0 1 0 Št. 77 (16.114) leto LIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. H 1945. njegov PARTIZANSKI §Bm jBS JBSmSS iHVl ma£ MeSl ^8» JHB H DNEVNIK oo oa ^vembra 1943 v vosi ArtTMm GOMCA-Drevored24moggiu i id.^ ../Ooo..-^ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■e ' ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ Mi M 0% ^0 34132 TRST I JU Jm MB Ul. del Lavatoio 4 TMKVlVs . Te,,=5424co| FINE CHEMICALS Fax (040) 363918 ČETRTEK, 2. APRILA 1998 Varnostni svet OZN je jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiču jasno dal na znanje, da ne bo ostal križem rok ob sedanji kosovski krizi, kot se je to zgodilo na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini. Že res, da je Rusija razvode-Uela besedilo resolucije, ki uvaja embargo na iz-voz orožja v ZR Jugosla-vijo, a to ne spreminja dejstva, da je svetovni diplomaciji uspelo intema-eionalizirati kosovsko vprasanje. Vsem je nam-tec jasno, da resolucija s Praktičnega vidika ne bo Prizadela Beograda, saj Iftia Miloševičev režim dovolj orožja, da lahko ''sak trenutek obračuna s kosovskimi Albanci. Brav zato ima predsi-"oCnjim sprejeta resolu-cija globlji politični po-JUen. Bil je to signal Slobodanu Miloševiču, da bi tedanjim sankcijam lahko sledile druge in da be bi ostal nekaznovan, *° bi tudi na Kosovu Preizkusil svoje na bo-sunsko-hercegovskih bojiščih preizkušene metode. Kosovsko vprašanje je °rej prenehalo biti no-tranje jugoslovansko vPrašanje kot to trdi Beo-?r;|d ob podpori Moskve Jb sedaj tudi Pekinga. Ki-'a)ska se je namreč vz-.bžala pri glasovanju, ker bUa tudi sama svoja Ko-^>Va od Tibeta do buikjanga. Beograd mora °rej računati na nove in bove pritiske mednarod-i e skupnosti. Seveda Mi-osevic ne bo klonil tako $ bhka, saj ima glede Ko-^a na svoji strani ves roski narod. Se veC, po aslugi kosovske krize bo j Utrdil svoj pohtiCni po-i žaj, ker se bo predstavil srt! et^'n' branik zibelke bske kulture in držav-b?b> ki jo v srbski nacio-b*isticni mitologiji pred-^aylja Kosovo. Ob tem pa sp Smemo pozabiti, da so radikalizirali tudi ko-r^ki Albanci, ki se za-s, bi zamud mednarodne Vi.upbasti ne zadovoljijo žah Z avtonomijo, temveč jbbtevaju samoodločbo in ^dvisnost. sPrp?«Žat 'e torei kliub knt etl resoluciji vse prej rožnat. Srbski spe-tg^bl ostajajo na Kosovu, da se bo represija sbvst1-LVala’ °dp0r ko" 1)0 , Klo Albancev pa se sa: ..ržkone stopnjeval, Ib® je sedaj jasno, da bieri VeC sami in da je lč0 barodna skupnost klju^bo spoznala, da so San: 1 kosovskega vpra-be ’;'SPet v Beogradu in Kristini. _________SCHENGENSKI DOGOVOR / OSREDNJA SLAVNOST NA BRENERJU__ Italija, Francija in Avstrija včeraj odpravile vse mejne formalnosti Veliko zadovoljstvo južnotirolske skupnosti ki je sedaj še bližja matični državi BOČEN - Italijo, Avstrijo in Francijo od vCeraj ne ločujejo veC mejni prehodi in mejne formalnosti. Polnopravno izvajanje schen-genskih dogovorov sta Rim in Dunaj slavnostno obeležila na »bivšem« prehodu na Brenerju ob navzočnosti notranjih ministrov Napolitana in Schlogla. Se najbolj zadovoljni pa so bili Južni Tirolci, ki so sedaj še bližnji matični državi. Slavnosti se je udeležil tudi predsednik bocenske pokrajine Luis Durnvval-der. Na sliki (Telefoto AP): predsednika Koroške in FJK Zematto in Cruder na slavnosti na Trbižu. Na 2. strani KOSOVO / PRVI KONKRETNI PRITISK PROTI BEOGRADU Varnostni svet OZN uvedel embargo