstva o čemer je pred kratkim razpravljal bonnski parlament, so posegli tudi nemški socialdemokrati, ki so prav tako pokazali svojo zaskrbljenost nad skrizo nemškega šolstva«. Večina govornikov, ki se je ob tej priložnosti oglasila k besedi, je postavila v ospredje tudi politični problem tega vprašanja in sicer povprečno mnogo manjše število inženirjev in tehnikov v Zahodni Nemčiji in v zahodnih deželah nasploh v primerjavi s Sovjetsko zvezo. Ko je eden od demokršian-skih poslancev bonnskega parlamenta govoril o velikanskih naporih, ki jih dela Sovjetska zveza tudi na področju vzgoje in pri usposabljanju višjih strokovnjakov, je poudaril, da «*o za Zahod šole in vseučilišča prev toliko nujna in važna, kot so nujne in važne vojašnice>:. Ni dovolj, je rekel isti poslanec tekmovati s Sovjetsko zvezo le na področju znanstvenih raziskav za vojsko, ampak je treba predvsem dobiti bitko v industrijski tek- mi in v tekmi za gospodarsko prednost m.ed obema blokoma. Prednost Sovjetske zveze ca področju tehničnega usposabljanja je bila prikazana tudi s statističnimi podatki, ki so bili objavljeni v zahodnonemškem tisku. Od tod zvemo, da so sovjetska vseučilišča dala lani na milijon prebivalcev 280 novih inženirjev, cočim so v istem letu na mi-l-jon prebivalcev ameriška vseučilišča dala le 136 novih inženirjev. V zahodni Evropi pa je to število še mnogo .manjše, saj odpade na milijon prebivalcev komaj 67 novih inženirjev, v Veliki Britaniji pa komaj 57. inženirjev, pa čeprav je Velika Britanija v zadnjem času uporabila v ta namen velikanska sredstva. Iz tega izhaja, da je Sovjetska zveza sama, ne da bi v njeno število vključevali tudi nove inženirje vzhodnoevropskih dežel, dobila lani na milijon prebivalcev 20 inženirjev več kot vse dežele zahodnega sveta skupaj. V Sovjetski zvezi diplomira na leto povprečno nad 60.000 mladih inženirjev. Se še ne upata...? (Foto M. Magajna) NEKAJ RAZMIŠLJANJ OB LETOŠNJI HUDI SUŠI Kerbokošnja tokratslaba pomislimo na druge kulture Moča nam dolgo ni pustila v polje in tako smo z zamudo posadili in posejali. Ko pa so krompir, koruza in druge kulture vzklile, je pritisnila suša. Za žito je zares že skrajni čas, da pride do dežja, ker je ponekod začelo že rumeneti in kaže, da bo zrnja malo, skoraj nič. Skratka, se kaže kaj slaba letina, morda razen na trtah, kjer so nastavki obilno naloženi, in ker zdrži trta dalj časa sušo kot enoletne kulture, je upati, da bo nam v tem prizaneseno. Kot z žitom, krompirjem in drugimi kulturami, zelo slabo kaže tudi s krmo. Suša ni dovolila, da bi se trava razrastla in postala gosta. Kdor je nekaj gnojil, je v začetku, dokler je bila zemlja še vlažna, mogel računati z nekoliko obilnejšo košnjo, kdor ne, je še veliko na slabšem. Pri nas pa delamo pogosto še to napako, da kaj radi počakamo, da trava «do- iiiliiiiiiliiimiiiiiiiimiimiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiHliiiniiiiiiiiiMMHMMMiiiil gg®®®®®®®®®®®®®®®®®®®® 1 FOTOGRAFSKI KOTIČEK □lDoDDopioa a Naslovi na kinematograf msmasmsim rflig«r«1®(ilWwi;»iW®BB®®®®BBBBBBB®®lBl®®®Slll®®Bff»I»l®Bil®®BlilWBl®IBiaiBii¥iaiTBi5ifiiBigiig[giW®lB(giiiT»iiaigi(araiar»ii Zelo redki so tisti kinodile-tanti, ki razpolagajo s sonorno apaiaturo. Taka oprema nas reši pri projekciji na platno vsake razlage, kaj predstavlja projicirani film. Malo je tudi takih diletantov, ki si oomagajo z naslovi, a večina je takih, ki ne poskrbijo za naslove, ampak razlagajo sproti vsako sliko. Ce odpade razlaga in mora gledalec pogo-stoma vprašati, kaj pravzaprav vidi na platnu, vzbuja taka projekcija le malo zanimanja ki bi bilo vse drugač-ro, ako bi bil gledalec sproti obveščen o vsem, kar se dogaja na platnu Res je, da so tudi take projekcije, ki zahtevajo le redko razlago, ker gledalec pozna kraje in ljudi, ki jih vidi na platnu, a tudi take znane slike pridobijo na veljavi, če sledi vsaki spremembi pokrajine primeren naslov. Ze 30 let je poteklo odkar sem imel opravka z 9.5-mili-m e trsk, m filmom Pathe Baby, a se dobro spominjam, kako se je film pri vsakem naslovu ustavil, tako da je bila potrebna za naslov ena sama .-lika. kar je predstavljalo velik prihranek na filmu. Taka slika je ostala nepremaknjena tudi celo minuto, za kar bi bilo m; današnjem 8-milime-trskem filmu potrebnih nekaj metrov filma. Čudim se, da je .