Štev. 291. POLITIČEN LIST Zft SLOVENSKI NAHOD. leto XXXII. i Urednii '.o s Kopitarjevih ulicah štev. 2. ^^ ('.bod čn ti««rli(t and (lekarn*). Z uruinikom ie mogoče govoriti le od 10.—IS. nre dopoldne. RokJp si *e ne vt&&ajo; nefrankir&n* pisma se ne sprejemajo, h Vtednlikega telefona iter. A V Ljubljani, v sredo, 21. decembra 1^04. Izhaja vsak dan, izvzemši aoiiicsjc m pt\s*nilte, polu o. ur. popoldne. — Velja po posti prejeman: za celo leto 26 K, vit, .ho)*vico leta IS K, xa četrt leta «50 K, za 1 mesec 2K 20 h. Vupravništvu prejeman: » :«lo leto 'JO K, *» j>ol ieta 10 K, za Setrt lets 5 K, za i meser 1 K 70 v. Za pošiljanje v 3.juMj*nS »a tlom je dostavnine 20 h Plačuje »c vnaprej. Upravništvo je v Kopitarievib jlicah štev. 2. Vsprejema naročnino, Inaeratc In reklamacije. — Ivinstl ae nčunafo enostopna petltvrita (dolžina '« Milimetrov) ia enkrat 13 h, za dvakrat 11 b, sa trlkral 9 b, za več kat trikrat 8 h. T reklamnih noticah itanc «noal»pna garmondvrsta •I * Pri večkratnem abjavl|en|a primeren popust. U pravniškega telefona iter. i88. brojno obiskan shod, na katerem so starši uprav drastično izražali svoje ogorčenje nad škandaloznimi razmerami. Z ozirom na ta žalostna dj^stva vprašajo podpisani gosp.^ilS^ftr: 1. Ali so Vaši ekscelenci znane opisane razmere? 2. Ali hoče Vaša ekscelenca takoj vse potrebno ukreniti, da ponehajo te neznosne razmere in da se slovenski otroci poučujejo v svojem materinskem jeziku ? — Sledi 18 podpisov. Kakor znano, romajo take in enake interpelacije na dotične podrejene oblasti, ki odgovarjajo, kakor se jim zdi potrebno in primerno. Ta poročila potem gospodje ministri »mutatis mutandis" čitajo v zbornici. Preden pa dozori odgovor na interpelacijo, ki morda dregne tu ali tam v sršenovo gnezdo, preteče večkrat več tednov in mesecev. Tako je tudi gosp. naučni minister dr. vitez H a r t e 1 odgovoril na go-renjo interpelacijo šele 8. t. m. Pozno sicer, a odgovoril je. Odgovor se doslovno glasi: Jezikovna uredba koroških ljudskih šol, proti kateri je naperjena interpelacija, je slovensko-nemška, takozvana u t r a k v i -stična, in sicer : Izprva v nižjem oddelku se poučuje izključno slovenski (?), pozneje večinoma slovenski (?), v srednjem oddelku začetkom menjajo se slovenski in nemški, proti koncu večinoma ntmški, v g6renjem oddelku izključno nemški s pomočjo slovenščine. V vseh odlelkih pa je slovenščina učni predmet za tiste otroke, katerih starši to žele. Splošno se pa poučuje na Koroškem po normalnem učnem načrtu, ki ga je 1. 1890. določil dež. šol, svet. Po tem načrtu se mora na utrakvi-stičnih šolah v prvem, oziroma drugem šolskem letu nazorni nauk vršiti v slovenskem jeziku, in šele nato slede sistematične, urejene nemške jezikovne vaje, da se otroci privadijo nemškemu jeziku. V poznejših šolskih letih se na utra-kvistišnih šolah slovenščina poučuje po t r i ure na teden. Iz tega je razvidno, da ti predpisi nimajo ponemčevalnega namena. Da slovenščina ni prikrajšana, dokazuje dejstvo, ker katehetje v v s e h oddelkih na utrakvističnih šolah poučujejo izključno v slovenskem jeziku, da imajo le slovenske katekizme in da, kar sami priznajo, dose-zajo dobre uspehe. Kar se tiče trditve, da večina za slovenske otroke določenih učiteljev ni zmožna slovenščine ali le v nezadostni meri, ni utemeljena, ker iz predloženega mi izkaza jrazvidim, da je za čisto slovenske in utrakvistične šole treba 174 učiteljev. Od teh je 141 učiteljev, ki so popolnoma zmožni slpvenščine, 19 nepopolnoma in le 14 učiteljev slovenščine' ni zmožnih. Ako upoštevamo, da na mnogih dvorazrednih utrakvističnih šolah učna moč druzega, na trirazrednicah učna moč tretjega, na štiri-razrednicah učni moči tretjega in četrtega razreda ne potrebujejo slovenščine (!), smemo sklepati, da 33 na utrakvističnih šolah nameščenih učnih močij, ki slovenščine niso popolnoma ali prav nič zmožne, ne more biti povod za resne pritožbe (?!). V dokaz, da hoče (?) dež. šol. svet za Koroško slovenskim otrokom omogočiti slovenski pouk, velja dejstvo, da je dež. šol. svet dovolil nemški pouk na 15 šolah (na 9 v celovškem, na 2 v beljaškem in na 4 v velikovškem šol. okraju) le s tem pogojem (Res milostno! Op. ured.), da v prvem razredu ostane utrakvistični pouk. sicer pa je tudi na teh 15 šolah 20 slovenščine popolnoma zmožnih učnih močij. Kar se tiče v interpelaciji navedenih šol, je šolo v Prevaljah ustanovila in jo dolgo vzdržavala tamošnja tovarna za železo, začetkom sedemdesetih let jo je prevzela dežela. Ta šola ima šest razredov, dve vsporednici in osem učnih močij, od katerih so tri zmožne slovenščine, ki v treh nižjih razredih, dasi je določen nemški učni jezik, poučujejo s pomočjo slovenščine. Od tretjega razreda naprej pa je sploh sloven- Koroško šolstvo. Dne 25. novembra 1903 so poslanci dr. Žitnik in tovariši v državnem zboru vložili na g. ministra za uk in bogočastje interpelacijo glede ljudskih šol na Koroškem. Interpelacija se je glasila: Ljudske šole za Slovence na Koroškem so po svoji jezikovni uredbi le germaniza-cijski zavodi, ker večina učiteljev za slovenske otroke ni zmožna slovenskega jezika ali pa v tako neznatni meri, da ne morejo, tudi ko bi hoteli, poučevati v tem deželnem jeziku. Posledica je, da otroci ne razumejo učitelja in ta ne otrok, in da se otroci ne nauče ne branja ne pisanja v svojem materinskem jeziku. To so neznosne, da, škandalozne razmere, ki so nastale v prvi vrsti po krivdi najvišje dež. šolske oblasti „zgledne" dežele Koroške. Tako je n. pr. šestrazredna ljudska šola v Prevaljah čisto nemška, dasi jo obiskuje nad 90 % slovenskih in komaj 10 % nemških otrok. V prvem razredu je nad 60 učencev; od teh jih komaj 5 razume nemški, a navzlic temu je pouk izključno nemški. Pri Fari, v bližini Prevalj, je enoraz-redna dvojezična ljudska šola, ki pa je urejena po znanem „vzoru" in zato slabo obiskana. V Lešah je dvorazredna „utrakvističnau ljudska šola, ki jo obiskujejo izključno slovenski delavski in kmečki otroci. V mi-nolem letu sta na tej šoli poučevala dva učitelja, Slovenec in Nemec. Letos je bil slovenski učitelj premeščen in na njegovo mesto je prišla učiteljica, ki ni zmožna slovenščine. Vsled pritožeb je bila ta učiteljica premeščena. Na njeno mesto je prišla druga, ki sama prizna, da ne razume slovenščine in da torej ne more poučevati slovenski Občinski zastop je soglasno sklenil pritožbo na c. kr. dež. šol. svet, župan je brzojavno prosil odpomoči, a vse zastonj. Tzorni pouk „mutcev" se nadaljuje. Dne 22. novembra je bil v Lešah mnogo- LISTEK. Sedemnajst milijonov za časnik. Pred kakimi desetimi leti je delal za par funtov šterlingov plače pri londonskem založniku Sir George Nevvneru mladenič z imenom Artur Ciril Pearson. Bil je spreten in delaven, zato ga je bil njegov šef dodelil redakciji svojega razširjenega tednika. V kratkem času se je Pearson vtopil v vse tajne uspehe redakcije in uprave časnikarstva, pa je sklenil, da štedi od one male službe. Ko je prištedil mali kapitalček, stopi iz službe in osnuje sam mesečnik, in ker je ta dobro uspeval, še polumesečnik in tednik. Delal je spretno in marljivo in tako je dočakal južnoafr. bursko vojsko s precejšnjo svoto novcev v žepu. In zdelo se mu je, da more iti sedaj še naprej. Opazil je, kako krasno uspeva pred nekoliko leti osnovani dnevnik »DailyMail" kateri uspešno konkurira z modrimi in do- stojanstvenimi stoletnimi listi, kakor so »Globe", „Times" in »Standard"4 in sklenil je tudi on, da začne z dnevnikom. Dal mu je ime „Daily Express\ »Mail" je občutil konkurenco, pa se je vrgel na provincijo, izdajajoč posebne izdaje v raznih mestih. Toda Pearson si je pridobil v kratkem času toliko moči s svojim brzim poročevanjem, s kratkimi članki in pregledno raznovrstno vsebino, da je osnoval v glavnih mestih Angleške posebne svoje liste. On je dobro računal: pokrajina bode rajši kupovala svoje liste, nego fiiijalne izdaje londonskih. Danes že vodi Pearson kakih šest listov. Nekoliko burska vojska, nekoliko oni listi, napolnili so Pearsonu žep s kakimi 20 milijoni franki. V novejši dobi je ta spretni časnikar sledil z vso dušo Chamberlainovim načrtom protekcionistiške politike ter si izmislil novo kombinacijo, ki je presenetila svet. Že več nego tri četrt stoletja izhaja v Londonu konservativni list „Standard". List se drži vedno starih tradicij ter je bil protiven Chamberlainovim osnovam. A četudi ugleden v konservativnosti, ni vžival nikdar popularnosti, niti ni zmogel, da se obdrži v konkurenci. Angleži so ga imenovali »stara gospa", a delničarji so pričakovali vsak čas, da mora napovedati — konkurz, dasiravno se je prodalo okoli 100 000 številk vsak dan. A to je za londonski list premalo. Ali čuje se nepričakovano, da hoče Pearson kupiti ta list. Vse se je začudilo, ali še bolj se je začudilo, da ga je on precej i kupil in da je dal za list 12 milij. frankov ter 5 milijonov za materijal, stroje itd. Učinil je to baje iz požrtvovalnosti za Chamberlainove ideje, katere je „Standard" oviral. Pa 17 milijonov dati za to! Da, je rekel Pearson, pa to je dober posel: on bo renoviral list, a ne bo mu premenil resnega značaja in nadeja se, da se mu bode posel vrlo dobro obnesel. Ali bode ali ne, to je vprašanje bodočnosti, a vredno je malo pogledati i zgodovino »Standarda". Početek tega lista ni nič manj čuden in ekstravaganten, nego ona pre- ščina nepotrebna za sporazumljenje med učenci in učitelji. Šola pri Fari je enorazredna in od pamtiveka utrakvistična. Do 1. 