na izvoz orožja NEW YORK, BEOGRAD - Varnostni svet OZN je samo z vzdržanjem Kitajske sprejel resolucijo o uvedbi embarga na izvoz orožja v Jugoslavijo. Jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug je resolucijo označila kot »precedens v praksi OZN in mednarodnega prava«, saj v nasprotju z njima ne navaja »razlogov, zaradi katerih je bila resolucija sprejeta«. Povsem drugačne so bile reakcije zahodnih držav in kosovskih Albancev. Na 9. strani RIM / SREČANJE PRODI - FOSSA Med vlado in Confindustrio ponovno navezali dialog RIM - Med vlado in Confindustrio so vCeraj spet navezali dialog, ki ga je predsednik zveze industrijcev Fossa prekinil 18. marca, ko je zapustil pogajalno mizo, ob kateri je bil govor o znižanju delovnega urnika. Tudi vCeraj je Fossa potrdil odločno nasprotovanje zakonu o 35 urah, vendar so naCeli vprašanje zaposlenosti na jugu, o Čemer imajo enaka stališča. Ministrski predsednik Prodi pa se je vCeraj sestal tudi s sindikati, s katerimi se bo Fossa sreCal v torek, 7. aprila. Na 2. strani Zaenkrat še bencin po znižani ceni TRST - V Rimu so našli začasno rešitev za bencin po znižani ceni v Trstu in v 25 obmejnih občinah videmske pokrajine. Kazalo je že, da se bo cena podvojila zaradi direktive Evropske unije, po kateri bo treba plačati vse davCne pristojbine na bencin tudi v obmejnih območjih. Finančno ministrstvo pa je zaprosilo bruslejske oblasti za enoletni odlog direktive, ki je vsekakor italijanski parlament še ni odobril in zato vsaj zaenkrat ne bo stopila v veljavo. V vsakem primeru podražitev ne bi zadevala bencina po znižani ceni na Goriškem ter popusta, ki ga vsi vozniki Furlanije-Julijske krajine uživajo na podlagi t.i. deželne kartice. Na 3. strani Danes v Špetra Slovenistični dnevi ŠPETER - V organizaciji Slavističnega društva Trst-Gorica-Videm se bodo danes v občinski dvorani v S p etru zaceli dvodnevni Primorski slovenistični dnevi. Letošnji, že 9. posvet primorskih slovenistov iz obeh strani meje bo namenjen obravnavi slovenskega jezika ob italijan-sko-slovenski meji in spoznavanju kulturnih posebnosti Beneške Slovenije. Na 3. strani Nadiške doline v znaku gubance ČEDAD - Gostinci iz Benečije, ki so včlanjeni v združenje »Invito« (Vabilo) in v Slovensko deželno gospodarsko združenje, vabijo ob koncu tedna vse ljubitelje značilne beneške kuhinje na spomladanski obisk Nadiških dolin v znamenju gubance. Od jutri, 3. do nedelje 5. aprila bodo namreč ponudili vsem gostom po kosilu tudi kos tega značilnega krajevnega peciva. Na 12. strani SKGZ pripravlja programsko konferenco Prihodnji mesec bo tržaška SKGZ priredila svojo programsko konferenco. Konferenca bo priložnost za poglobitev problemov slovenske narodnostne skupnosti na Tržaškem, obenem, pa bo osnova za bodoče delo SKGZ. Na 6. strani V Gorici danes o sodelovanju GORICA - Z odpravo meje naj bi Gorica in Nova Gorica spet pridobili vlogo središča širšega geografskega prostora. O načrtih za skupni razvoj Čezmejnega območja bodo na goriški pokrajini razpravljali na srečanju z županoma Cervinjana in Ajdovščine. Na 10. strani Pohod v spomin na Luthra Kinga »Vse življenje sem skušal obleci gole in nahraniti laCne!