šel ta format pri nas v popolno pozabo, ko je v nekaterih državah že vedno močno tenjen, Višji izdatek za film se obilo poplača s prihrankom na filmu, ki se pri 8-milime-irskem filmu porabi za na-f.love. Diletant, ki hoče spopolniti lilm s potrebnimi naslovi, si mora pripraviti dve močni žarnici, s katerima bo osvetlil naslov, ki ga pripravi na potrebni podlagi Za to mu lahno služ: navaden papir, tkanina, juta in les, Ce je podlaga trla, bodo črke črne in .narobe, £rt črno belem filmu ne pride barva sploh v poštev. Crke so lahko napisane v navadni kurzivni pisavi, lahko nalepljene, a ie najboljše so tiste, ki se pritrdijo z lepilom na vsako podlago. Izbira takih čr< je velika in priznati je treba, da niso niti drage, če pomislimo, da nam služijo večkrat Pri snemanju naslovov gre prednost belim črkam na črni ali temni podlagi, ker so beli našlo /i glede na belino, ki jih obdaja, teže čitljivi.. Kar je belega se navadno nekam blešči kar oko že po kratkem gledanju utrudi, medtem -o se oko pri belih črkah na temni podlagi tudi pri dolgem gledanju ne utrudi. Reki- smo da moramo razpolagati z dvema močnima Žarnicama, ker bi enostranska osvetlitev imela ta posledico, da bi bil naslov na strani e-ne same žarnice svetel, a bi proti drugi strani počasi temnel. Dietant mora pri tem delu tudi upoštevati, da ne pride na film to, kar vidi v kukalu in je treba zaradi tega pomakniti snemalni aparat za to. ko, kolikor je razlika med kukalom in objektivom. Pri snemanju oddaljenih objektov ne pride ta razdalja v poštev pri bližnjih objektih pa je pomaknitev aparata nujno potrebna, ker bi dobili na filmu v se nekaj drugega kakor tisto, kar je oko videlo pri nastavljanju. Obstajajo sicer take prizme, ki popravijo paralakso, je pa strošek za nakup take prizme, ki je precej draga, nepotreben. Pri barvnem filmu je izdelava naslovov neprimerno lažja, kajti v tem primeru navadno odpadejo bele ali črne črke, ki jih nadomestijo bar-vane. Podlaga ni nikdar ne črna in ne bela, kakor niso niti črke in je v tem pogledu kiuoamater prost v izbiri po svojem okusu. Pri projekci- ji se svetlordeče črke lepo od-oijajo od temnomodre podlage, kakor se lepo odbijajo svetlomodre črke od temno-ideče podlage. Ni pa s tem rečena da mora biti podlaga enobarvna. Ravno v naslovih pride do izraza iznajdljivost in dobe; okus. Lepi so naslovi na pisanih j-odlagah, posebno so za to primerne nekatere tkanine. Ker se na take tkanine težko prilepijo tudi najlažj črke, si moram« pomagati s stekleno ploščo, na katero prilepimo črke in jo držimo nekoliko stran od podlage. y poštev za ..odlago pride tudi listje. Lepi pridejo naslovi na bišijanu ali na trtnem listju. Ker je prostor, ki ga potrebujemo za naslov, navadno majhen, nam zadostuje le malo listja, ki ga pritrdimo na podlago, ako stoji ta navpično. Priporočljiva je tudi primi-*ivna priprava za navpično postavitev kjinoaparata in vodoravno postavitev podlage za naslove Taka priprava obstaja iz lahkega lesenega ogrodja na katerem je pritrjen ki-noaparat, pod njim pa je postavljena lesena tabla, na katero se prilepi barvan papir, listje ah tkanina. S tako pripravo je tudi lažja pomakni-tev aparata in njegovega objektiva na točno sredino, pri čemer pomaga lahko utež. Kakor pri vsakem delu, pride tudi pri snemanju naslovov v poštev iznajdljivost diletanta, kajti kopiranje tistega, kar se je videlo pri drugih, ne dela začetniku prevelike časti. R. p. ■II ■■■lllllll MIH ■■ lili I >IIIM IMIIMIII lili ,>(11,1,, m,!, UlmlMMIimillllllltlimilMIIMHMIIMIIV Angleška špijonaža VVilliam Miller in Paul Thompson sta dva študenta i/ Oxforda. Kljub temu, da še nista kcmčala študijev, sta že odslužila vojaški rok, in to v neki zelo delikatni ustanovi: v (Intelligence Servlceu#. 21 maja so Ju zaslišali pred londonskim preiskovalnim sodiščem v Bovv Streetu. To sodišče mora le ugotoviti, ali sta dejansko kriva, nato pa ju predati drugemu sodišču, ki jima bo sudilo. Policija ju namreč obtožuje naslednjega: Ko sta slekla uniformo, sta napisala in objavila v dijaški reviji ulsis# reportažo s slikami, v katerih odkrivata metode in podrobnosti iz angle ške obveščevalne službe. Naslov te reportaže je bil; elnci- denti na meji: evo resnice!# V tej reportaži navajata med drugim: »Britanska letala tingirajo. da so zgrešila smer in letijo nad Vzhodno Nemčijo in fotografirajo objekte. Zelo hitri čolni, ki so jih zaplenili po vojni v Nemčiji, in ki jim poveljuje angleški kapitan pod švedsko zastavo, se zaletavajo v sovjetske vojne ladje na manevrih »' Baltiku, fotografirajo in zbirajo informacije. Neki tak čoln je prodrl celo v leningrajski pristanišče kjer je izkrcal skupino vohunov prav tako vohuni,# Itd. Zdi se neverjetno, da so to pisali in objavili Angleži v Angliji. Ko je revija «lsis» to objavila, so mnogi mislili, da gre za norce ali provokatorje. Toda Miller in Thompson odklanjata i prvo i drugo domnevo. Zlasti Ju bremeni dejstvo, da sta objavila tudi neke slike iz arhiva nlntelligence Ser vicea#. Ko sta bila sprejeta v to ustanovo, sta morala priseči, da ne bosta odkrila niti najmanjše podrobnosti iz *e službe. To prisego sta prelomila. «»------- Belinda Lee Znani londonski lotograf Cornel Lucas, mož znane filmske igralke Belinde Lee, zahteva sodno od kneza Filipa Orsinija, ki mu Je