1870. je bila samostojna, pozneje pa ekspozitura prevalj-ske šole, kamor oddaje povprek 40 učencev, kadar se toliko nauče nemščine, da morejo v tretjem razredu v Prevaljah slediti nemškemu pouku. In s to uredbo so interesentje popolnoma zadovoljni (?!). Da je šola pri Fari slabo obiskana, to je res ; vzrok pa niso jezikovne razmere, marveč ker niti učitelj ni bil dovolj zmožen za pouk. Ta učitelj pa je upokojen in nameščena je dobra, slovenščine zmožna učna moč in ni nobenega povoda za pritožbe. Šolo v Lešah je tudi ustanovila tovarna. Šola je od početka utrakvistična in dvorazredna. Naloga te šole je, da učence v treh letih pripravi za tretji razred nemške šole v Prevaljah. Pouk je v prvem razredu utrakvis-tičen, v drugem razredu nemški. Proti tej uredbi ni bilo pritožbe. Kar se tiče pritožbe v interpelaciji, da tej šoli prideljena šolska moč ni bila zmožna slovenščine, moram pojasniti, da jo je sprejelo šolsko vodstvo brez vednosti dež. šol. sveta, ki je takoj, ko je to izvedel, pridelil šoli drugo slovenščine popolnoma zmožno učiteljico. Z ozirom na ta pojasnila nimam povoda, da bi kaj druzega ukrenil glede koroških šol. Tako gospod minister. Ker upamo, da slovenski rojaki na Koroškem dad6 primeren odgovor, pripomnimo danes samo to: Po izkazu, ki ga imamo ravno pri rokah, je bilo 1. 1901 na Koroškem 372 rednih šol, med temi 285 čisto nemških, 83 utrakvističnih in le 4 slovenske. Po zadnjem ljudskem štetju pa je bilo na Koroškem 269.971 Nemcev in 90.449 Slovencev. Gotovo pa je tretjina prebivalstva slovenska, in ta ima le 4 slovenske ljudske šole. Vse takozvane utrakvistične pa so p o -n e m č e v a 1 n i c e. Pri tem ostanemo, daja. Leta 1827. je bila našla misel katoliške emancipacije v Irski dosti pristašev v londonski tiskarni, a tudi dosti nasprotnikov. Zato se je sešlo nekoliko politikov z namenom, da osnujejo protiirski in protika-toliški list Časnikar, do katerega so se obrnili, je zahteval 400.000 frankov, a to je bila za tedaj ogromna svota. Tedaj so izšle novice s 4 stranmi, brez osobitih vesti in podrobnosti. Vendar je dobil časnikar po obotavljanju to svoto in osnoval „Standard". Začel je pisati v anglikanskem smislu. Čez par tednov je prinesel uredniku livreiran sluga 30.000 frankov. Poslal je vojvoda iz New-castla. „Zakaj ?" je vprašal začudeno novinar. „Za vaš krasni članek proti katoliškim zahtevam!" je glasil odgovor. Ako je do sedaj dobil ^Standardov" novinar za en članek 30.000 frankov, ni čuda, da je dobil celi „Standard" za sebe samega — 17 milijonov frankov. Toda „Standard" se ni dal podkupovati. Ko mu je sporočil vojvoda VVellington, pre- in če g. Palla stokrat trdi nasprotno. Glavni vzrok temu pa je to, ker ogromna večina ! za slovenske otroke določenih učiteljev ne | zna ali noče znati slovenskega jezika. Ko- j roški Slovenci, zdaj imate vi besedo. Ljubljanski občinski svet j je imel včeraj zvečer izredno sejo. G. župan i Hribar se je spominjal umrlega občin- i skega svetnika g. Ivana Skerjanca. : Obč. svetu je pripadal več let kot poročevalec sicer ni nastopal, pač pa je jako marljivo deloval v odsekih. Da je bil rajnik res navdušen narodnjak dokazuje to ket je za narodna društva volil nad 1000 kron. V znak sožalja so vstali občinski svetniki. Samonemški Maribor. G. župan naznanja, da je mariborski obč svet sklenil prepovedati vse slovenske napise. Sicer bodo znali naši rojaki ob Dravi čuvati svojo posest, ko „furor teuto-nicus" z brutalno silo nastopa proti najsvetejšim slovenskim čuvstvom, vendar upamo, da ta sklep ne bo uveljavljen. A tak sklep ne more ostati brez odmeva. Zato izjavlja, da čuti kot smrtni greh, da svoj čas deželni odbor ni dovolil samoslovenskih uličnih napisov v Ljubljani. Vso zadevo glede samoslovenskih uličnih napisov v Ljubljani je gospod župan odstopil personalnemu pravnemu odseku, da jo prouči in predlaga obč. svetu sklepe, ki bodo vredni odgovor surovemu nastopu proti slovenskemu življu ob Dravi. Obč. svetnik g. dr. K u š a r : Z veseljem vzamem na znanje naznanilo g. župana in le želim, naj ponehajo vsi oziri, ki so veljali, da se je s to zadevo delalo tako delikatno Mi moramo stati na stališču, kar je za one prav, je tudi za nas prav. (Gosp. obč. svetnik L e n č e kliče: „Oko za oko, zob za zob".) Opomba ured.: Tudi mi pozdravljamo izjavo g. župana. Borimo se z vsemi sredstvi, ki so nam na razpolago za svojo enakopravnost. Deželne brt*mbovska vojašnica. Deželni odbor je mestnemu magistratu naznanil, da se je gradnja novev deželno-brambovske vojašnice razpisala Župan naznanja, da sprejme obč. svet to naznanilo na znanje s pristavkom, da bo mesto prispevalo s prispevkom 6497 87 K, ako se z gradnjo prične spomladi, kakor je sklenil obč. svet v svoji seji dne 7. junija t 1. Cene mesa. G. župan poroča o važnem vprašanju, ki razburja ne Ie prebivalstvo Ljubljane, marveč tudi prebivalstvo drugih mest glede draginje govejega in drugega mesa G. župan je 28 novembra t. 1. sklical v .Mestni dom" klavce prešičev in drobnice, ker so tudi tu z ozirom na ceno drobnice visoke prodajalne cene. Draginjski odsek je priporočal, naj se ne sklene dovoliti prodaje govejega mesa na odprtih stojnicah in temu mnenju se je pridružil tudi župan. Pač pa je priporočal, naj se pritisne na prodajavce prešič-jega, koštrunovega mesa, masti in sala, da bodo morali od prodaje na stojnicah plačevati, ako ne znižajo cene. A najboljše je da se vpeljejo črne tablice, na katerih bodo morali mesarji vsak dan napisati cene mesa. Na ta način se vpelje zdrava konkurenca in bo vedelo kupujoče občinstvo, kdo prodaja ceneje meso. Po drugih mestih se je tudi pritiskalo na mesarje na ta ali drugi način. Če vse ne bo nič izdalo, potem se še vedno lahko kaj stori. Zadnje sredstvo bi bilo diktirati cene s potrdilom vlade, a s tem korakom bi se preprečila svobodna konkurenca med malimi mesarji in klavci. Zato predlaga naj z novim letom magistrat uvede pri mesarjih tablice, na katere bodo morali mesarji m pisati cene mesa. Obč. svetnik Kozak pravi, da dragi- magalec pri WaterIou, da naj bi napisal nekaj v njegovem smislu, odbil mu je željo, češ, da ne vlada „preki sod". A sredi preteklega stoletja je padel list zopet na nizke veje in bil preprodan. Novi lastnik je znižal ceno lista. Do tedaj je stal list 40 vinarjev, sedaj je bil znižan na 20, in potem na 10 vin. To je bila za tedaj ne-čuvena smelost. Še enkrat je zasijal list za časa „Home Rule", ali od tedaj je začel zopet padati. On je bil s celo dušo za Cham-berlainovo bursko vojsko, a se ni nikakor mogel ogreti za njegove carinske osnove. Sedaj pa se hoče vendar ogreti in tako nima Cbamberlain v veliki tiskarni nobenega nasprotnika več. To je učinil bivši komptoa-rist, mladi Ciril Pearson, ki nima danes več nego 35 let, a je že mnogokratni milijonar in lastnik desetih listov. To je storil en novinar, mali dar 17,000 000 frankov. Izpraznil je svoje žepe, a bode jih zopet napolnil, ali s „Standardom" ali s svojim starim „Daily Expressom", to je drugo vprašanje. nje niso krivi mesarji, marveč po največ mlekarne, ki povzročajo, da mesarjem kupčija z živino tako slabo uspeva in da dobi mesar le slabo, a drago živino. Kmet do zadnjega ne proda oslabljene živine. — Pa tudi izvozi se veliko živine. Ce en sam kupec po 12 — 14 vagonov volov en dan izvaža, potem ne vprašajte mesarje, kdo draži živino in s tem meso; tudi prašičje Saj je g. Predovič en sam dan odposlal 9 vagonov prašičev Pa tudi vlada je kriva, da je meso drago. Kako korist smo imeli mesarji, da je bilo meso dražje? Davke so nam zviša-1 i , češ, da več zaslužimo, ker smo podražili meso Njemu so zvišali osebno dohoda-rino od 84 na 126 kron, ker je bilo meso dražje. Potrebujemo prekladišča, ker nam dela vlada na vse strani zapreke. Eksport bi se moral omejiti za pol leta, da bi postala živina ceneja, ker ravno iz naših krajev se izvaža sedaj največ pitancev, medtem ko drugod zaradi pomanjkanja klaje ne morejo pitati živine. Občinski svetnik g. Velkavrh se čudi, da tožijo mesarji o dragini živine, kmetje pa prodajajo živino pod ceno. Gosp. Kozak govori za svoj žep, ko govori za mesarje. Gospod župan pokara zaradi tega izraza g. Velkavrha, nakar ta izjavi, da ni mislil žaliti g. Kozaka. G. Predovič pravi, da se je oglasil, ker če se mačku stopi na rep, zacvili. A g. Kozak nima prav, ko pravi, da mlekarne povzročajo draginjo živine. Ne, krivda je, ker se' toliko ljudi izseli v Ameriko in ni nihče, ki bi se pečal z živinorejo. Mlekarne niso krive, da je živina draga, pač pa vlada, ki za vsako malenkost zavira promet z živino. G. Kozak mi je rekel, da veliko prašičev izvozim. Kaj pa hočem storiti, če se ne bom bavil s svojo kupčijo ? Glejte, od onih 9 vagonov prašičev mi ni ostalo čistih 900 kron. Koliko se pa izvozi s Kranjskega živine ? Nekaj malega v Nemčijo in pa v Švico. G. župan končno pravi, da be kmet vedno trdil, da je živina poceni. Tukajšnja „Kmetijska družba" je naučila kmete, da dražč svoje blago in so tudi zvišali ceno mleku Drugega ne kaže, kakor da se vpeljejo črne tablice. G. Kozaku pa naznani, da bo vprašanje o živinskem prekladišču kmalu rešeno. Ko bo rešeno pokopališko vprašanje, s katerim ima g. župan veliko dela, se bo pričel pečati z vprašanjem o prekladišču. Prezidava južnega kolodvora. Občinski svetnik g. P 1 a n t a n nujno predlaga, naj se z ozirom na grozno nesrečo dne 13. t. m, ko je bil ponoči povožen sprevodnik na južnem kolodvoru kot žrtev nezdravih razmer, gospodu županu naroči, da stori vse potrebne korake, da se južni kolodvor prezida in poveča. Vsi tozadevni koraki so ostali brezuspešni in še danes sta javnemu prometu, kar je javen škandal, zaprti Dunajska in Martinova cesta. Predlog soglasno obvelja. Cene stavbiič ob Bleiweisovi cesti. Posredovalec Plautz je prosil mestni magistrat, naj bi se mu naznanile cene mestnih stavbišč ob Bleivreisovi cesti nasproti Ogorelčeve in Špalikove vile in pa cena parcele ob Vetahovem posestvu. Na predlog poročevalca gosp. obč. svetnika dr. Požarja se določi cena prvim trem parcelam za m1 10 kron, za parcelo ob Vetahovem svetu pa za m* 12 kron. Na predlog občinskega svetnika g. Prosenca se sklene, te cene naznaniti uradno v vseh treh ljubljanskih dnevnikih. Nov popisovalni urad. V imenu policijskega odseka je poročal podžupan g. dr. vitez Bleiweis o ma-gistratovem nasvetu, naj se ustanovi pri mestnem policijskem uradu poseben popi-sovalni ali anagrafski urad, ki naj se nastani v prostorih, kjer je sedaj nastanjena „Mestna hranilnica". Dosedaj je ljubljansko prebivalstvo popisano v rodbinskih polah, a ni zapiska o stanovalcih po posameznih hišah in ulicah, kar je neobhodno potrebno zlasti, če se v kaki hiši zgodi kak kriminalni prestopek. A znano je tudi, da kakih 200 oseb, ki so po največ že bile v dotiki s kazenskim zakonom, ni zglašenih. Ker je to res potrebno, priporoča naj se tak po-pisovalni urad od 1. 