« To je stavek Martina Luthra Kinga, ki so ga organizatorji 11. pohoda za mir izbrali kot geslo za sobotno pobudo, ko bodo počastili 30. obletnico njegove smrti. Na 5. strani SCHENGENSKI SPORAZUM / POMEMBNA SLOVESNOST NA BRENERJU Nič več meja z Avstrijo in s Francijo Veliko zadovoljstvo Južnih Tirolcev Vodja SVP Durnwalder: Južnotirolska narodnostna skupnost je sedaj bližja matični državi STRASBOURG / IZJAVA Poslanec Ebner. Schengen je izziv za Južno Tirolsko STRASBOURG -Južnotirolski evropski poslanec Michl Ebner se zaradi neodložljivih obveznosti v Evropskem parlamentu ni mogel udeležiti slavja na Brenerju ob odstranitvi mejnega prehoda kot to predvideva Schengenski sporazum. V svoji izjavi pa je Ebner zapisal, da je bil v mislih na Brenerju in da je slavje od odpravi te meje podoživljal kot enega od vrhuncev v svojem evropskem delu. Za Južne Tirolce pa ima odprava meje dvojni pomen. Evropa je uresničila prizadevanja svojih zgodovinskih očetov, in sicer enotnost s preseganjem meja. Ob tem se po Ebnerjevih besedah počutimo močnejše od našega kontinenta, ki se spoprijema z gospodarskimi, političnimi, družbenimi in kulturnimi izzivi novega tisočletja v tem spreminjajočem svetu. Nič manj pomeben pa ni ta dan po Ebnerjevih besedah za Južno Tirolsko, ker jih je temeljna ideja Evrope obdarila z odpravo meje s Tirolom in Avstrijo, za kar so se Juž- ni Tirolci vedno prizadevali. »Ta dan predstavlja torej uresničitev velikega političnega cilja,« je izjavil Ebner, ki je še poudaril, da je po uresničitvi notranjega trga, odpravi policijske meje med Italijo in Avstrijo ter skorajšnji odločitvi o evru združevalni proces dosegel tako stopnjo, ko ni več poti nazaj. Ob sklepu je evropski poslanec Ebner še navedel, da odprava meje ni samo priložnost temveč tudi izziv za Južno Tirolsko v zvezi držav, v kateri ne bo prevladovala nobena nacija, temveč bomo vsi manjšinci. BOČEN - Italijo, Avstrijo in Francijo od včeraj ne ločujejo več mejni prehodi in mejne formalnosti. Polnopravno izvajanje schengenskih dogovorov sta Rim in Dunaj slavnostno obeležila na »bivšem« prehodu na Brenerju ob navzočnosti notranjih ministrov Giorgia Napo-litana in Karla Schlogla. Se najbolj zadovoljni pa so bili Južni Tirolci, ki so sedaj še bližnji matični državi. Napolitano in Schlti-gel sta soglašala, da je odprava mejnih prehodov med državama zgodovinski dosežek za sosednje narode, a tudi za tiste, ki si prizadevajo za polnopravno vključitev v Evropsko unijo. V isti sapi pa sta ministra tudi napovedala strožje varnostne ukrepe na zunanjih mejah Evropske unije, ki so za Italijo meje s Slovenijo, za Avstrijo pa z Madžarsko, Češko in Slovaško. Slavnostni se je udeležil tudi predsednik bo-censke pokrajine Luis Durnvvalder, ki je tudi politični lider Južnoti-rolske ljudske stranke. Slednji je izpostavil ponovno združitev Tirolske in Tirolcev, kar pa ne postavlja v dvom t.i. južnotirolskega paketa, ki zagotavlja nemško govoreči skupnosti v Italiji narodnostne in druge pravice. Na Brener je ob priložnosti prišla tudi edi-nica Schutzenov, ki je s streli v zrak glasno pozdravila odpravo meje, medtem ko so naravovarstveniki zahtevali naj ves tovorni promet iz av- toceste preusmerijo na železnico. Poziv je bil namenjen zlasti Italiji, medtem ko je Dunaj glede tega že konkretno ukrepal. Bil je to vsekakor velik praznik, ki ga je popestrila navzočnost šolarjev iz obeh držav. Nekoliko bolj zadržano pa so odpravo vseh mejnih formalnosti obeležili na italijansko-fran-coski meji. To je sicer razumljivo, saj so prehod meje tukaj sprostili že pred leti, medtem ko so poostrili nadzorstvo nad ilegalnimi