zape'jal ženo, milijonsko odškodnino. Zadeva se Je začela v preteklem januarju, ko so časniki poročali, da sta knez Orsi-ni in Belinda Lee poskusila napraviti samomor. Knez Or-sini je oženjen in ima otroke Belinda Lee Je pripravljena zapustiti svojega moža, teže pa je Orsiniju pustiti svojo ženo zaradi njegovega izjem nega družbenega položaja, hkrati pa tudi iz materialni^ razlogov: njegova žena je bogata, on pa ne. Zena Je knezu odpustila. Kakor piše sedaj turinska «La Stampa#, je med ogorčeno ženo in knezom v imenu Vatikana posredoval Jezui*ski pater Rotondi. Toda Orsini in Belinda Lee se še nista sprijaznila z usodo. Orsini Je vendarle zapu stil ženo in odpotoval v Pariz. Mnogi francoski in italijanski časopisi so objavili slike kneza in angleške igralke s francoske riviere. Belinda Lee baje celo pričakuje otroka. Cornel Lucas se je obrntl na sovjetsko ozemlje. Zlasti se pri takih podvigih odlikuje ne le na odvetnike, ampak tu-neki angleški kapitan z lese- di na detektive, ki so od |a-no nogo. V raznih zapadnih nuarja dalje marljivo zbirali rin kg prirastka potrebuje poslaništvih k Londonu soj podatke o gibanju Belinde 1 komaj 5 kg škrobne vredno zori». Nekateri menijo, da je trava zrela, ko postane gosta in je že zdavnaj ocve-la. To je povsem zgrešeno, ker bilke s takšnim dozorevanjem ne pridobivajo prav nič na hranljivosti, pač pa izgubljajo, ker se v njih nabira vedno več neprebavljive celuloze in če je nekoliko poznejša košnja za malenkost obilnejša, nismo s tem prihranili prav nič, ker smo imeli sicer nekoliko večjo količino, na kakovosti pa smo mnogo izgubili. če ta splošna, vedno veljavna pravila prenesemo na letošnje razmere, bi moral vsak kmetovalec še veliko ttezneje premisliti, kdaj bo pokosil, Ker krma slabo o-beta, izkoristimo dobro vsaj to, kar se izkoristiti še da, da ne bomo imeli dvojno izgubo, da nam ne bo pičla trava preveč «dozorela» in bomo kosili dejansko le na celulozi bogate bilke, ne pa trave in si ne pokvarimo morebitne otave, ki bi ob poznejšem ugodnejšem vremenu mogla biti bogatejša. Velja torej nasvet, da je bolje pokositi travo dan prej kot dan prepozno. Ko smo že pri krmi in še posebej pri žalostni ugotovitvi, da bo košnja povečini slaba, moramo nekoliko več razmišljati, kako bomo letos prehranili živino. Ponekod v kmetijsko naprednejših de-želah, in tudi ponekod v sosednih krajih, si živinorejec pomaga s tem, da na njive po oziminah poseje krmne rastline. Ko bomo poželi pšenico, posejmo po njivi koruzo za zeleno krmo. Do jeseni lahko krmimo živino kar z zeleno koruzo, za zimo pa si jo lahko posušimo, saj na siliranje te odlične krme ne moremo računati, ko nimamo silosov. Po ječmenu pa, če nismo kot druge kulture podsejali korenja, bomo sejali oziroma sadili peso. Ponekod sadijo namesto pese kolerabo, ki je veliko bolj bogata na redilnih snoveh kot pesa ali repa. Seveda ni niti repa odveč, posebno letos bi ne bila odveč. Morda se bo kdo vprašal, čemu toliko poudarjamo to Vprašanje in bo pristavil še, aa vse to drago stane, da se v naših razmerah vse to intenzivno obdelovanje ne splača. Pa ni tako. Ne glede na koristnost živinoreje zaradi vprege, zaradi mleka in gnoja, gre tudi za vprašanje neposredne koristi. Kdor lista gospodarske liste, opaža veliko povpraševanje po mladih bikih, juncih, telicah in teletih. Najvišje cene na tržišču imajo vprav junoi in telice za klanje. Poleg tega pa se govedo vprav v tej dobi najbolj naglo razvija. Miadi biki, sposobni za pitanje, dosežejo na pr. že v prvem letu starosti do 300 kg teže. Nekatere pasme celo do 350 ali do 400 kg. če pa jih ob letu začnemo še posebej pitati, pridobe že v šestih mesecih nadaljnjih 200 kg. Kako naglo taka živina napreduje, nam pove strokovna ugotovitev, da za sti, to se pravi toliko škrobne vrednosti, kolikor je vsebuje 6 kg sena, 3 kg črne detelje, 4 kg krompirja in 3 kg močnih krmil. Ko bo kdo vzel v roke svinčnik in napravil majhen račun, bo opazil, da to meso ne bo nič preveč poceni. To je res, toda noben kmečki pridelek ni poceni, če začnemo za vsakega delati obračune, če pa vemo, da potrebuje za 1 kg prirastka vol 9, 10 ali celo 11 kg škrobne vrednosti, je primerneje in koristneje krmiti raje miado govedo kot staro. Poleg tega je govedo v normalnih razmerah še najbolj gotov pridelek, ker ga suša sicer nekoliko podraži, nikakor pa ne vzame. In isto velja za preveliko močo ali za morebitno točo, ki nam lahko v nekaj urah pobere letino, za katero smo se mučili dolge mesece. Zaključiti torej smemo, da se bomo tudi letos kljub pomanjkanju krme, morali še bolj o-prijeti živinoreje. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIII So rahete proti toči učinkovite? Srbski strokovnjak za kmetijsko vremenoslovje prof. Obuljen meni, da s sedanjimi sredstvi ni moč preprečiti toče. Po njegovem so rakete proti toči v primeri z velikansko sil) gibanja zračnih gmot tako reznatne, da se kar izgubijo v neenakem boju z e-iemeninrnimi silami. In vendar je na svetu veliko ustanov, k; se s tem ukvarjajo in praktični primeri so pokazali vsaj lo-kalen uspeh. HOROSKOP -ZA DANES. OVEN (od 21. marca do 20. aprila) Irkcristite do skrajnosti svijo iznajdljivost. BIK (od 21. aprila do 20. maja) Ce boste oklevali, s* vam h" priložnost izmuznila. DVOICKI (od 21. maja do 22. junija) Na vidiku prijetno >rečanit. RAK (od 23. junija do 22. julija) Odprite svoje srce in ne m«1 .etarite s čustvom. . LEV (od 23 julija do 22. avgus a) Računajte le nase in ne nasedajte lažnim prijateljem. DEVICA (od 23. avgusta do 2". septembra) Za odločitev poča!ka/e na popoldanske ure. TEltiNICA (od 23. septembra do 23. oktobra) Za drzne poteze so vam okoliščine u-godne ŠKORPIJON (od 24. oktobra do 22. novembra) Ne sodite po zunanjih znakih, če nočete doživeti razočaranja. STRELEC (od 23. novembra no 20. decembra) Le z nekoliko dobre volje boste dosegli uspešen zaključek. KOZOROG (od 21. decembra d; 20. januarja) Na vidiku je prepir, toda vam naklonjena oseba bo zadevo poravnala. VODNAR (od 21, januarja do 19. februarja) Izkazali se boste z močjo in odločnostjo, toda neodvisnosti ne smete zlorabiti. RIBE (od 20. februarja do 20. marca) Znati morate popustiti. če je to potrebno. — Manitca, naj umijem tudi dedkove zobe, ki so tu v ko' zarcu..jj | Go riške »•beneški dnevni k S pr 21.00 Velik porast obmejnega prometa v maju opust 0 ital. nicami je p in 62.000 ju irešlo mejo g. državljanov Na solkanskem bloku nad 20.000 prehodov v obeh smereh Kolesarska dirka pa Italiji V preteklem mesecu so na goriških obmejnih blokih zaznamovali porast obojestranskih prehodov malega obmejnega prometa in mednarodnega prometa. V maju je prešlo državno mejo 21.567 italijanskih državljanov s pro-puatmcami, medtem ko je 'k nam prišlo 62.684 Jugoslovanov. Poleg teh je prišlo k nam ie 12.280 dvolastnikov in odšlo v Jugoslavijo 3.635 ital. dvolastnikov. Število prehodov po posameznih blokih je bilo naslednje; Rdeča hiša 6419 ital. in 9661 jugoslov. državljanov, Solkan I. 5743 ital. in 14.553 jug. državljanov. Ceglo 368, 1756, Versa 475, 1806, Stever-jan 477, 1734, Rafut 1470, .9080, Semp“ter 3393, 14.091, Miren 1496 italijanskih in 3871 jugoslovanskih državljanov. Na mednarodnem bloku pri Rdeči hiši je prešlo mejo 3614 italijanskih državljanov s pot. nim listom (1832 jih je vstopilo, 1782 pa jih je odšlo v Jugoslavijo) ter 2002 tuja državljana (vstop: 1047; izstop: 953). Cez isti blok se je odpeljalo 1348 osebnih avtomobilov, prišlo pa jih je 1251. V Jugoslavijo je tudi odšlo 561 kamionov, ki so peljali 8.233 stotov blaga iz Jugoslavije pa ie prišlo 596 kamionov s 103.506 stoti raznega blaga. 29. JUN.JA V GORICI Mednarodna razstava psov v občinskem parku Organizatorji mednarodne razstave psov Gino Gionchet-ti, ing Piazzesi, Mario Moras-si, Codellia in dr. Giorgio Gionchftti so pričeli s tehničnimi pripravami za razstavo, ki bo kot vsako leto v nedeljo "9 junija v občinskem parku. Svojo udeležbo so že sedaj najavili poleg goriških, tržaških in videmskih lastnikov piov tudi inozemci kot na primer Jugoslovani, Avstrijci, \emci. Pse bodo ocenjevali švicarski, nemški, jugoslovanski in italijanski sodniki. Raz. deljenih bo tudi več nagrad. Častni predsedstvo nad organizacija razstave bo prevzel prefekt dr, Nitri. «»— Nagrajevanje otrok v Beneški Sloveniji Hrandnica je razpisala med šolarje Berečije nagradni natečaj za najboljšo nalogo, ki bo obdelala vprašanje varčevanja Pred dnevi so naloge pregledali m izbrali najboljše, ki so jih nagradili. Za te naloge so učenci prejeli hranilno knjižico z "Ž.OOO lirami. Med nagrajenci so Luciana Goriup in petega razreda šole v Topolovem — občina Grmek, Renizo Onesti iz petega razreda osnovne šole v St. Petru in Assunta Ross iz petegi razreda osnovne šole v Brdcih v občini Sovodnje. Nagrajevanju so prisostvovali žol9ki predstavniki in direktor podružnice hranilnice iz Čedada. Avtobusni izlet v Soško dolino Slovensko planinsko društvo v Gorici pnredi v nedeljo 15. ‘ m. celodnevni družinski izlet v Soško dolino. Odhod z avtobusom ob 6.15 iz Podgore m ob 6.30 iz Gorice do Men-gor na Tolminskem, nato obisk Gregorčičevega groba v St, Lovrencu pri Kobaridu s povratkom v Tolmin, kjer bo skup n * kosilo. Popoldne ogled nimivosti v bližnji okolici. Vožnja za člane 500, za nečlane 600 lir Pri vpisu je tre. Da plačati tudi po 100 lir na Tačun kosila. Vpisovanje v kavarni Bratuš do četrtka 12. t m. Spremembe voznega reda naj se pravočasno objavijo Na praznik rešnjega telesa so mestni avtobusi vozili po drugih ulicah, ne da bi javnost za to vedela Zaradi procesije, ki je bila v četrtek v Gorici, so mestni avtobusi, ki