1905. nadalje ustanovi. Službo naj bi opravljali en uradnik v IV. činovnem razredu kot načelnik oddelka, 2 kanclista v V. činovnem razredu in pa en praktikant. Predlog obvelja. Pihanje v živino prepovedano. G. podžupan nadalje naznanja, da je g. živinozdravnik in ravnatelj „Mestne klavnice" naznanil, da imajo pri nas mesarji navado vpihavati v zaklano živino svojo sapo. češ, da jo potem denejo ložje iz kože. Napihujejo tudi pljuča, češ, da ostanejo lepe, kakor tudi koštrune. To je prepore-j dano v Galiciji, Bukovini, Šleziji in na Nižje-Avstrijskem. Ker klavci koštrune in pljuča napihujejo zato, da je videti blago bolj re-jeno, s tem varajo kupce. Predlaga, naj obč. svet posreduje pri c. kr. deželni vladi, da te prepove. Obvelja. O poslovanju tržnega nadsoraika v letih 1903. in 1904. je poročal občinski i svetnik g. dr. Kušar. V tem času je tržni nadzornik rešil 587 vlog. Strogo je nadzoroval osobito prodajo živil in poizkušal ko-, likor mogoče omejiti prekupovanje bra-i njevkam. Poročilo se je vzelo na znanje. Šolskega odseka poro6ila. Obč. svet je odobril poročilo o ra-I čunih okrajne učiteljske knjižnice za šolsko j leto 1903/04., ki izkazuje 1-25 K primanjkljaja, in dovolil nakupiti za 84 kron slik za šole Priliv hišnega posestnika Koutnega odklonjen. Mestni magistrat je odrekel hišnemu posestniku Koutnemu privolilo za stanovanje v njegovi hiši št. 69 na Dunajski cesti, ker ni naredil trotoarja ob svoji hiši in tudi ni pustil, da bi bil na njegovi hiši vknjižil magistrat 3000 kron, kolikor bi stal trotoar, ako bi ga zgiadil magistrat Poročevalec g. T u r k predlaga, naj občinski svet odkloni priziv proti odloku mestnega magistrata. Občinski svetnik nadinženir g Žužek pravi, da stanuje družina Koutnega že devet let v leseni baraki nasproti artiljerijske vojašnice. Na eni strani zahteva magistrat, naj se baraka podere, na drugi pa ne da privolila za stanovanje, dasi so prostori v novi hiši zdravi in suhi. Koutni je kupil svet od „Kranjske stavbinske družbe", a tretjino sveta je moral odstopiti brezplačno občini, dasi ga je plačal drago. Na svetu, kjer je Koutnega nova hiša, pač ni potrebno trotoarja sedaj. Saj niti občina ni pustila napraviti trotoarja ob novi artiljerijski vojašnici ob Dunajski cesti. Res, da moramo varovati mi tudi zakone, a včasih jih tudi lahko omilimo Naš stavbeni red je trd, in to ni čuda, saj je bil sostavljen v treh dneh in izpisan iz drugih stavbenih redov. Predlaga, naj se s Koutnim napravi reverz, da v štirih letih postavi trotoar, a ta reverz naj se ne vknjiži na hišo, ki je že itak zadolžena čez mero. Občinski svetnik g. Prosenc pritrjuje temu. Občinski svetnik gosp. dr. S t a r e go vori za predlog poročevalcev, ki končno obvelja. Proračun mestnega vodovoda. ki izkazuje 159.560 K dohovkov in 122 886 kron 80 h stroškov, prebitek torej 36 637 K 20 h, je občinski svet odobril. Mestno poisku9avaliiče sa vodovodne cevi se bo ustanovilo v mestnem skladišču poleg »Prisilne delavnice" Za to se potrebuje 3000 K za vpeljavo vodovoda, kar občin ski svet odobri. Kaj je s poslopjem sa II. državno gimnazijo? v G. nadinženir Žužek pravi, da baje namerava učna naprava prodati 2 stavbni parceli Del Cotovega sveta, katerega je kupila mestna občina za drag denar in ga odstopila naučni napravi, da zgradi na njem poslopje za II. državno gimnazijo. G. Žužek opisuje razmere v Waldherrjevi hiši, kjer je sedaj nastanjena II. drž. gimnazija. Stvar je nujna tudi iz zdravstvenega, ozira, ker so skrajno nezdravi prostori. Želi, da občinski svet naroči županu, naj pri vladi posreduje, da se kmalu zgradi poslopje za II. drž. gimnazijo in naj se stavbišče ne skrči, ker se zemljišče lahko porabi za dvorišče ali pa vrt; ker je znane, da je tudi poslopje I. drž. gimnazije že premajhno Obč. svetnik g.v Velkavrh toplo podpira nasvet g. Žužka. Obč. svetnik g. dr. Požar pravi, da ga Jako veseli ker sta gg. občinska svetnika Žužek in Svetek tako opisala razmere na II. drž. gimnaziji. Mnogokrat bi bil že sam rad govoril o tem, a tega storil ni, ker ni hotel govoriti pro do-mo sua. Ta zavod nima niti svetlobe, ne naravne ne umetne, dasi imamo že toliko časa elektriko v Ljubljani. Govora ni ne o rednem pouku, ker ni mogoč po pedago-giških načelih pri tolikem številu učencev, vsled česar marsikateri dijak ne izdela šole, ker se učitelj ne more s posameznikom pečati tako, kakor bi se rad, ko vsakega učitelja glava boli, ko zapusti po pouku te nezdrave, nabasane in tesne prostore Govornik nadalje govori o licealni knjižnici, ki je velike važnosti zlasti za slovanske učenjake. Zaradi neprimernih prostorov je v nevarnosti ta biblioteka, da jo uničijo podgane in miši. Na licealno knjižnico bi se moralo misliti pri zgradbi novega poslopja za II. drž. gimnazijo. Predlog g. nadinže-nirja Žužka jo bil sprejet soglasno. Nasipanje Str. Petra ceste Obč. svetnik Kozak se pritožuje, da je od Malijeve hiše do cerkve sv. Petra nasuta Sv. Petra cesta z groznim gramozom, katerega pa nihče ne uravna in ne^ sto'če, kar se je včasih vendarle zgodilo. Želi, da bi bila cesta nasuta v prihodnje z boljšim gramozom. G. župan obljubi, da bo odredil potrebno. Sledila je tajna seja. Rusko - japonska s vojska. Japonci viseli utrdbo Klkvanšan«. Iz'Londona poročajo 20. t. m.: V Tokia se je včeraj uradno razglasilo, da je bila severna utrdba izhodnega Kikvanšana dne 18. t m. ob 11. uri 50 minut ponoči vzeta. Napadalci so položili 7 min, ki so imele skupno 1 tono dinarnita, 40 črevljev pod 1 okopom utrdbe. Ob dveh in 15 minut so te j mine eksplodirale. Prostovoljci so takoj na-! skočili, 60 izmed njih je pokopala nakopi-j čena prst. Vsled tega se je napad zamudil. Med-1 tem so pa dobili Rusi precejšna ojačenja in razvil se je krvav boj, ki je trajal do polnoči Ob tem času so se umaknili še preostali Rusi v mesto. Japonci so dobili pet poljskih topov in tri strojne puške. Ruse je ta napad popolnoma presenetil, ker te utrdbe obležno topništvo ni obstreljavalo. To je prva točka v črti glavnih utrdb, ki so jo Japonci vzeli in natančnejša opazovanja so dognala, da je bila utrdba izborno sestavljena Takoj po eksploziji min je pričelo japonsko topništvo silovito streljati z granatami in šrapneli. Tudi naskakovalci so rabili ročne granate. Japonci so takoj pričeli popravljati utrdbo. Dela so bila končana do jutra. — Predno so se Rusi umaknili, so razstrelili še 4 mine v bližini utrdbe. Rusi so izgubili 40—50 mrtvih. Japonske izgube še niso natančno določene; vendar so pa neznatne. — Na zahodnem krilu se je posrečilo Japoncem, zavzeti utrjen grič. Ruski odpor je bil tu le majhen. Japonci se sedaj utrjujejo v novih postojankah. Na utrdbo Kikvanšan spravljajo sedaj topove. Ruski častnik o zavzetju „203 m. griča". Ruski častnik Micenov je bil ranjen v bojih za „203 m. grič". Njegovo poročilo, ki smo ga priobčili včeraj, izpopolnjujemo: „Ko so Japonci dne 28. novembra naskočili, je trajal boj neprenehoma. Strmi obronki griča so bili na nekaterih krajih pokriti s snegom. Japonci so bili prisiljeni, preplezati strmine; pri tem včasih niso niti enkrat ustrelili. Pri tem so pa sami trpeli pod groznim ognjem Strmine so bile pokrite z mrliči in sneg pobarvan s krvjo. Slednjič smo se umaknili ter prepustili baterijam sosednih utrdb, posebno utrdbam na Ljaotešanu, da preženo sovražnika z griča. Ko je dospel japonski zastavonoša na vrhunec ter hotel ondi zasaditi zastavo, plane nanj gorostasen ruski podčastnik, mu iztrga iz rok zastavo ter jo raztrga na drobne kosce. Zadet od sedmih krogelj se zgrudi Rus mrtev na tla. Naše topništvo je pozneje prisililo Japonce, da so zapustili grič, ki smo ga zopet zasedli. Drugi in tretji naskok se je izvršil tako, kakor prvi. Nastalo je pravo klanje, prizanašal ni nihče. Japonci so izgubili tu gotovo 12 000 mož, mi pa še 2000 ne. Grič je bil poln mrtvecev, jarki polni krvi. Steselj je dejal: ,Mi bi grič lahko vzeli nazaj, a ni tako važen, da bi bile nadaljne žrtve opravičene." Po tretjem napadu se je sklenilo peturno premirje. Japonci so pri tem zagrešili grozno zmoto. V jame so vrgli med