prehodi. Osrednja slavnost je bila v Ventimiglii, udeležila pa sta se je prefekta iz Imperie in njegov kolega iz Nice. Na mejnih prehodih s Švico pa za sedaj ne bo bistvenih sprememb. Notranja ministra Italije in Avstrije na včerajšnji slavnosti na Brenerju (Telefoto AP) SLOVENIJA / PO PODATKIH NOTRANJEGA MINISTRSTVA Za Slovenijo nobene bistvene novosti Na mejnih prehodih z Italijo in Avstrijo ločeni pasovi za preprečevanje zastojev LJUBLJANA - Avstrija in Italija sta z včerajšnjim dnem postali polnopravni članici Schengenskega sporazuma o ukinitvi nadzora na notranjih mejah Evropske unije in okrepitvi nadzora na njenih zunanjih mejah, vendar zaradi tega ni pričakovati bistvenih sprememb na meji med Slovenijo in tema državama, je za Slovensko tiskovno agencijo včeraj povedal Rajko Komat, vodja sektorja za državno mejo in tujce pri notranjem ministrstvu. Komat je pojasnil, da obe sosedi določila Schengenskega sporazuma izvajata že nekaj časa, z današnjim dnem pa jih bosta le nekoliko poostrili. Slo- venski državljani pa so doslej že večkrat občutili schengensko kontrolo, saj je na mejah zaradi nje občasno prihajalo do zastojev. Vendar je Slovenija z obema sosedama sklenila dogovora o oblikovanju ločenih pasov za državljane Slovenije na mejnih prehodih, kar naj Slovencem omogoči čimbolj nemoten prehod meje. Slovenska policija dogajanje na mejah nenehno spremlja in se s sosednjimi organi dogovarja, da čimbolj pomagajo pri odpravljanju posledic uvajanja Schengenskega sporazuma, je še povedal Komat. Z včerajšnjim dnem so na mejah med Avstrijo in Italijo, pa tudi na mejah med Avstrijo in Nemčijo ter Italijo in Francijo (Nemčija in Francija sta že nekaj časa članici Schengena) ukinjeni carinski postopki in preverjanje potnih listov, še vedno pa bodo na mejah naključno preverjali potnike. Nadzor potnikov, ki prihajajo iz držav članic Schengenskega sporazuma z letalom, so ukinili že pred meseci. V skladu s sporazumom lahko vsaka država članica ponovno uvede nadzor na mejab, če oceni, da je potreben zaradi notranje varnosti. Članice Schengenskega sporazuma so poleg omenjenih držav še Belgija, Luksemburg, Nizozemska, Španija, Portugalska, Danska, Finska, Grčija in Švedska. (STA) RIM / MED VLADO IN CONFINDUSTRIO NESREČA / PREDSINOCNJIM Spet vzpostavili dialog Govor o zaposlovanju, za 35 ur pa je Confindustria gluha RIM - Potem ko je 18. marca predsednik zveze industrijcev Fos-sa zapustil pogajalno mizo ob vprašanju 3 5-urnega delovnega časa in grozil, da je konec metode usklajevanja in da bodo industrijci odpovedali dogovor s 23. julija 1993, je v odnosih med vlado in Confindustrio včeraj naposled prišlo do razjasnitve. Dialog so ponovno vzpostavili glede vprašanj metode usklajevanja in zaposlitve, predvsem na Jugu, medtem ko je Fossa potrdil odločno nasprotovanje zakonu o 35 urah in poudaril, da je še prezgodaj, da bi lahko govorili o zgladitvi nasprotstev z vlado. Pristavil je še, da je vlada izrazila pripravljenost, da znova napišejo pravila o metodi usklajevanja in napovedal, da se bo Confindustria sestala tudi s sindikati. Srečanje s sindikati bo v torek, 7. aprila, ko bodo preverjali julijski sporazum, zakon o 35 urah in druga vprašanja. Po mnenju sindikatov je pono- vna vzpostavitev dialoga med vlado in zvezo industrijcev pomembna, prvo vprašanje na dnevnem redu, ki se ga morajo lotiti, pa so razne pogodbe, ki se morajo