vzdržujejo promet med obema železniškima postajama in z okoliškimi vas. mi, spremenili smeri vožnje. Namesto da bi vozili po Kor-zu, so vozili po stranskih cestah, rnenda po Ul. Angiolina. Ker uprava mestnega avtobusa ATA, odnosno oblasti, ki skrbijo za pravilnost mestnega prometa, teh sprememb ni sporočila javnosti (to bi z velikim uspehom opravil krajev, ni tisk), je marsikateri Goričan, si je bil namenjen za železniško postajo, na Korzu zamar. čakal mestni avtobus. Zato jt tud: zamudil vlak. E-nake i.eprilike so imeli ljudje, ki so se peljali v Sovodnje. O svojh neprilikah so telefonirali tudi v naše uredništvo n nas prosili, naj napišemo, cia so zaradi njih zelo ogorčeni. Opozarjamo pristojne oblasti, da v takih primerih objavijo spremembe o vožnjah avtobusov, da potniki ne bodo prizadeti. «»------ Kopalni bazen pušča Mesnega kopališča v Ul. Cadorna še ne bodo mogli odpreti, ker so ugotovili, da bazen pušča. Predvčerajšnjim so ga namreč napolnili z vodo, včeraj zjutraj pa so s presenečenem opazili, da je vodna gladina zelo upadla. Zaradi tega >o vodo odtočili in pričeli s popravilom, da bi razpoke zamašili. Upravni odbor kopališča meni, da so nastale razpoke v bazenu zaradi pritiska vode, ali pa zaradi premik", zemeljskih plasti, ki o ga povzročili oklopni oddelki, k" so se na praznik re-rublikc peljali po Ul. Cador-r,a ni Trg. C. Battisti. Iz Trsta v Gorico še en večerni vlak V Iiasem listu smo pred leti objavili članek, v katerem :.mo zahtevali, naj uprava železnic tako sestavi vozni red v jakov, ki peljejo iz Trsta v Gorico, da bi imeli Goričani zvečer boljšo zvezo, kot jo ,majo. Po novem voznem redu odpelje iz Trsta vlak v Gorico ob 21.50 in se pripelje v Gorico ob 22.55. Goričani so na Trst zelo navezani. Tjakaj hodijo na raene prireditve. Kdor nima svojega prevoznega sredstva, je nujno ve. zan na iv.ezniš-ko zvezo. Ker j-a je le ta neugodna, mora ogled večerne predstave odložiti, sli pa v najboljšem primeru’ čakati na prvi jutranji vlak, kar se lahko dogodi samo v izrednih primerih kot je pust, Novo leto in ob podobnih praznikih Ker se je te dni pojavila težnja po boljši večerni železniški zvezi med Trstom in Gorico (dobre zveze v tem pogledu imamo Goričani z Vidmom) tudi v drugih listih, ki Tolminskih korit in drugih za- so ta predlog navedli v zve- i.i z novim voznim redom, smatramo za potrebno, da pridružimo tudi naš glas in da na to vprašanje ponovno opozorimo železniško upravo. «»----- Novi rešilni avtomobil Zelenega križa Danes dopoldne ob 10. uri bodo v Ljudskem vrtu izročili namenu novi rešilni avtomobil goriškega Zelenega križa, ki ga je ustanova kupila s pomočjo prispevka raznih ustanov. Avtomobil je «lan-tia apcia». V njem so nameščene vse zdravniške priprave, ki so potrebne za udoben prevoz bolnika; klimatske naprave, steklenica s kisikom, umivalnik z omarico in sesa-.ec zraku. «»----- Podjetje ATA odpusti sedem uslužbencev Podjetje ATA namerava od. j ustiti sedem delavcev zaradi »prevelikega števila zaposlenih*: To je razvidno iz ob-ave, ki jo je ravnateljstvo podjetja razobesilo na oglasni neski. Odpuste utemeljuje s hitrejšo vožnjo na progi štev. 1 in s spojitvijo prog štev. 3 in 6. k: jo je demokrščanska večina v občinskem svetu o-dobril.i lani poleti. Jugoslovanski film v kinu Vittoria V kino dvorani Vittoria bodo danes pričeli predvajati film »Velika modra cesta« (La graode strada azzurra), ki so ga lani snemali v italijansko-jugoslovansko-francoski koprodukciji v Jugoslaviji in ki ga je mednarodna kritika dobra ocenila. Pričetek predstav ob 17.15. «»-— Kino v Gorici CORSO. 17.00: »Timbuctu«, J. Wayne, S-Loren, R. Brazzi. Cinemasoc-pe v barvah. VERDI. 17.00: »Jolly je ponorel«, F. Sinatra in M. Gay-nor. VITTORIA. 17.15: »Velika modra cesta«, A. Valli in Y. Montani, barvni film. CENTRALE. 17.00: »Osvajalci Zapada«, J. Mac Crea in V. Mayo, cinemascope v barvah, MODERNO. 17.00: «Upor ujetnic«. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na go riškem leta-! šou zabeležili najvišjo temperaturo 25 stopinj ob 14. uri, najnižjo 11,6 stopinje ob 5.30. ««----- DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Urbani e Albane-: 1. NENCINI 5.39*49” s p. h. 32.311 km na uro; 2. Favero Vito, 3. Bobet Louison, oba s časom zmagovalca; 4. Geminiani Raphael 5.39*52”; 5. Poblet Miguel 5.40*20”; 6. Baldini, 7. Adriaenssens, 8. De Bruy-ne, 9. Junkermann. 10. Brankart, 11. Lorono, 12. Ranucci 13. Botella 14. Gaul, 15. Fornara, >6. Plankaert, 17. Brenioli 5.42*37”; 18. Pintarelli, 19 Tinazzi, 20. Moser, 21. Ernzer, 22. Bahamontes 5.44*46”; 23 Benertetti 5.45*32”; 24. Gismon-di, 25. Barale. 