ubitimi tudi mnogo težko ranjenih, ki jih v temi niso mogli razločiti od mrtvih. Število padlih mladih japonskih častnikov je zelo visoko. V trdnjavi je še 16.000 mož. Sodim, da Japonci trdnjave ne bodo nikdar vzeli." Togo o portarturskem brodovju. Japonsko poslaništvo v Londonu pri-občuje Togovo poročilo o položaju port-arturskega brodovja. Poročilo se v bistva sklada z doslej priobčenimi poročili ter potrjuje, da ladje niso več sposobne za boj. Tudi „Sebastopol" skoro gotovo ne more več pluti. V luki je še najmanj 6 ruskih rušilcev. Togo poroča kakor se glasi iz Tokia 19. t m., e podrobnostih pri napadu na „Sebastopol" ter pravi, da sta zelo poškodovani dve japonski torpedovki; ena se je ceI6 potopila. — Poškodovan je tudi en ruski rušilec. Japonci so videli, da so njihovi torpedi zadeli in eksplodirali, a učinka niso opazili. Vendar je gotovo, da je „Se-bastopol" zelo poškodovan. Praske na fronti. Iz glavnega stana mandžurijske armade poročajo 19. t. m.: Japonske predstraže so bile v noči od 17. t. m. trikrat napadene. Sovražnik je bil povsod odbit. — Dne 18. t. m. so pričeli težki topovi sovražnikovi streljati v bližini želez, mostu ob Šahu, a brez škode. Reuterjev urad poroča iz Mukdena 20. t. m.: Podzemeljske ruske jame v Mandžuriji se raztezajo okrog l60kmodHunha do gora, ki ločijo reko Hunho od izvira rehe Šaho. V centru se vrše neprenehoma topniški boji. Na najskrajnejših krilih sta sovražnika oddaljena 8—12 km. Prostor, ki leži vmes, služi za bojišče. Vsak izkuša drugemu preprečiti, da ne vznemirja čet T zimskih taboriščih. Stališče je skoraj isto, ko pri Ljaojanu. General Rennenkampf nima zadosti močne pozicije v distriktu onkraj prelaza Talin ; vendar se je vršil ondi 5dnevni boj. Ruske čete so navdušene. Japonski topovi ob Šahu. Iz Mukdena poročajo 16. t. m.: Japonci so dne 11. t. mes. postavili pred rusko zahodno fronto obležne topove, deloma najnovejšega tipa. Topovi so prišli po železnici skoro do postaje Šaho ter bili prenešeni na pozicije razstavljeni. Japonsko bojne sile. Iz Mukdena poroča 14. t. m. dopisnik1 »Lokalanzeigerja": Za začetek prihodnjih operacij je velikega pomena, da je ruski generalni štab priobčil sestavo japonskih bojnih sil. Poljska armada šteje 219.000 mož in 816 topov, teritorijalna armada pa 110 000 mož s 318 topovi. Moč črne vojske ni znana. Izgube se bodo pokrile z vpokli-canjem drugoletnih novincev in pa črno-vojnikov; vendar se pa že kažejo težave, ker se vrše novačenja za Japonce že med Korejci, Kitajci ter na Formozi. Formožani so nastavljeni pri Okuovi armadi. To so veliki ljudje malajskega tipa. Ako bo obležna armada pred Port Arturjem prosta, bo štela japonska armada 330.000 mož z 1100 topovi. Kar pa to 47milijonsko ljudstvo lahko napravi v najskrajnejši sili, se da težko razvideti. Na vsak način pa je treba za ofenzivo proti tej bojni sili, ki obstoji le iz dobrih vojakov ter se opira na močne utrdbe, najmanj armade 500000 mož. Togo odide na Japonsko. Admiral Togo bo blokado prepustil najbrže kakemu mlajšemu admiralu ter se bo vrnil v Tokio, kjer mu namerava cesar prirediti sijajen sprejem. Na morju. Petrograd, 20. decembra. Pomožne ladje baltiškega brodovja gotovo od-plovejo odtod 15. januarja. Govori se, daje Roždestvenskemu ukazano, da naj počaka teh ladij. Zanašajo se, da bo Steselj toliko časa držal Port Artur. Češki poslanec Baksa o položaju. V ponedeljek je govoril poslanec Baksa v Pragi o položaju. Izjavil je, da bi se moralo vršiti v Pragi posvetovanje vseh čeških državnih poslancev, da sklepajo o usodi dunajske zbornice. Baksa je rekel, da bo prišlo do enotnega nastopa češkega naroda. Seja praške trgovske zbornice. Praška trgovska in obrtniška zbornica je 19. t. m. otvorila svoja zborovanja v novem poslopju. Zbornični predsednik je v svojem govoru povdarjal, da upa na zo-petno uspešno delovanje državnega zbora v najkrajšem času. Kadar so to zgodi, bo morala zbornica rešiti važne naloge : preosnovo obrtnega reda, revizijo državljansk. zakona, preosnovo socialnega zavarovanja, kakor tudi preosnovo javne uprave in sicer v prvi vrsti državnih oblastij in v drugi vrsti avtonomnih zastopov. Nadalje nov način ob-dačenja akcijskih družb, ureditev kartelov, podržavljenje železnic in zgradbo novih prekopov. Novi ni^jeavstrijski šolski zakon. Nižjeavstrijski deželni odbor se je v svoji stji dne 19 t. mes. pečal s predlogo vlade o izpremembi nekaterih določil novega šolskega zakona. Razprava je bila živahna. Povdarjalo se je, da bi bila vlada lahko svoje želje že tekom razprave v deželnem zboru naznanila. Končno je sklenil deželni odbor, da priporoči deželn. zboru izpremeniti že sklenjeni vladni načrt tako, kakor vlada želi, a s pristavkom, da se to zgodi le v korist šoli in pa da ne bo učiteljstvo oškodovano. — V ponedeljek je kr-ščansko-socialni poslanec Gessmann govoril o šolskem zakonu. Rekel je, da ni nikoli za to, da bi se ljudstvu vzele pravice do šole. Ce bodo socialni demokratje videli, da dosežejo z izgredi vse, kar hočejo, bodo ob kaki slični priliki zopet priredili poulične nastope, oe se jim pa pokažejo zobje, bodo takoj drugačni. Sto ali tisoč pobalinov se nam pač ni treba bati. Ko so priredili socialni demokrati svoj shod, je v obrtnih nadaljevalnih šolah manjkalo 2000 vajencev. Tirolski domači prepir in škofje. Tirolski škofje so izdali pastirski list na svojo duhovščino, s katerim hočejo za-treti prepir med konservativci in kršč. socialci. Duhovnikom ukazujejo: 1. Da naj ne store ničesa niti za niti proti .Bauernbundu" in se naj ne udeležujejo njegovih zborovanj. 2. Duhovniki se naj varujejo, da v političnih vprašanjih ne pridejo v nasprotje in se naj rajši izognejo takemu delu, nego da bi zaradi njega trpela edinost. 3. Katoliškim časopisom je strogo prepovedano, ostro po lemizirati proti katoliškim laikom, ki so drugega političnega mnenja. Dogodki na Ogrskem. Med združeno ogrsko opozicijo se kaže needinost. Splošno se je opazilo, da poslanec Bela Komjathy, ki je član izvrše-valnega odbora opozicije, ni podpisal skupnega opozicionalnega oklica, ker se ne strinja z enotnim nastopom, zlasti ne pri volitvah. Iz tega sklepajo, da opozicija ne bo dolgo složna. Med vlado in opozicijo so pretrgane sedaj vse zveze. Tudi grof Julij Andrassjr več ne posreduje. Obe stranki se pripravljata na volilni boj. Opozicijski iz vrševalni odbor je izdelal podrobni bojni načrt za opozicijo v prihodnjem volilnem beju. Trgovinska pogodba z Nemčijo. V nedeljo je bilo v Budimpešti skupno ministrsko posvetovanje, pri katerem so bili tudi navzoči posredovalci pri pogajanjih o trgovinski pogodbi z Nemčijo. Sklenili so zopet pričeti z Nemčijo ustna posvetovanja. Avstro-ogrski posredovalci so odpotovali v Berolin, kjer se prično danes nadaljna pogajanja o trgovinski pogodbi. Naseljevanje v Ameriki. W a s h i n g t o n. Glavni naselniški komisar je ravnokar izdal svoje poročilo o naseljevanju tekom poslovnega leta, katero se je končalo dne 30. junija t 1 V poslovnem letu 1903 —1904. prišlo je v Ameriko 812 670 naseljencev, oziroma 44.176 manj, nego leto popreje. Nad 47 000 naseljencev se ni smelo izkrcati. Med naseljenci je bilo 549 100 možkih in 263 770 žensk. Število žensk se je torej pomnožilo za 19.870. dočim je ono možkih nazadovalo za 64.046 Skoraj 400 naseljencev je znalo brati, toda ne pisati, 168.000 je popolnih analfabetov. Naseljenci so prinesli seboj le 20.894.383 dolarjev. 767.933 naseljencev je prišlo iz Evrope, 26 186 iz Azije in 18.751 iz drugih delov sveta. Največ jih je prišlo iz Italije (193.296) in iz Avstrije (177.156), oziroma iz dežel, kjer vlada največja siromaščina. Iz Azije poslala je Japonska največ naseljencev, namreč 14.264. Morilci Andrejeva obsojeni. V ponedeljek je bila v Elizabetpolu razprava proti morilcem kavkaškega guvernerja Andrejeva. Na zatožni klopi so bile tri osebe. Sodišče je enega obtoženca obso dilo na smrt, enega na dosmrtno prisilno delo in enega oprostilo. Zopet umor v Rusiji. »Rusj" poroča iz Kišeneva, da so našli na železničnem tiru mrtvo truplo policijskega uradnika Šavrovskega. Truplo je bilo grozno razmesarjeno. Izvršil se je najbrže politični umor. Iz nemške južno-vzhodne Afrike. Med nemškimi četami v južno-vzhodni Afriki razsaja vročinska bolezen. Kar se je pričela vstaja Hererov, je zbolelo na vročinski bolezni 977 mož, izmed katerih jih je umrlo 184. V bolnišni cah je še na vročinski bolezni bolnih 441 mož. Iz Maroka. Maroški sultan je odpustil iz vladne službe vse Evropejce. Tudi francoska vojaška komisija je prisiljena zapustiti Fez. .Matin" pravi, da Francoska ne bo dovolila odprave ali znižanja števila francoske vojaške komisije, od katere je odvisen mir v Maroku. Pogumni bolgarski vstaš. Neustrašni bolgarski vstaški voditelj Jovan dela Turkom v Makedoniji velike skrbi. Turki se ga boje bolj, kakor turškega šej-tana. Dne 16. t. m. je napadel nenadoma turško četo, ki je spremljala proviantno kolono s strelivom in denarjem namenjeno za Lusnico. Devet Turkov so vstaši ustrelili, ostali so pa vstašem izročili orožje in strelivo, ter so jih potem izpustili. Turki so pomnožili svoje čete, a najbrže ne bodo napadli Jovana, ker se geogelski kajmakam boji za svojo kožo. Jovan je namreč turškemu kajmakanu zažugal, da ga bo pustil odreti na meh če bo nastopil proti Bolgarom. Organizacija italijanskih katoličanov. V Rimu so bili razgovori o prihodnji politiški organizaciji italijahskih katoličanov. Sklenili so po različnih italijanskih mestih