premakniti z mrtve točke. Ob tem pa je tajnik UIL Larizza naglasil, da mora usklajevanje potekati v troje, sicer ni nikakršno usklajevanje: ne gre za versko vojno, je dodal, temveč za obrambo skupnih vrednot. Istega mnenja so tudi pri CGIL, kjer je zvezni tajnik Cerfeda izrazil upanje, da bodo naposled le nadaljevali z metodo usklajevanja. Se pred srečanjem v palači Chigi, ki so se ga poleg Prodija in Fos-se udeležili tudi ministri Ciampi, Treu, Visco in podtajnik Micheli, podpredsednik Confindustrie Cal-lieri, glavni ravnatelj študijskega centra Galli in podravnatelj Fadda, je predsednik vlade v jutranjih urah nepričakovano obiskal Fosso na sedežu njegove zveze. Fossa je dejal, da so načeli samo vprašanje Juga, torej brezposelnosti, o čemer imajo iste poglede. V svojem sporočilu Confindustria še pojasnjuje, da je srečanje treba uokviriti v dvostranske odnose med podjetniki in vlado, ki jih je treba kljub pomanjkanju usklajevanja ohraniti in okrepiti glede bistvenih vprašanj razvoja in konkurenčnosti države. Predsednik vlade se je včeraj sestal tudi s sindikati, s katerimi je načel tako vprašanje davčnega odpusta kot odpusta za prispevke, tako da bi omogočili, da bi delo na črno začelo prihajati na svetlo. Lotili so se tudi ukrepa (verjetno bo to dekret), ki bi predvideval razne rešitve, da bi ponovno zaposlili 160 tisoč oseb, ki so angažirane s socialno koristnimi deli. Po mnenju sindikatov bi za delo na črno lahko predvideli, da se podjetja sama prijavijo, obveznosti za pretekla obdobja bi lahko poravnali for-fetarno, na primer v višini 25% odgovarjajoče plače, za prihodnost pa plačevali nižje prispevke in davke. Z avtom v tovornjak: 6 mrtvih pri Cagliariju CAGLIARI - »Nič nisem mogel narediti, da bi se izognil trčenju, avto je z ovinka privozil počez po cesti, njegova hitrost je bila precejšnja, trčenje je bilo silovito.« Šofer tovornjaka Giuseppe Lorrai je bil pod šokom, ko je pripovedoval agentom, kako je prišlo do strahovite prometne nesreče, v kateri je izgubilo življenje šest oseb, 44-letni Paolo Suella, njegova 35-letna žena Paola Porcu in njuni otroci, 4-letni Samuel (mati ga je imela v naročju), 9-letni Jonathan, 11-letna Natascia in 14-let-ni Enea. Vsi so bili na mestu mrtvi. Rešila se je najstarejša hči, 17-letna Tania, ki je odšla na obisk k neki sošolki. O dinamiki nesreče ni nobenega dvoma, avto opel corsa je zapeljal na nasprotni vozni pas in z bokom zadel v sprednji del tovornjaka, s katerim je Lorrai prevažal jabolka in Cagliarija proti Sarrochu. Zato pa je vzrokov za nezgodo verjetno več, od visoke hitrosti do mokrega asfalta (deževalo je). Poleg tega obnavljajo tamkajšnji odsek ceste, na eni strani so že nanesli novo plast asfalta, tako da je na sr<:U, ni nekaj centimetrov soka »stopnička«. aj Paolo Suella je bil ^ v turističnem naselju ' ^ PoBlu«vSantiMargh®rse di Pida, predsinočnji ^ je z družino namen. obisk k sorodnikom- na ga je vedno spreu ni je maral puščati osamljenem področju- BENEŠKA SLOVENIJA DIREKTIVA EU / V TRSTU IN 25 VIDEMSKIH OBČINAH Slovenistični dnevi danes v Špehu Ravnateljica dvojezične šole Živa Gruden o pomenu tega dvodnevnega srečanja Začasna rešitev za bencin po znižani ceni Ni pa v nevarnosti goriški in deželni popust na bencin SPETER - Danes se bodo v Spetm ob 9. uri začeli Primorski slovenistični dnevi. Uradna otvoritev bo potekala z nagovori predsednice slavističnega društva