26. Catalano. itd. Splošni vrstni red po 18. etapi; 1. Baldini 82.12*48”; 2. Bran kart z zaostankom 4*17”; 3 Gaul 607”; 4. Bobet Louison 9*27”; 5. Nencini 10*36”; 6. Poblet 11*18”: 7. Lorono 12*12"; iiHHiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiMiiiininmiiiiiiinniiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmimimili Četrtfinale Davisovega pokala Italiia-DansRa 3:0 Ugodne vesti iz Vesterrasa Beara, Milutinovič, skoraj gotovo proti Vsi trije so sinoči igrali v A moštvu proti B moštvu - Boškov napoveduje zmago VESTERRAS, 6. — Po vesteh iz jugoslovanskega tabora, bo jugoslovanska nogometna reprezentanca odigrala nocoj zadnjo trening tekmo z B moštvom (zaradi pozne ure nam potek treninga še ni znan): A reprezentanca bo verjetno nastopila z najboljšo postavo in sicer: Beara; Šijakovič, Crnkovič; Krstič, Zebec. Boškov; Peta-kovič, Veselinovič, Milutinovič, šelkularac, Rajkov. Dejstvo, da je Timamč vključil v moštvo tudi Bearo, Milutinoviča in Šijakoviča, za katere je še včeraj izrazil svojo zaskrbljenost, dokazuje, da hoče še enkrat in dokončno preizkusiti njihovo formo po poškodbah, ‘ki so jim v zadnjih dnen preprečile redne V ostalem vlada v jugoslovanskem taboru dobro razpoloženje. Po izjavah Timaniča so se Jugoslovani dobro pripravili za prvi nastop preti Škotom. Isto je potrdil trener ing. Slavko Miloševič. S temi izjavami soglašajo tudi igralci in Boškov je celo dejal, da bo jugoslovanska reprezentanca z gotovostjo premagala škotsko, če bo seveda zaigrala z vsemi silami in z največjo borbenostjo in požrtvovalnostjo. Dodal pa je, da bo borba zelo težka, ker so Škoti dobri nogometaši. * * # Škotska reprezentanca je nocoj premagala selekcijo Eskii-stune z 2:0 (1:0). Škoti so prikazali lepo tehnično igro, toda le redke od številnih akcij, ki jih je pripravila izvrst- co, Junkertr-ann, Varnajo 1. I priprave. .................................... minulimi mlin.Min.mmmmmmmi Nasprotniki Jugoslavije na Švedskem Paragvaj - velika neznanka? Odlike paragvajske reprezentance so: fizična moč, vzdržljivost, hitrost in smisel za kolektivno igro Tretji in zadnji nasprotnik Jugoslavije v osmini finala svetovnega nogometnega prvenstva je Paragvaj. Od te .■orbe bo najbrž odvisen plasma Jugoslavije v četrtfinale. Paragvaj je velika neznanka ne samo za Jugoslovane, temveč tudi za vse Evropejce. Jugoslovanska reprezentanca m še nikoli igrala proti pa-ragvaiski in le Partizan je pred časom gostoval v tej mali gorski južnoameriški republiki, toda proti dvema kluboma, kar je seveda vse kaj drugega kot proti reprezentan. ci. In ker tudi z drugimi evropskimi reprezentancami Pa. ragva, ni igral že dolge vrsto iei, se lahko oslanjamo le na to, kar je bilo do sedaj napisanega o njegovi igri v poslednjih letih in še posebej v kvalifikacijah za finale svetovnega prvenstva * * * V Paragvaju je noaomet zelo priljubljen. Kadar njihova reprezentanca zmaga, je po u'icah paragvajskih mest in vasi ljudsko slavje. Kadar izgubi, vlada narodno žalovanje. Jutri po televiziji Ob 13.50 Švedska — Mehika, ob 18.45 Argentina—Nemčija. V včerajšnji igri dvojic sta Pietrangeli in Sirola premagala Nielsena in J. Ulricha KOPENHAGEN, 6. — Drugi dan teniškega dvoboja med Italijo in Dansko v četrtfinalu evropske cone Davisovega pokala, sta v igrah dvojic Pietrangeli m Sirola priborila Italiji tretjo zmago. Z vodstvom 3:0 je Italija praktično že v polfinalu. Zmaga italijanske dvopce je bila lahka, kljub temu, da je Dancema uspelo osvojiti drugi set. Rezultat: Pietrangeli-Sirola - Nielsen-J. Ulrich 6:2, 2:6. 6:3, 6:2. # • * PARIZ, 5. — V četrtfinalu evropslke cone Davisovega pokala vodi Francija proti Švedski z 2:0. Rezultata prvega dne: Darmon (Fr.) - Davidsou (S.) 3:6, 6:3 6:0, 6:0 Hailet (Fr.) 1 Schmidt (S.) 6:3, 6:3. «:4. • * ♦ SAARBOROUGH, 6. — Po pr vem dnevu četrtfinalnega teniškega dveboja za Davisov pokal, vodi Anglija z 2:0 proti Nemčiji. Rezultata: Becker (At>gl.)-Huber (Nem.) 6:1, 8:6, 6:3 Davies (Angl.) - Bungert (Nem.) 6:2. 6:2, 6:3. ATLETIKA Atleti ZDA v Evropi NEW YORK, 6. -- Amaterska atletska zveza ZDA je sporočila, da bo atletska re prezentanca ZDA (44 moških in 20 žensk! med koncem julija in začetkom avgusta na turneji po Evropi. 27. in 28. julija bo nastopila proti SZ v Moskvi,. 