in krajih ustanoviti volivne odbore, ki bodo skrbeli za politično organizacijo katoličanov in pa tudi za ustanovitev skupnega središča „Opera dei congressi" bo nadaljevala svoje socialno delo, a »Unitii nazionale", ki se bo ustanovila, bo morala skrbeti za volitve in pa za politično delovanje italijanskih katoličanov. Predsednik srbske skupščine zopet odstopil. Predsednik srbske skupščine, Stanojevič, ki je pred kratkim odstopil, a bil zopet iz- voljen, je včeraj zopet naznanil skupščini, da odstopi Štajerske novic« š Zaupni shod v Mariboru. Dne 27. t. m. ob 10. uri dopoldne priredi .Slovensko politično društvo" velik zaupni shod v Mariboru. Poročali bodo slov. dež in drž. poslanci o svojem odločnem postopanju v dež. in drž. zboru. Poučiti je treba ljudstvo, ki se hujska od raznih strani, tudi od vlade, da so slov. poslanci krivi marsikaterih nezgod slovenskega prebivalstva. Najhujši vladini pomočniki za taka podla očitanja in za razširjenje takih lažij je nemčurska družba, ki je zbrana okoli „Stajerca". Najbolj je vpil v zadnjem času revček Girstmeyer, ki je neki najboljši kmetovalec v Avstriji, ki se razume zlasti na poljedelsko delo in bi večkrat šel gledat na kmete, kako se poljedelec trudi če bi ne bilo kavarn v Mariboru in gostiln, kjer prodaja svoje neslanosti. Čudno je, da nima nikjer nobene veljave. Mariborčani sami iz nemškutarskega tabora ga imajo za svojega „Hanswursta". In tako revče bi naj odkrivalo slov. ljudstvu, kje da ga bole rane. Tako je hotel poučevati kmete zadnjo nedeljo; a ni jih bilo. Poskakoval je kakor klovn po odru in uganjal burke prisotnim nemškim buršem in soc. demokratom. Le nekaj okoli 20 kmetov, ki so „Stajercijanci", večinoma viničarji Mariborčanov, se je ro-galo nespametnemu klepetanju Girstmeyer-jevemu. Protestirati moiamo na tem mestu radi javnega mišljenja, da pri vsaki priložnosti, kjer ta možic hoče pokazati dober obraz slovenskemu kmetu, a vendar napasti slovenski narod in ga osramotiti, blati in psuje naše duhovništvo. Zakaj ta zgaga ne napada naravnost slovenskega ljudstva? Bodi mu rečeno, v narodnih stvareh smo vsi edini, kakor skala trdni in neizprosljivi. Gospodje duhovniki nam gredo v nekaterih krajih z zgledom na pomoč; drugi, in žal, mnogo je takih, ki se ne brigajo nič za politiko. Takih pa ne napadajo Girstmeyer, Ornik in Stiger. Prepričani smo, da bi ne bilo niti besedice več o klerikalizmu na Spodnjem Štajerskem, če bi se gg. duhovniki vsi tako zatajili kakor se je Go\edič v Šoštanju. Cigani so vsi oni nemškutarji, ki slepe na ta način ljudstvo in ne postopajo nikdar odkrito. Kaj ne, če postanejo vsi slov. duhovniki tudi nemškutarčki, potem izgine nevarnost klerikalizma in Spod. Stajer je rešen! Slovenci, pridite v Maribor v mnogobrojnem številu in pokažite, da umete braniti svoje boritelje proti nečuve-nim napadom teh znanih kričačev in protestirajte obenem proti sklepu obč. zbora, ki je v svoji nestrpnosti celo prepovedal slovenske napise. Udeležba mora biti velika. Prosimo zlasti zaupnike, da store po deželi svojo dolžnost in opominjajo zavedne kmete, da se udeleže zaupnega shoda. š Zasedanje itajerskega deželnega ■bora. Nem ki listi so povdarjali, da dež. odbor noče stopiti s Slovenci v nobena pogajanja. Na to je najboljši odgovor: Slovenski poslanci se ravno tako ž njimi ne bodo pogajali, predno ne izpolni slovenskih zahtev. Odločno naprej! š Kriza v .Celjskem pevskem drnšt*u". Na občnem zboru tega društva preteklo soboto je dosedanji večletni dru štveni predsednik g. Rafko Salmič izjavil, da na noben način ne prevzame več niti predsedništva, niti vloge režiserja zlasti iz ozirov svoje obrti. Zadeva se je prepustila novemu obč. zboru. š Umrla je v Celju dne 18. t. m. gospa Jožefa Piki, mati g. dr. Franca Piki, odvetnika v Postejni. N v m p ! š Elektrika v Velenju V Velenju dobe v kratkem elektriko; vpeljala sta jo industrijelca Fr. Skaza in Vin. Pribošič najprej v svojih mlinih; sedaj pa dobi tudi trg električno razsvetljavo. š Zlgerto* stolp. Dne 16. t. m. je šla sodnijska komisija na Žigertov stolp, kjer se je vendar dognalo, da je zločinska roka podrla ta stolp, ki ga je podružnica »Planinskega društva" s tolikimi žrtvami postavila. Da ga je v resnici podrl kak nasprotnik tega društva, je dokazano s tem, ker je bila žica prerezana in se je zločinec vrezal v roko ter kot znak svoje hudobije pustil nekaj krvi na licu mesta. š Zagoneten slučaj. Nedavno so pe ljali Jaka D r e v, sin France, gostaški sin Jakob Pernat, posestnikov sin Janez S k o b 1 in še več fantov seno v Slov. Bistrico k trgovcu Katzu na prodaj. Proti večeru so se vračali domov, vsi vinjeni, s praznimi vozovi. Med potoma je zaostal voz, na katerem sta se peljala Skobl in Pernat; vanj sta bili upreženi dve kravi. Drugi vozovi so šli naprej. Pozno v noč pa pride Pernat h gostilničarju Uranjeku in pravi, da je izpregel kravi, voz pa je pustil na mestu, ker na njem umira Skohl. Krčmar ni verjel pijanemu Pernatu; drugi dan pa so dobili Skobla mrtvega na cesti, vodeči proti Pragarskemu. Glavo je imel stisnjeno med kolo in zavoro, roka je bila zlomljena, Pernat je izginil. š ti*. Barbaro so obhajali tudi delavci v Trbovljah. Obe društvi sta prišli k službi božji vsako s svojo zastavo in godbo, samo s tem razločkom, da so sec. demokrati prišli samo do cerkve, novo podporno društvo pa, ki ima svojo uniformo, je bilo tudi pri cerkvenem opravilu. š Sam si je Izkopal grob v Trbovljah dninar Peter P i n t a r. Sel je v pol ure oddaljeno vas, c*a bi pomagal nositi nekega mrliča, a se je že po potu tja tako navlekel žganja, da je obležal in v pijanosti umrl. V grob, ki ga je bil izkopal mrliču, so zagrebli njega. š Novo poslopje za nemfiko gimnazijo v Celju zgrade na Weberjevem svetu ob Savinji. Dosedanje poslopje prevzame mesto za kupno ceno. š Duhovnlike vesti. Imenovan je za nadžupnika v Hočah ter dekana dekanije Dravsko polje preč. gosp. Adam G r u -š o v n i k , župnik pri Mariji v Puščavi. — Nastavljen je kot provizor pri Mariji v Puščavi č. gosp. Ivan Lorbek, kaplan v Selnici. — Prestavljena sta čč gg. kaplana: Martin Lenart od s>t. Ilja pri Turjaku v Selnico in Anton Kovačič iz Pri-hove v Selnico. š Umrl je v Gradcu zdravnik dr. Tomaž K a 1 a n , star 76 let. Koroške novice« k „Unehreniuhriges". Marija Sajo-vič in Marjeta Holerer sta se zbili. Sajovič je raznašala zoper Holerer čast kvarjajoče vesti. Sodnik jo je obsodil na stroške in častno izjavo v kakem časniku. In res. V „Karntner Zeitung" beremo črno na belem v častni izjavi, da Sajovič jako obžaluj e, da je razširjala zoper Holerer čast nekvarjajoče vesti. Tako se osmešijo Slovenci, ki po vsej sili hočejo biti j Nemci. k Pogreb prof. Jakoba W a n g - a je bil nad vse sijajen. Udeležili so se ga gimn. profesorji in dijaki celovški; iz Beljaka so došli nekateri profesorji in zastopniki ta-mošnjega slovenskega omizja. Tudi celovški rodoljubi so se pridružili sprevodu. k Dober želodec. 42 trdokuhanih jajc je v pol uri pojedel za stavo neki mož v gostilni Alojzija Hariša v vasi Jakle v La-vantinski dolini. Nato je snedel še pet jajc in bil drugi dan popolnoma zdrav. k Železniška nesreča v Zabnlcl. Včeraj so skočili z železniškega tira trije vozovi tovornega vlaka št 985 pri Žabnici na progi Trbiž-Ponteba. Vlakovodja je bil težko, manipulacijski sprevodnik pa lahko ranjen. Vlak Niča-Benetke je imel dveurno, brzovlak Dunaj-Benetke pa eno uro zamude. Dnevne novice. V Lj ubljan i, 21. dec. C. kr okrajni glavar kranjski g. Pire očividno včasih ne pozna postav. — »Narodni Gospodar" priobčuje pismo kranjskega glavarstva do hranilnice in posojilnice v Cerkljah, v kateri jo hoče prepričati, da ravno tiste rajfajzenovke, ki so v »Celjski zvezi", smejo rentnino plačevati samo enkrat na leto, ter stavi cerkljanski posojilnici vprašanje, ki je za političnega uradnika jako naivno: Naj naznani, ali je pri »Celjski zvezi" ali »pri kaki drugi zvezi posojilnic". »Kake druge zveze" so seveda si. c. kr. okrajnemu glavarstvu kranjskemu neznane, kakor mu je tudi neznan ukaz finančnega ministrstva št. 11.504 ex 1898, ki pravi, da smejo rajfajzenovke plačevati rentnino v celoletnih obrokih. Opozarjamo torej g. okrajnega glavarja, da eksistira tudi »Zadružna zveza" v Ljubljani in da so tam merodajni faktorji bolje poučenio postavah, kakor pa c. kr. okrajno glavarstvo v Kranju. Sicer pa omenjamo to le zaradi tega, ker je bil omenjeni dopis eden izmed številnih drugih ljubeznivosti, katere imajo svoj izvor v prostorih kranjskega glavarstva. Odlikovanje Cesar je podelil ministrskemu podtajniku v ministrskem predsedstvu g dr. I. Ž o 1 g e r j u viteški križec Franc Jožefovega reda. — Nov liberalen list. Prihodnjo soboto prične v Blasnikovi tiskarni v Ljubljani izhajati nov liberalen list „ N o t r a -n j e c " , namenjen za Notranjsko — Neslog* v rodbini. V hiši konje-derca Janeza Šilingerja na Perovem je mnogo prepira in pretepa. Rodbina razdeljena je v dva tabora. Z očetom drži sin Ernest, dočim drugi sin Avguštin in mati tema nasprotujeta. Dne 24. avgusta je bil v Kamniku semenj. Že v Pintarjevi gostilni sta se sporekla oče in sin Avguštin. Na poti preti domu sta oče in sin Ernest ustavila voz, s katerim se je peljal Avgust z dvema drugima. Oče je prijel konja ter zahteval, da morajo iti vsi z voza. Nastal je pretep med Silingerji. Avgust je svojega očeta z bičevnikom po glavi udaril, a ta sina po glavi. Ko se je pa lotil brata Er-nesta, ga je ta z nožem v prsa sunil in tudi^ na ledjih obrezal. Pri tej priliki je tudi Blaža Hribarja ranil. Sodišče je vse tri Si-lingerje obsedilo, in sicer očeta na 3 tedne zapora, Avguština na 2 meseca ječe in Er-nesta na 13 mesecev težke ječe. — Razpust puljskega občinskega ■veta. Tržaško namestništvo je v sporazumu z istrskim deželnim odborom razpustilo občinski svet v Pulju. Posle bo vodil upravni odbor 7 članov, kateremu za načelnika je imenovan dr. Stanich. Upravni odbor bo tudi izvršil nove volitve. — Refjrme pri južnt železnici. Južna železnica je svojim uradnikom in slugam zvišala dohodke za stanarino ter je odredila, da se mesečna plača plačuje sedaj naprej, tako, da koncem tega meseca izplača zaslužek za december in januar. — Stavka knjlgoveških pomoč nikov v Trstu traja dalje — Nemška »Siidmarka" izdaja po sebne dopisnice za Božič in novo lete. Naj bi morda to posnemala »Družba sv. Cirila in Metoda". — Za zagrebškega župana je izvoljen dr. A m r u š s 30 proti 15 glasovom. Tudi nekaj vladnih pristašev je glasovalo zanj. Po volitvi so šli občinski svetniki in mestni uradniki v cerkev sv. Marka, kjer je župnik in občinski svetnik dr. Stjepan B o r o š a z asistencijo zapel „Veni sancte". — Skala ubila je v kamnolomu v Stangah predstojnika delavcev, Josipa Nekic, iz Otočaca na Hrvaškem. — Novice iz Amerike. „ N a d a ". Tako je naslov prvemu slovenskemu .listu za leposlovje, pouk in zabavo v Ameriki". Izdajata ga v Čikagi Josip Poljanec in Ivan M u 1 a č e k. Prinaša samo pre stave. — V tujini ustreljen. Iz Eveletha poročajo: Dne 20. novembra je šel proti domu iz gostilne v družbi svojega prijatelja Jožef Palčev, rodom iz Račne na Doleniskem, nakar ga je neki Hrvat dvakrat ustrelil. Palčev je umrl dne 26. novembra. Prišel je pred kratkim iz starega kraja, zapušča doma malo posestvo ter tri nepreskrbljene otroke. Bil je vdovec. — Imenovanja pri južni železnici Nadinspektorjem je imenovan H. S t ii m p f 1, inšpektorjem F r. S e n i c a v Trstu. Pristavi so postali: Jos. Prime v St. Petru, M arceljenčič v Divači, Jos. Košir, Fr. Osterman in I v. B a r t 1 v Ljubljani. Za asistente so ime novani: Iv. Strniša v Zgor. Dravogradu, V. Martin v Št. Petru, R. M a n-z a n i v Postojni, M Louvrier na Rakeku, Iv. Podboj v Krškem, P. J e r -n e j e c v Velikovcu in Anton Dodič v Trstu. Ljubljanske uov«ce Inserati za božično številko se sprejemajo le do petka, 23. t. m. opoldne. Morilčeva pot v ječo Predvčerajšnjim je orožništvo eskortiralo skozi Ljubljano v Gradiško roparskega morilca E r m a n a , ki je bil med Radečami in Št. Janžem ubil in oropal poštnega sela Franca Bregarja in bil radi tega pri okrožnem sodišču v Ru-dolfovem obsojen na vislice, a je bil potem na najvišjem mestu pomiloščen na dosmrtno ječo. Skerjančeva oporoka Mestni godbi je zapustil pokojni g. Iv. Skerjanec 500 kron. Med stalnimi gosti, katerim je zapustil legate, je tudi učitelj g. Kruleč. Svoje tri sestre je prezrl. Glede svojih psov je določil da se jih mora zastrupiti. Za narodne in dobrodelne namene je daroval 10 000 K Za ljubljanske reveže je darovala tukaj-nja pekovska zadruga namestu prešc 72 K 20 vin. Suhe gobe kupuje po „Štajercu" ljubljanski trgovec Josip Knrdin. Mi smo šmnenja, da bode pri „Štajercu" dsbil le „mokre gobe", namočene s „šnopsom", katerega ptujski žganjar in podžupan Kaiser „Štajerčevim" naročnikom v vsakem listu ponuja. Prijeti tat. Včeraj popoldne je prišel na Grajžarievo dvorišče na Dunajski cesti št. 29 delavec Franc Wolf in tam ukradel tvrdki F. Lavrenčič & Domicelj samokol-nico, vredno 24 K. Samokolnico je potem peljal na Sv. Jakoba nabrežje k starinar-jem prodajat. Starinarici Mariji Podrebar-šekovi, se je pa stvar dozdevala sumljiva, kar je delavec zahteval za voziček samo 7 kron in je poklicala policijskega stražnika, ki je Wolfa aretoval. Dražba Zamejčeve hiše v Gradišču bo 13 januvarja pri okrajnem sodišču, ne pa 31. januvarja. Imenovan je podpolkovnik domobranskega polka št. 27. I Busch za poveljnika domobranskega polka v Št. Hipolitu. V Ameriko se je včeraj odpeljalo z južnega kolodvora 12 Kranjcev. — S Hrušice je prišlo 14 Hrvatov, ki so se odpeljali v Zagreb Kratko prostost je užival prisiljenec Alojzij Zahs, ki je dne 7. t. m. pobegnil od dela v Tčnniesovi tovarni. Prijelo ga je orožništvo, ko je zopet kradel in ga oddalo c. kr. okrajnemu sodišču. Božičnica. I in II. mestni otroški vrtec obhajata jutri, 22. dec. skupno božičnico v veliki dvorani „Mestnega doma". Začetek ob 4. popeldne. Izgubila je včeraj posestnikova hči Frančiška Vrhunc z Bleda v vlaku ali pa od kolodvora do Češnovarja v Kolodvorskih ulicah denarnico z 32 kronami. Neprevidna vožnja Včeraj dopoldne je hlapec Anton Štrukelj vozil z nekim vojakom po Bleiweisovi cesti premog v vojašnico Ko je hlapec popustil za nekaj časa konja vojaku, je ta peljal sam naprej in zadel z vozom ob tam stoječe drevo. Škode je štiri krone. Književnost in umetnost. * Koncert Nadine Slavjaaake. Včerajšnji koncert Nadine Slavjanske je privabil tudi z dežele mnogo radovednih po-slulavcev. Ruske stvari vlečejo in slovanska vzajemnost se vsaj v koncertni dvorani rada pokaže. ,Svatba ruskih b o j a r j e v" ni pravzapraz igra, ampak velika kostumna prireditev s petjem in plesom. Prvo, kar očara gledavca, je bujna, pestra, razkošno bogata stara narodna noša ruska. Velik kos tartarskega Orienta gleda iz teh bogato z zlatom obšitih, luksurioznih oblek. Drugo, kar zanima, so globoki pokloni in ceremonielna etiketa starih ruskih bojarjev. Tretja posebnost so svatbeni običaji stare svete Rusije s svojimi blagoslovi in poljubi. Zanimivo je videti te običaje, zlasti ker jih predstavljajo Rusi v svojem blagoglasnem jeziku. Glavno je bilo petje, Nadina sama je glavna pevka. Ima še vedno krepek, jasen sopran, tudi v višinah siguren in prijeten. G. Mirskij je bil dober pendant Ženski in moški zbor, ki sta nastopala vsak zase, sta proizvajala narodne pesmi jako točno; višji glasovi niso posebni. Orkestralna spremljava ni bila na višini, je pač manjkalo izkušenj. Komično osebo, ki predstavlja ruskega kneza, je g. Vasiljev igral s popolno realistiko, a ta pristni pijanski tip, ki nam predstavlja rusko aristokracijo, ne bo ravno povzdignil ruskega ugleda na zapadu. Z velikim odobravanjem so bile sprejete ruske plesne točke. Občinstvo ni štedilo s pohvalo in je Nadini Slayvjanski prirejalo burne ova-cije. — Jutri „Zivljenje za carja". * »Slovenska drama na naioj po-zornici* je naslov podlistku v „Obzoru", ki priporoča, naj bi se ljudske slovenske igre predstavljale na hrvaškem odru hrvaške pa na slovenskem odru. Posebno priporoča, naj bi se Govekarjevi »Legijonarji" igrali v Zagrebu. Senat praškega vseučilišča kapituliral pred nemškimi burši. Oglejmo si najnovejši odlok senata gra-škega vseučilišča z dne 17. t. m.: Kar obstajajo slovanska akad. društva, imela so pravico, da so imela na svojih oznanilnih deskah na vseučilišču ime društva v domači pismeni. A po najnovejšem odloku so dovoljeni ti napisi le v gotici in latinici. Dostavki (akad. teh društvo), ki so bili dosedaj v poslovnem jeziku društev, so sedaj dovoljeni le v nemščini. Poleg napisa na deskah imela so dosedaj vsa društva tudi društveni znak. In prav tu jo je senat pogruntal 1 Ker imajo slovanska društva kakor svoj znak narodno trobojnico v podobi traku, nemška pa grbe, istotako z „narodnimi" (frankfurtarskimi) bojami, poskusil je senat prav tu rešiti nemški značaj univerze s salomonsko modrostjo: prepovedal je trakove, grbe pa — d o v o 1 i 1 1 Oglase nabijala so slovanska društva že od nekdaj izključno v materinščini. Sedaj jim je ta pravica odvzeta; materinščina je »dovoljena" le v prevodu poleg nemškega izvirnika. S tem odlokom je senat kapituliral na vsej črti pred nemškimi burši in je sankcioniral pobalinstvo nemških „vitezov". liaziie stvari. Najnovejše od raznih strani. Kajenje v gledališčih bo v Londonu dovoljeno. Na ta način nameravajo povzdigniti obisk gledališč — Gimnazijo v gozdu bodo imeli v mestu Ar-cachon na Francoskem. — Koreja se modernizuje. Korejska vlada je izdala ukaz, da si morajo vsi njeni uslužbenci odrezati kite in se obleči v evropsko obleko. — Nogo si je zlomil drž. poslanec župnik Unterladstatter. — Ob- ravnava proti defravdantu J e n n e r j u se je včeraj pričela na Dunaju. Trajala bo štiri dni. Škode ima banka samo 10.000 K, ker so od defravdirane svote 284.741 kron še debili pri Jennerju, oziroma pri njegovih sokrivcih, katerih sedi poleg Jennerja 8 na zatožni klopi, med njimi dve ženski. Jenner je jokaje priznal svojo krivdo. Tudi ostali obtoženci so priznali. — Roparski umor v Monakovem. V Monakovem sumijo, da sta zakonska Schel-haus umorila zasebnika Kramma ter ga oropala 90 000 mark. Telefonska Iti bn®imm poročita. Peterburg, 21. dec. Kuropatkin je dobil časa pomnožiti svojo armado, ki šteje sedaj n a f r o n t i 20 inf. in strelskih divizij, 5 kavalerijskih divizij, 3 strelske in 3 konjeniške brigade poleg močnih artilerijskih in drugih konjeniških rezerv, za hrbtom armade 91 batalijonov in 76 stot-nij, ne vštevši 2 in pol divizije okolu Vladi-vostoka. Do odločilne bitke, ki se menda pred dvema meseca ne razvije, bo Kuropatkin imel na bojišču 546.000 mož z 400.000 puškami, 40.000 sabljami, 1732 topovi in 88 strojnimi puškami. London, 21. dec. »Daily Mail" poroča iz Čifua, da bo nastopilo med Japonci in Rusi v Mandžuriji premirje. Nasproti temu se poroča iz Šangaja, da Rusi ob Šahu potiskajo svoje oddelke preko japonske črte in da