Trst - Gorica " Videm Majde Kaučič -Baša, Silva Faturja, ki bo spregovoril v imenu ned-drustvenega odbora primorskih slavističnih društev, predstavnice IRRSAE Nadje Debenjak in predstavnika krajevne Gorske skupnosti. Nato se bo v dveh dneh zvrstilo 25 refererentov. Dejstvo, da se bodo 9. Primorski slovenistični dnevi letos prvič odvijali v Benečiji, ima svoj pomen, ki tudi ni zgolj simboličen, kot Pravi Živa Gruden, ravnateljica špetrske dvojezične Sole, ki je pri slavističnem društvu odgovorna za videmsko pokrajino. Kako pa je prišlo do te odločitve? Pred tremi leti sem na tedanjih slovenističnih dnevih Predlagala, da bi eno od naslednjih srečanj izvedli v Benečiji in društvo je sprejelo sklep. Kakšen pa je odziv? Dober. Na razpisane teme so se prijavih tudi slavisti izven območja Primorske, iz Lubljane in Maribora. Prijav je kakih 45. Udeležba na teh srečanjih je sicer nihajoča in odvisi tudi od razmer na šolah, namreč od tega, ali je možno nadomestiti odsotnost profesorjev s suplencami. Mislim, da je letos pritegnilo večjo pozornost tudi dejstvo, da so dnevi v Videmski pokrajini in je dobršen del programa namenjen tukajšnji jezikovni problematiki. Vedno je mnogo posegov, so pa zato referati krajši. Ta srečanja s.o namreč tudi sprotna medsebojna informacija o tem, kaj kdo počne na tem področju. Gradivo bo seveda tudi objavljeno. Ima slavistično društvo perspektive razvoja tudi v Benečiji? Možnosti razvoja so, saj obstaja katedra za slovenščino na videmski univerzi, nekaj je tudi že diplomiranih, nekateri študentje pa so proti koncu študija. Kako ocenjujete porast zanimanja za poučevanje slovenščine v javnih šolah ob- Spored Primorskih slovenističnih dnevov Danes, četrtek, 2. aprila 9.00 Edelman Jurincič, Koper Meja - življenje, ki združuje in ločuje Marko Jesenšek, Maribor Jezikovne značilnosti Katekizma za Slovence Videmske nadškofije (1869) Liliana Spinozzi Monai, Čedad Rezijanski primer obliko-skladenjske razvidnosti v izražanju določnosti Danila Zuljan, Nova Gorica Nekaj skladenjskih značilnosti briškega govora Jerica Snoj, Ljubljana Besedje zahodnih slovenskih narečij v slovenskih slovarjih 11.00 Zinka Zorko, Maribor Med narečjem in knjižnim jezikom v Porabju na Madžarskem Herta Maurer-Lausegger, Celovec RezijanSčina na poti h knjižnemu jeziku Raziskovalno delo Hana Steemvijka Rada Cossutta, Trst Predstavitev Dapitove študije o rezijanski topono- niastiki Marija Jež, Ljubljana Toponimija z obeh strani meje 15.00 Peter Rustja, Trst »Tržaški magistrat i slovenski jezik sta dve nasprotni stvari kakor ogenj in O slovenščini v Trstu v ^ Polovici 19. stoletja Leda Dobrin ja, Koper Slovenci in multikultur-nost v Istri v Vesna Gomezel Mikolič, Koper Odnosi med večinskim n manjšinskim prebivalst-om v luči političnih, kul-(Jlrnil), Šolskih in drugih ofuzbenih organizacij v Slovenski Istri Mladica Vodopivec, Trst i Slovenščina v očeh mla-e jniljske generacije t«do Rupel, Gorica Jnbalno jezikovna vz- 17.00 Martina Ozbič, Trst Primerjalna analiza sa-moglasniškega sistema matičnih Slovencev in Slovencev iz Trsta Elen Slavec, Barbara Baloh, Koper Vzorci govornega vedenja pri dijakih v slovenski in italijanski gimnaziji v Kopm Majda Kaučič BaSa, Trst Raziskovalni projekt Slovenski jezik na etnično mešanem območju ob ita-lijansko-slovenski meji Razprava Jutri, petek, 3. aprila 9.00 Roberto Dapit, Ljubljana Učja: eden od izrazov