1. in 2. avgusta v Varšavi preti Poljsiki, 4. ip 5. avgusta v Budimpešti prot; Madžarski in 8. i-n 9. avgusta v Atenah proti Grčiji. Paragvajci so redno sodelovali v tekmovanju za prvenstvo Južne Amerike, vendar pc do l. 1953 niso imeli posebnih uspehov. Tedaj pa je prišla iz Južne Amerike povsem nepričakovana in presenetljiva vest: v finalu prvenstva je Paragvaj premagal Brazilijo in osvojil naslov prvaka brez poraza. Za Paragvajce, je bil pravi triumf, v ostalem povsem zaslužen, saj so takrat res imeli izvrstno moštvo. Tod c že naslednje leto se niso kvalificirali niti za končni de', prvenstva. Zaradi odri oda številnih najboljših reprezentantov med profesional. te v inozemstvo, je njihova reprezentanca izgubila na u-darni moči. Eden njihovih najboljših nogometašev, desna zveza Parodi. je igral najprej v Braziliji pri Vasco de Gama, pozneje pa tudi v Italiji. * * * Toda temperamentni Para. gvajci niso obupali. »Ce smo si lahke enkrat ustvarili od-.ično reprezentanco, zakaj si je ne bi mogli tudi drugič«, -> dejal njihov trener Gonzales, ki je po neuspehu l. 1954 začel sistematično itzgajati novo moštvo. V krog kandidatov je vključil mnogo igralcev in z njimi večkrat skupaj trcni-ral. Posebno pozornost je polagal na moč. hitrost, vzdržljivost in skupno igro in to so danes glavne odlike paragvajske reprezentance, po katerih si bistveno loči od večine p-edstavnikov žilavega in tehnično dovršenega južnoame. nškegu nogometa. Paragvajci igrajo zelo hitro in enostavno Niso veliki teh-aičarj: ne preigravajo in ne navdušujejo z mojstrskimi potezami, toda igrajo vedno na prvo žogo. Očividci pravijo, da so pri tem izredno precizni. Uspeh Gonzalesovega požrtvovalnega in sistematičnega aela sc je kmalu pokazal. V kvalifikacijah za VI. svetovno prvenstvo so bili v skupini s b'olumlijo in dvakratnim prvakom Urugvajem. Zdelo se je, da ne Kolumbija in še manj Paragvaj nimata nobenih iz-gledov. Toda zgodilo se je povsem druga'e. Paragvaj je bil zma-govalti skupine in se je kva-lijiciral za Švedsko. Kolumbi. jo je premagal s 3:2 in 3:0, Urugvaja najprej s 5:0. v re-i anžu pa je izgubil z 2:0. * * * Za zaključni del svetovnega nogomi tnega prvenstva je Gonzales pospešil priprave. Pr. "t let ršnji nusprotnik obnovljene paragvajske reprezentan. ce je bila Argentina. Na svojem terenu v Asuncionu so Paragvajci zaigrali odlično in zasluženo zmagali z 1:0. V po- VLADIMIR BARTOL »Branila se ne bova, tudi če bo slabo.« Stopil je tik do Atu Alija. »čuj, Abu Ali. Nocoj je še čas. Samo mi trije smo na stolpu.« »Kaj meniš s tem?« »Ali ti smem zaupati?« »Vrana vrani ne izkljuje oči. Izfldjujeta jih rajM orluj »Ko se vrne, ga pričakava ob vhodu. Jaz ga lopnem od „1., ° n?.c» po Slovi, d« bo tiho. Potom 8» tre*™ Čez nadzidke v šah rud.« «In verniki?« »Tem natvezeva, da se ni več vrnil iz vrtov » «Toda skopljenci bodo vedeli, da je pride. val. Mreža je zares trdno zadrgnjena okrog naju.« »Za sleherno dejanje je potrebno tveganje.« »Manj tvegava, če počakava na nasledstvo.« »Hasan je blazen.« »Ne tako, da bi ne uganil najinih misli,« «Bojiš se?« »Ti morda ne?« »Prav zato bi si želel enkrat za vselej oddahniti se.» »Vem, da zdaj sluti najine misli. Odslej kot grob. Skopljenci so strašno orodje.« »Fedaiji bodo še hujše.« »Zato bodiva tiho. Ne bodo samo meč v njegovih, marveč tudi v najinih rokah.« »Utegneš imeti prav, Abu Ali. Hasan je strašen gospod. Nobene poti nazaj na za naju. Posvečena sva v njegovo skrivnost in vsak odmik bi piomenil smrt« . »Šla bova lepo po njegovih stopinjah.« «Cuj! Vrača se. To priznam: Njegov nocojšnji poizkus je zares nenavaden.« »Je več, je imeniten.« Hasan je v tem prisopihal na vrh. Ošinil je velika daija s kratkim pogledom in se posmejal. »Upam, da se* nista preveč dolgočasila, prijatelja? Imela sta si marsikaj povedati in mislim, da nista tratila časa.* »Skrbelo naju je, kako se razvija zadeva v vrtovih, Ibn Saba. Zakaj te je klicala Apama?« »Zaradi ženske ljubosumnosti. Spodaj so si prišle stare in nove teorije o ljubezni navzkriž. Odločiti je bilo treba nevarno vprašanje, kako se moški bolje zapeljujejo.« Velika daija sta prasnila v smeh. Začutila sta prijetno sproščenje. Huda ura je bila mimo. »Zdi se mi, da so ti nove teorije ljubše od starih,« je dejal Abu Ali. »Kaj hočemo. Svet se neprestano razvija in staremu se odrekamo v korist novega.« * «Ali ni padel novi teoriji Ibn Tahir v roke?« »Glejte ga, Abu Alija! Razvil se boš še v velikega duše-slovca 1 > ♦Čuden ljubimec si, pri bradi Prerokovi! Da je meni do neke ženske samo toliko, kolikor do raztrgane halje, bi jo prej ubil, kot da bi jo drugemu prepustil.« »To si že dokazal, Abu Ali moj. Zato nimaš zdaj niti stare niti nove .teorije*. Kar se pa mojega primera tiče, moraš upoštevati, da sem filozof in da cenim predvsem tisto, kar lahko otipam. To se pa po eni noči ne bo bog ve kaj izpremenilo.« Abu Ali se je smejal. «Tudi stališče,« je rekel. »Mislim pa, da drži pri tebi ta princip samo v vprašanjih ljubezni. Ali ni davi nekdo govoril, da hoče zgraditi svojo ustanovo na čistem razumu?« «Preganjaš me kakor pes divjačino,« se je hahljal Hasan. »Ali pa res misliš, da ni to dvoje nasprotij združljivih? Kako bi šla sicer roko v roki telo in duh?« »Ce bi poznal pekel svetnike, potem bi bil ti tak svetnik.« »Pri vseh mučencih! Istih nazorov je tudi moja kraljična.« »Vsekakor razveseljivo soujemanje.« Abu Ali je pomežiknil Buzruk Umidu. Hasan je prižgal baklo in dal znamenje trobačem v vrtovih. »Naj bo dovolj rajskega uživanja za nocoj. Zdaj se bodo morali pokazati rezultati.