vse kaže, da nameravajo pričeti z ofenzivo. Oster mraz je napravil trdne ledene mostove. Tokio 21. decembra. Tu pravijo, da je vest, da je Togovo brodovje odplulo proti Sunda otočju neresnična. Togovo brodovje je še pred Port Arturjem. V baseho je odplulo le nekaj poškodovanih (!) ladij, da jih popravijo. London, 21. decembra. Pri hullski zadevi oškodovani angleški ribiči zahtevajo odškodnine 120.000 funtov šterlingov. London, 21. dec. Listi poročajo, da bo odplulo veliko brodovje japonskih oklopnic in križaric nasproti baltiškemu brodovju, Tokio, 21. dec. Obelodanjena je lista padlih častnikov iz zadnjega časa. Mrtvih je 26 častnikov, ranjenih 44. Sodi se, da se ta lista tiče izgub pred Port Arturjem. Peterburg, 21. dec Kuropatkin je pred zbranimi četami slovesno izročil po-veljništvo dotičnih armad generalom Grippenbergu, Lineviču in Kaulbarsu. J Peterburg 21. dec. (Uradno.) Brzojavke generalnega lajtenanta Saharova od 19. in 20. t. m. poročajo: Prejel nisem ni-kakih poročil o spopadih armade. V noči na 19. t. m. je bilo 16, v noči na 20. t. m. 10. stopinj mraza. .4 Madrid, 21. decembra. Španski kralj Alfonz se je peljal z avtomobilom na iz-prehod. Nakrat se je voz ustavil in morali so popraviti poškodovano pnevmatično kolo. Ko se je hotel kralj zopet usesti na avtomobil, da se odpelje dalje, so opazili preko ceste napeljano železno žico Žica je bila v tisti višini, kakor osebe v avtomobilu. Ce bi se kralj odpeljal dalje, bi bil mrtev. Na čudovit način se je kralj ognil groznemu naklepu. Dunaj, 21. dec. V nižjeavstrijskem deželnem zboru je bil danes hud prepir med posl. Seitzem in kršč. soc večino, ki se je izjavila za to, da se izpremeni šolski zakon po želji vlade. Budimpešta, 21. dec. Mažari snujejo z 5 milijoni glavnice banko za naseljevanje. Ta banka bo naperjena proti Hrvatom in Slovakom. London, 21. decembra. Dopis. „Express" javlja iz Curiha, da je posetil ondi se na-hajajočega pravega morilca Plevejevega, Sasonova, ki je izjavil, da je pobegnil, a da policija prikrije ta beg, je podtaknila sodišču druzega moža. Tokio, 21. dec. Križarica „Cušima" je pri Gensanu vzela parnik „Negretia", namenjen v Vladivostok, Peterburg, 21, dec. Carski ukaz zapoveduje posamezno mobilizacijo v vojaških okrajih Varšava, Vilna, Kijev, Hazan, Peterburg, Moskva in Odesa. Gradeo, 21. decembra. V kemičnem laboratoriju je bila eksplozija. Uslužbenca Pezdicek in Utzler sta ranjena. Sluga Pele-grini je močno poškodovan na očeh. Lvov, 21. decembra. Stotnik Schau-man od 5. pešpolka je pobegnil. Defravdiral je erarični denar. Moravska Bela cerkev, 21. decembra. Občinski zastop je razpuščen, namest-niški tajnik določen za komisarja. Peterburg, 21. dec. Car je kupil vsa Vereščaginova dela. Pariz, 21. decembra. V nekem hotelu Leboc je policija oprostila grofico Decot, katero je imel njen svak zaprto, da mu zapusti premoženje mnogih milijonov. Miiader (Hanover), 21. decembra. Med vežbanjem za polaganje in eksplozijo min je nekemu vojaku, ki je padel, pred časom eksplodirala mina. Poročnik Neuman in narednik Sach sta bila raztrgana na kosce Deli trupel so bili razmetani do 100 metrov na daleč. Dunajska borza dne 20. decembra. Skupna 4% konv. renta, maj-nov. . . 100 15 Skupna 4% konv. renta, jan,—julij . . 100-05 Skupna 4 2% pap. renta, feb.—avg. . . 100-30 Skupna 4-2% sreb. renta, april- okt. . . 100-30 Avstrijska zlata renta . ......119-55 Avstrijska kronska renta 4% .... 100 35 Avstrijska invest. renta 3'/s°/o .... 91-25 Ogrska zlata renta 4°/0........118 55 Ogrska kronska renta 4%..... 98 05 Ogrska invest. renta 3'/»% . • , . . 88-80 Delnice avstro - ogrske banke .... 1637 Kreditne delnice..................673-25 London vista......... . 239 40 Nemški drž, bankovci za 100 mark . . 117-57V2 20 mark............23 50 20 frankov...........19-06 Italijanski bankovci........95-20 Cekini.............1132 Na mnogih izrazih sožalja ob pre-rani smrti ljubljene, nepozabne soproge in matere, gospe Marije Poljanec roj Schveentner na darovanih, številnih, krasnih vencih ter obilnej udeležbi pri pogrebu zahvaljuje najiskreneje žalujoča rodbina. Zahvala. Za mnogobrojne dokaze srčnega, sočutja, ki so nam došli ob nenadni smrti našega predragega soproga ozir. očeta, brata itd., gospoda Franca Berdavsa pisestnika. trgovca itd. za krasne vence ter za mnogoštevilno spremstvo k zadnjemu počitku izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo. Osobito se pa zahvaljujemo prečastiti duhovščini, gg pevcem, c. kr. žandame-riji, gg. poslancu Košaku ter post. načelniku Kokalju in vsej drugi v ta namen došli cenjeni gospodi za nepozabnemu rajniku izkazano poslednjo čast. D o b r e p o 1 j e, 20. decembra 1904. Žalujoči ostali. Povodom bolezni in smrti našega ljubljenega soproga in očeta Frančiška Kankelja došlo nam je od raznih strani toliko izrazov sožalja ter tolažbe, da nam nI mogoče vsakemu posamezno se zahvaliti. Zahvaljujemo se torej tem potom vsem onim, ki so nam v težkih urah bili v oporo ; predvsem vele-častiti duhovščini, slavni požarni brambi iz Črnega Vrha, ki je korpo-rativno z zastavo spremila nepozabnega rajnika na zadnjem njegovem potu, zastopnikom občin idrijskega in logaškega okraja, ter vsem posameznikom. Istotako hvala za lepe vcnce. Vsem izrekamo torej najpri-srčnejšo zahvalo. Godovič, dne 20. grudna 1904. Žalujoča rodbina Kankelj-Grudnova. flVeteorologlčno poročilo. Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736 0 mm 20 21 Čas opazovanja Stanje barometra 9. zveč. 7. zjutr. 2. pop. 746-6 749 3 7493 Temperatura po Celziju Votrovi 0 0 sl. sever. "3-8 -1-5 sl. jug. Nebo jasno megla. 2Š a S". 8 ^8* 0 0 Srednja včerajšnja temp. 2'3°, norm. —2 1°. Odlikovan na obrtni razstavi V Parizu 1904. 479 80 Anton Preskep krojač v LJubljani, Sv. Petra cesta št. I se priporoča preč. duhovščin v Izdelovanje vsakovrstne duhovnISKe obletu Iz trpežnega (n tolldneg« blu-po Blzkih cenah Opozarja na veliko svoji zalogo = Izgotovljene obisk posebno na haveloke v nsj večji izberi po najnižjih cen*) atirltelj nnlform it Jlrllti»|!i droitfi ieleiD|a Oblastveno dovoljena popolna razprodaja = radi opustitve trgovine ===== UR zlatih, srebrnih, nikelnastih, jeklenih; dalje ur z nihalom, stenskih in budilk pod tovarniško ceno a ca pri FRIDERIK H0FFMAN=u, Ljubljana, Dunajska c. 12. SK2T* Primerna božična darila! 1^32 5 tem 5C potrjuje, da jc pron 5Rcrbinc i> T>regcmelu pcpclnc zadcucljil 5t>cjc tipnil^cjl^ct 5-Bd. 5ir56bman9 Biicl^ler v 5'5k« B- Bir^cl^- v monn Ca^aturnu in 3aRcb Wa\$$ u Sarcb5tclcpu in terej ničemur nič ucč ne dcl-žujc. Ljubljana, 20. ncu. 1904. ir—.ir«. Radi izredno velike zalogefj oddajo se do 1. januv. 1905 vsi zimski predmeti po zelo ■ znižanih cenah: = fl 5 5 Wi M ___fl v Ar gleškem skladišču oblek "VS h V JI zimske suknje ulstro, športne suknje suknje s kožuliovino kožuhov, za v mestu in potovanje obleka za gospode in dečke jopice paletoti dubl- ovratniki dežni plašči koljeri iz kožuhovine otroški plašči otroški ovratniki Ljubljana, Glavni frj štev. 5. 2123 3-1 Velespoštovanjem O. BematOViČ. Krojaški salon za gospode IVAN MAGDIG LJUBLJANA * Ij! Stari trg štev. 8. ;jp| Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših journalih iz najmodernejšega ln najboljšega tu- in M inozemskega blaga. 1377 20—19 ip^ Uniformiranje in zaloga potrebščin za „Sokole". j — u-U-O-U-J-U-U--u-g-u— >••1 —i •••f a i :::: ••M Vinogtrad: ^pško, Trškagoi*a. Jeglič «eva vinska klet Pfed škofijo št. 1 Vinogpad: Osredek. S: M«) •••I •••• • M • pfipofoea svoj lastni in odlikovani pfidelek: 2124 4-1 Cviček novi t*deei liter* 36 kt*., stani beli lite** 40 k p., stam trdeči litei* 48 kK, kakop tudi stara in nova istrijanska, štajerska in ogrska vina po 24— 64 k k litep. M« i... B «... •••• M« P ><.i..>>..M«MMiMiM*i<>Mnni!»SMM!i!»!nmSSSTSSSmSSTSSt^STTSSm^^TSSTSmSSSmSS^ ■ ••••M................................................................................................................................................•••••••.•.••■•••»•••••■(.•••••MtStiM.n »Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani" Dunajska cesta št. 19. ®r v Medjatovi hiši v pritličju * Dunajska cesta št. 19. 0 8 vsprejema: zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; zavarovanja zvonov proti poškodbi in za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaji: a) zavarovanje na doživetje in za smrt, jednostavna zavarovanja za slučaj smrti, na doto in rento, ljudska zavarovanja z mesečnim plačilom zavarovalnine po 50 vin., 1, 2, 3 in 4 K in dajč po neprisiljenih vlogah v oddelku „Rentna hranilnica" deželne zavarovalnice zelo praktično starostno in rentno preskrbo; b) zavarovanja proti vsakovrstnim nezgodam (telesnim poškodbam) in nezgodam na potovanju po suhem in na vodi ter jamstvena zavarovanja vsake vrste. 28 26—13 Slovenci! pristopajte Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki. Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako ugodnimi pogoji, da sc lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost. - U U Svoji k svojim! k domači zavarovalnici! Najmanjša žepna „demantna" izdaja brevirja v štirih zvezkih oblike 48<> s proprljem za ljubljansko škofijo: Breviarium Romanum Mechlinae 1904. Z rdečim in črnim tiskom. Velikost vezanega zvezka 12 X 7 cm Debelost s proprijem vred 18 mm. Teža „ „150 gr. Cena s proprijem vred: štirje zvezki vezani v šagrin, z vpogljivimi platnicami in zlato obrezo K 31*68. ^^m Prireditev brevirja v taki mali obliki in vendar z jako ugodnim tiskom vzbuja obče začudenje. — Dobi se tudi brez proprija za ceno, K 28 32; proprij sam za sč pa velja K 3 36. Katoliška Bukvama v Ljubljani. 