rezijanskega kulturnega sveta Marija Stanonik, Ljubljana Iz zgodovine v slovstveno folkloro Giorgio Banchig, Čedad Slovenske pridige v lan-darskem arhivu Silvo Fatur, Koper Trojna usoda Kaplana Martina Čedermaca Lojzka Bratuž, Videm Usoda Petra Kupljenika v Budalovi literarni obdelavi 11.00 lole Namor, Čedad Periodični tisk in knjižne izdaje kot izraz beneške kulturne pomladi Anita Bergnach, Videm Pesniško ustvarjanje mlajših generacij v Na-diskih dolinah Breda Pogorelec, Ljubljana Ivan Trinko in slovenski knjižni jezik v Beneški Sloveniji 13.00 Ekskurzija: Landar - Laze - Trčmun Med odmori možnost ogleda razstave publikacij v Beneški galeriji V četrtek ob večerji kulturni program, ki ga oblikujejo Marina Cemetig, Luciano Chiabudini, Bruna Glpuch, Davide Clodig, Lo-redana Drecogna, Miha Obit, Teresa Trusgnach mejnega pasu videmske pokrajine? To kar se dogaja, je seveda zelo spodbudno, vendar bo treba na to povpraševanje dati ustrezen odgovor, tako na kakovostni kot na strokovno - didaktični ravni. Vi imate kot dvojezična šola odlične izkušnje... Dvojezična šola lahko pri temu pomaga, kolikor je v njenih močeh, kar smo delati tudi doslej. Vendar so problemi, ki jih struktura dvojezične šole ne more reševati. Mislim, da se postavljajo nove naloge prav oddelku za slovenščino videmske univerze, ki bi ga bilo treba v tem smislu okrepiti. Glede usmeritve študija bi bilo potrebno vpeljati didaktiko in študij teritorija, investirati pa gre tudi v kader, ki diplomira na tem oddelku, (du) TRST - Kazalo je, da jo je Evropska linija zagodla tržaškim voznikom in tistim iz 25 obmejnih občin videmske pokrajine: bencin po znižani ceni naj bi se po-držil od sedanjih 770 na približno 1.400 lir kot posledica direktive EU, ki ne dovoljuje več odbijanja davčnih pristojbin na prodaji bencina v obmejnih območjih. Vsekakor ne bi evropski sklep zadeval ugodnosti na Goriškem, ker jih je italijanska država dodelila še pred nastankom EU, in bencina po znižani ceni z deželno kartico, ker so slednjega dodelili v okviru veljavne notranje normative. Evropsko direktivo so izdali lanskega 30. junija in kot vedno ni bila pri nas deležna velike pozornosti, dokler ni prejšnjega 26. marca ministrstvo za industrijo sporočilo tržaški in videmski Trgovinski zbornici, ki izdajata zadevni kartici in vodita ves posel bencina po znižani ceni, da bosta morali podražiti ben- Dosedanje cene bencina v Trstu in 25 obmejnih občinah videmske pokrajine: super zeleni vsedržavna cena 1.905 1.805 z »obmejno« kartico 760 770 z »deželno« kartico 1.105 1.005 cin za nekaj manj kot 700 lir na liter. Včeraj so se zvrstila številna srečanja na deželni in na vladni ravni, da bi našli izhod iz napovedane krize. V Rimu so se predstavniki ministerstev in carinske uprave sestali s pristojnim deželnim odbornikom, s predstavniki obeh Trgovinskih zbornic in z zastopniki upravljalcev črpalk; prefekt De Feis pa je posredoval vladi zaskrbljenost zaradi posledic morebitne odprave bencina po znižani ceni za prihodke Trgovinskih zbornic in za zaposlitev. Sen. Cameriniju so iz kabineta ministra za finance Visca sporočili, da bodo zaprosili Bruselj za vsaj enoletni odlog (pa tudi, da je evropska komisija zavrnila pritožbo Slovenije zaradi nelojalne konkurence pri obmejni prodaji bencina). Ker italijanski parlament še ni odobril bruseljskega določila, bo vse ostalo pri starev, vsaj zaenkrat. Bencina