« Prejel je odgovor iz vrtov ter pogasil in odložil baklo »Da, da, tem tu spodaj je lahko,« je dejal na pol zase. «Oni imajo vendarle nekoga nad seboj, ki misli in odločuje zanje. Toda kdo bo nas odrešil zavesti odgovornosti in mučnega vzdvajanja? Kdo bo od nas prepodil noči brez spanja, v katerih je sleherni trenutek, ki nas približuje jutru, podoben udarcu s kladivom po našem srcu? Kdo bo nas osvobodil groze pred smrtjo, po kateri vemo, da bo prišel veliki nič? Zdaj se še zrcali nočno nebo s svojimi tisoči zvezd v naših očeh. Še čutimo in še razmišljamo. A ko bo prišel veliki trenutek, kdo bo nam ponudili balzam za bolečino, ki nam jo povzroča zavest, da se odpravljamo v večno temo niča? Da, tem tu spodaj je lahko. Ustvarili smo jim raj in jim dali zavest, da jih čakajo po smrti večna razkošja v njem. Zato so resnično zavidanja vredni.« (Nadaljevanje sledi) TOTOCALCIO ST. 40 Argentina-Nemčija 1 X CSR-Severna Irska 1 Francija-Faragvaj 1X2 Jugoslavija-Škotska 1 X Wales-Madžarska 2 Mehika-Svedska 2 Avstrija-Brazilija 2 X Anglija-SZ X 2 1 Alessandria-Genoa 1 Como-Milan 2 Marzotto-Udinese X 2 Napoli-Ruma 1 Padova-Venezia 1 Siena-Prato X 2 Zenit Modena-Spal 2 na krilska vrsta, so se zaključile s streii v vrata. Najboljši v škotskem moštvu je bil srednji napadalec Jackie Mu- die. ki je josegel oba goia, * * * Sovjetska reprezentanca }* včeraj počivala v Hindaasu. Zvečer so se igralci podali v kino v bližnji Goethenburg. Gledali so film «Mož s trobento« s KHkom Douglasom M glavni vlogi. * * * STOCKHOLM, 6. — Madžar- ska nogometna reprezentanca je danes odigrala zadnjo trening tekmo proti dvema švedskima pokrajinskima moštvoma. Proti obema je igrala po en polčas pc 50*. V prvem je premagala Aarsundo s 14:0, v drugem pa Hoegbo z 2:1. Najboljši vtis je zapustil srednji napadalec Tichy, ki je sam dosegel 6 golov. * * * Francija je v trening tetan* premagala švedsko moštvo druge lige Saab s 6:1. Najboljši v francoski reprezentanci je bil Kepa vratni tekmi p Buenos Airesu so tudi igrali zelo dobro, r enda-, so izgubili z 2:0. V ačetku maja so odšli v Bra-ilijo, V Riu de Janeiru so doživeli Katastrofo. Brazilija jih je nadigrala in zmagala s 5:1. Toda že tri dni nato m mogla ponoviti uspeha in ponovno srečanje se je končalo neodločeno 0:0. Ta dva rezultata seveda ne predstavljata uspeha za paragvajske nogometaše vendar pa tud’ še ne pomenita, da Pa. ragvajci zaradi tega niso nevaren nasprotnik Andrade. Paragvajec ki igra kot profesionalec v Francij i, je predstavniku pariškega športnega lista «.’./Eo o tretjih nasnrotni-kih Jugosiavije, po tekmi s Francijo v prvem kolu pa bomo videli, če so bile resne be--ede. le; jih je izrekel njihov nredstnvnik ob prih"du na Švedsko; «Prvenstvo ho osvojila ena od južnoameriških -eprezentanc. Ce to ne bo u-spelo Braziliji in Argentini, bomo poskrbeli mi, da bo čast južnoameriškega r.ogome. ta rešena!« MOTOCIKLIZEM Smrtna nezgoda na dirkališču Le Man LONDON, 6. — Med oanaš-njo dibko motorjev 500 cmc za «Tourist Trophy», v kateri je zmagal Anglež John Sur-tees z MV Agusto, se je smrtno ponesrečil 32-letni dirkač Douglas Woiff iz Južne Rode zije. Pri hitrosti 100 milj na uro je Wo!ff izgubil oblast nad motorjem Norton in se s tako silo zalete' z glavo v telegrafski liog da je bil na mestu mrtev. ITALIJANSKI POKAL Triestina - S. Ravenna danes ob 18.15 Tajništvo Triestine je objavilo seznam igralcev za današnje nogometno srečanje > Sarom Ravcr.no v prvem kolu tekmovanja za italijanski P°* kal. V seznamu ni «Tonmca-nov« Riganiontija, Gerbauda, Rimbalda m Santellija, od o-stalih pa manjkata Castano m Renosto. Najbolj verjetna postava Triestine bo zaradi tega naslednja: Rumich: Belloni. Brach; Pe-tagna, Costtlli, Tulissi; Olivic-ri, Clemenle, Milani, Del Ne-gro, Attilli. Rezerva: Puia- S takim moštvom Triestina ne more računati na zmago, čeprav je nasprotnik član C lige. Očitno vodstvo Triestine podcenjuje vlogo in pomen tekmovanja za pokal. Tekma se bo začela ob 18.1“ na občinssem stadionu. Laucr še enkrat boljši od Lorgerja GRADEC, 6. - V Gradcu je bi! včeraj lahkoatletski trobo) mestnih reprezentanc Celja, Ljubljane m Gradca. Po nedo-končnih in nepopolnih podatkih so zmagali Celjani. V okviru troboja sta se pomerila tudi tienutno najboljša evropska tekača na 110 m 1 ovirami Cejjan Lorger in Nemec Lauer, ki je nastopil kot gost. Zmagal je Lauer z izvrstnim časom 13”7, drugi je bil Lorger s 14”1, tretji Pa Ljubljančan Slana. Dober rezultat ie dosegel Lešek v skoku s palici (4,25), Celjanka Šikovčeva pa je izenačila državni reko,d na 100 m s časom 12**2. Op. ur.: Kdo ve, kdaj t>° mogoče organizirati sličen troboj ali pa katerokoli drugo športno srečanje med Trstom in Ljubljano." _____________BOKS_______________ MIT RO ;