2048 [ Stanje vlog 30. nov. 1904: i doz 10 milijonov kron. "š Preje: Gradišče št. 1, j l sedaj: Kongresni trg št. 2, I. nadstr. \ Donarni promet 30. nov. I 1.1904: čez 42 milj. kron. Najboljša in najsigufnejša pfilika za štedenjel Ljad$l^a posojilnica 4't 0 brez kakega odbitka, tako, da a sprejme vložnik od vsacih vloženih v 100 K čistih 4 K 50 h na leto. sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po Stanje vlog 30. novem. 1904: K 10.986.128-71. Denarni promet do 30. nov. 1904: 42,500.883 08. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo■ Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dne 1. januvarja 1904. 2047 24-4 Dr. Ivan Šusteršič, predsednik. Josip Jarc, osestmk Josip Slika, knezoškolijskl kancelar, podpredsednik. Odborniku Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano. veleposestnik v Medvodah. i?T.Dr. Andrej Karlln, Karol Knuschcgg, Matija Kolar, stolni kanonik v Ljubljani, veleposestnik v Ljubljani, župnik pri D M. v Polju Frančišek Leskovlc zasebnik in blag. Lj. pos. Karol Pollak, tovarn, in pos. v Ljubljani. Greg. Slibar, župnik na Rudniku. Ivan Kregar, svet. trg. ln obrt. zb. v Ljubl|ani. Dr. Aleš Ušeničnlk. prolesor bogoslovja v Ljubljani. Velika izbera daril za Božič in Novoleto kakor tudi raznih predmetov za okrašenje božičnih drevesc lastnega in tovarniškega izdelka. Nadalje se priporočam slav. p. n. občinstvu za naročila raznih najfinejših tort in vsakovrstnega okusnega peciva. — V zalogi imam različnih desertnih in čokoladnih bombonov in postrezam tudi s finimi desertnimi vini in raznimi lilcerji. |®r"Fini turinski peliukovec."1®^ Vsak dan sveže medene, orehove in rozinove potice, šar-kelj, pince in drugo pecivo, v pekarni pa fin domač ržen kruh. Slaščičarna in pekarija Jakob Zalaznik Stari trg št. 21. Mestni trg št. 6 Sv. Petra cesta št. 26 1981 6-6 Kot novost priporočam: m Pero družbe sv. Cirila in Metoda, škatljica K 2'-, po pošti K 2-20. Stenski koledar za leto 1905 Cena 40, po pošti 50 vinarjev. Mali skladni koledar za leto 1905 Cena 50, oziroma 60 vinarjev. Jernej Bahovec, trgovec Ljubljana, iOO podobami ur, zlatega u> srebrnega blaga m godbenih reči Hanns Konrad tovarna ia are In limna trgovine Most it 955, Češko intr. ulk. remontolr - ura ■ sidro, , . u«tcn Boakopf pat«nt » trprinem fntrala fflll 0'ti\ ti JelMOTeg* »nji i «1««. »orllleo 1> nik- &lu« * JV« U* U prlrMkom, komad - _____ p* JOS. PETRIČ v Ljubljani, sv. Martina cesta št. 20 tovarna papirnih izdelkov in tovarniška zaloga papirja priporoča: Trgovske, kopirne knjige. Trgovske ali uradne knjige po posebnih načrtih s tiskom ali brez tiska (izvršim v najkrajšem času). Rubriciran papir in konto korente. Kartonaže vsake vrste, kakor tudi vsa knjigoveška dela. Pisemske zavitke (koverte) in papirno konfekcijo. Šolske zvezke (priznan najboljši fabrikat). Največja zaloga vsakovrstnega papirja, lepenke, črnila, pečatnega voska, svinčnikov, peres, gumic i. t. d. Trgovske in uradne tiskovine v naj-okusnejši opremi. Cenilniki, vzorci, proračuni na zahtevo poštnine prosti. Postrežba najsolidnejša in najcenejša. 2109 (4—2) »SLOVENEC se prodala odslej v naslednjih ljubljanskih tobakarnah o/Jr. trgovinah: Bizjak Ivan Bohoričeve ulico 10 Blaznik Lovro, Stnri tr« 12. Blaž N.. Dunajska cesta 12. Brus Maks, Pred škofijo 12 Čeinovar Lovro, Koiodv. ulice 33. Dolenc Helena, Južni kolodvor. Elsner Marija Kopitarjeve, ulice 1, Fuchs H., Marija Ttsrezije cesta 14. Kalifi Al o j sij, Jurčičev trg 2 Kane Albin, bv. Petra cesta 14. Kristan Ivan, Resljeva cesta 24. Kuitrin Agneza, na Bregu 6. Mrzlikar Avg.. Sodnijske ulice 4. Omejc Terezija, Karlovaka cest« 32 Pihler Ivana, Kongreon trt; 3. Podboj Ivan. Sv. Petra cesta 101. Saje Ant. Dunajska cesta 19. Sever Mar.. Gosposke ulice 11. Sušnik Josipina, Rimska cesta 24. Swatek Jos., M-stm t-g 25. Tenente Rudolf, Gradaška ulica 10 Tonich Ivana, Florijanske ulice 1. i Velkavrh Antonija, Sv. Jakoba trg ! Vesel Andrej, Prešernovo ulice 20. i Vrhove Ivan, Sv. Petra cesta 52. i Bohinjska Bistrica: Mio Grobottk, trgovec. Celovec: Josip aowa, prodaja OaanikoT. Cerknica: Ivan Lavrič, (konsumno društvo). Gorica: Jos. Schwarz, Šol. ultcei 2. Hrušica pri Jesenicah: Katarina Krive. Idrija: Valent. Treven, trg , 102. Javornik: Štefan Podpac, trgovec. Leopold Zoi6, trgovec. Jesenice: Adela Biloh. Kamnik: Fran Subelj, trg., 39. Kranj: Karol Florian, knjigotržoc. Leskovec pri Krikom Franc Starec, trgovec. Logatec: Maks Japelj, trgovec. Novomesto: J. Krajec na&l, knjigotržnica. Postojna: Helena Orešek, trg. 76. Radovljica: Oton Homan, trgovec. Ribnica: I. J. Vendelin Stare, trgovec, Spod. Šiška: Maks Lavrenčič, trgovec 3. Stari trg p. Rakeka : van Turk (toasumao društvo). Škofjaloka: Jsnez Potočnik. Št. Peter: Fran Novak. Trnovo, Notr.: Davorin Cvetnič (kmoti|sko društvo). Trst: Antonija vd. Kramar, Rojan št. 8 Mihael Lavrenčid, Piazza Caserma 1. Zidan most: Mary Peterccan, kolodvor. mr Pijte -m Klauerjev »Triglav" najzdravejši vseh likerjev. 6441 50-115 reglstrovana zadruga z neomejenim poroštvom v lastni Ml v Lijttbljani llltlillllt iwws^vi avvvN^vvvi na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic obrestuje hranilne vloge po 23 104—100 4 II 01 2 0 C v brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama sa vložniki plačuje. WF Uradne ure od 8.—12. in od 3.-4. ure popoldne. Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hrartilničnega urada Upravno premoženja kmetske U r nir Sir« J a posojilnice znaša 4"' 'promet K 23,8o6'3o6'40. Sr K 98.238*41. Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-hranilničnega urada št. 828.406. — Telefon št. 185 s1eghranK 5,089.883-14. b. V Št. 15723. Objava. 2102 3—2 15 639 1.476 86.555 16.459 Na stavbišču, ležečem med obstoječo domobransko vojašnico in med Poljansko cesto bo zgraditi razširjalne stavbe za imenovano vojašnico. Od teh, te zgradbe se tičočih del in dobav in sicer: 1.) težaška in zidarska dela v znesku....... 370.490 K 2.) kamnoseška dela v znesku......... 14.910 „ 3.) tesarska dela v znesku.......... 60.520 „ 4.) napravo strešnega krova iz škrilj-eternita v znesku 5.) napravo strešnega krova iz zarezne opeke dto. 6.) dobavo konstrukcijskega železja v znesku . . . 7.) kleparska dela v znesku.......... bo oddal deželni odbor potom javne konkurence in je tozadevne ponudbe predložiti istemu do dne 21. januarja 1905 do 12. ure opoldne. Vsa podrobna, na ponudbo, oddajo in izvršitev del nanašajoča se določila, opise in izkaze o posameznih delih ter načrte si morajo interesenti ogledati med navadnimi uradnimi urami v deželnem stavbnem uradu, deželni dvorec U. nadstropje, odnosno si jih nabaviti proti povračilu tiskovnih stroškov. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 15. decembra 1904. Najvažnejše za sedanjost! Božična prodaja trgovine z blagom A. Primožič, Mestni trg, Ljubljana, je otvorjena! Kompl. obleka v kartonu že od........gld 1-50 naprej „ bluza (bombaž, flanela) le ...... „ —-44 1 kos najfin. Aombur. bomb. platna le..... „ 3'90 I tucat žepnih robcev od . . ....... „ —-36 naprej 1 » „ „ angl. batist, prej gld. 3, sedaj le „ 1.08 1 krilo iz lodna, lastni izdelek......... „ 1-95 1 flanel. bluza izgotovljena od......... „ —-68 naprej 1 baržunasta bluza..........• . . . „ 2-36 1 ženska srajca od . . ............ „ —-36 naprej 5000 kom. brisalk za kozarce in prah, kos . . . . „ —-07 2000 metrov dobre flanele, meter......... , —-17 Poleg tega vse vrste preprog, bariun. postelj, odej, barSu-nastega blaga, košuhovine, posteljne oprave, plaščev sa dame in paletotov, perila sa gospode, kravat, predpasnikov, posebno blago sa damske obleke, po čudovito zniianib cenah. 1010 62—38 mm 1—■—/-,»s V NV-AJ m i */>.< > v .v. IIFSP >'rA>V"A > V. $te je je prepričali, kaK° solidno Se f^upi v novo vpeljani trgovini ja gospode, in kflkp ste postrežem? mp -/".S 8S8& Sngelbert Sku5ek modna trgovina $a gospode y v Ljubljani, Pred Sk°fu° Štev- ?9> C* I m o T-t N P Gospodje — veste li jje na ^em Stališču je ta prva in edina modna trgovina ja gospode v JLj ubljani? Iliil mmm w mm V.V.1 u > N ■N ® ti a> o ce ti © o £ s5 ti © a 03 •M ?> 03 U A 0 fc in drugih v mojo stroko spadajočih stvari po najnižjih cenah. Za mnogobrojen obisk se najuljudneje priporoča S spoštovanjem 1643 27—24 O tfarol tfošak, slatar Ljubljana, Prešernove ulice štev. 5, jalošni/^ c. kr. avstrijskih državnih uradnikov. r-b B Naše nizke cene vzbujajo pozornost! Trpežni moški čevlji iz usnja z obšivkom,par gld. 2-80. Trpežni |gg Ženski ~ čevlji za vsakdanjo rabo, par gld. 2-50. Elegantni barvani Izvrstni moški čevlji za zavezovati par gld. 3--. Močni moški I čižmi (štifleti) par gld. 2-80. moški čevlji za zavezovati, par priročni ženski čevlji za na ulico, par gld. 1 30. Zelo močni Ženski čevlji za zavezovati par gld. 2-80. priročni moški čevlji iz jadrovine, par gld. I--. Elegantni ženski salonski čevlji par gld. 1-50. Izvrstni ženski čevlji z gumbi par gld. 3--. BjBgg Barvani Mh\ usnjati sandali par gl. 2.50 do 3.- Ženski čevlji z navskrižnimi zaponami, črni in barvani, par gld. 2 -. rmejšl krem (mazilo] za rujava in črna obutala. Alfr. frSnkel kom. družba 502 21-23 preje: = cnodlitiška tovarna za čevlje — v Ljubljani, Špitalske ulice št. 9. ■ Zastopnica: Josiplna pl Heriaoh eva. == 0 p a ® cS. M. P P 0 © ti & ® Nt N < 3 »< ti » I