po znižani ceni torej tokrat ne bodo odpravili, vendar je pod vprašajem in ni izključeno, da bodo morali obmejni vozniki prej ali slej pozabiti na popolno davčno olajšavo pri nakupu bencina s sinjo, obmejno kartico Trgovinskih zbornic, še vedno pa se bodo lahko posluževali ugodnosti, ki jih nudi bela, deželna kartica, s katero je bencin za 800 lir cenejši kot drugod po Italiji. DEŽELE / INSTITUCIONALNE REFORME NOVICE Srečanje predsednikov svetov Sestanek bo vodil predsednik skupščine FJK Roberto Antonione TRST - Predsedstvo deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine bo danes in jutri gostilo predsednike vseh deželnih svetov ter avtonomnih pokrajin Bočen in Trento. Na srečanju, ki ga bo vodil predsednik deželne skupščine FJK Roberto Antonione, bodo obravnavali odnose z evropskim in rimskim parlamentom ter delovanje konference predsednikov deželnih zakonodajalnih teles. Antonione in kolegi bodo posebno pozornost posvetili načrtovanim ustavnim reformam, ki, kot znano, v dobrem in v slabem neposredno zadevajo tako dežele z navadnim, kot tiste s posebnim statutom. S tem v zvezi so se predsedniki že nekajkrat srečali s predsednikom dvodomne parlamentarne komisije za reforme Massimom DAlemo in z njegovimi sodelavci. Konferenco predsednikov deželnih skupščin vodi predsednik sveta Lombardije Giancarlo Morandi, ki bo na tržaškem srečanju poročal o vprašanju informacije, o delovanju deželnih tiskovnih uradov ter na splošno o odnosih med deželnimi telesi in javnostjo. Na dnevnem redu imajo tudi odnose med deželnimi sveti in šolsko stvarnostjo in delovanje deželnih odborov za nadzorstvo nad radiotelevizijskimi službami. Srečanje, ki se bo začelo ob 16.uri, bo iz organizacijskih razlogov na sedežu deželne uprave na Trgu Unita, povzetke dvodnevne razprave pa bosta jutri ob 13.uri na tiskovni konferenci podala Antonione in Morando. Predsedstvo konference deželnih svetov sestavljajo trenutno zastopniki iz Furlanije-Julijske krajine, Sardinije, Moli-seja, Piemonta, Lombardije, Apulije, Mark in Emilie-Romagne. KOROŠKA / DOGOVOR MED STRANKAMI Igre brez meja ne bodo tema volilne kampanje Soglasje o pomenu pobude za Koroško CELOVEC - Kandidatura treh dežel za Zimske olimpijske igre »brez meja« leta 2006 ne bo služila kot »politični drobiž« v strankarskopotitični bitki za deželnozbor-ske votitvle 7. marca 1999. Ta konsenz je bil dosežen v torek v okviru podijske diskusije pod geslom »ZOI 2006 - bodočnost za Koroško!« v Vrbi nad Vrbskim jezerom, dogovor pa je bil sklenjen med predsedniki vseh treh v deželnem parlamentu zastopanih strank, torej deželnemu glavarju Chri-stofu Zemattu (oVP) ter njegovims namestnikoma Michaelom Aussertvinklerjem (SPOJ in Karl-Heinz Grasserjem (FPČ). Skupen projekt treh dežel pa je bil na izredno dobro obiskani diskusiji (nad 300 ljudi) deležen tudi podpore generalnega menedžerja izpadlega avstrijskega kandidata Salzburga, zastopnikov koroškega gospodarstva oz. turizma ter nekdanjega smukača Armina Assingerja, ki je - skupno s Fran-zom Klammerjem - odgovoren za uspešno promocijo kandidaturo za Koroško. Po mnenju vseh govornikov na podiju bo glavna naloga vseh komponent te kandidature v naslednjih 15 mesecih učinkovit lobijing pri 120 članih Mednarodnega olimpijskega komiteja, ki bo 20. junija 1999 na svojem zasedanju v Seulu izbral organizatorja iger leta 2006. Koroška poglavarska trojka je ob tem vnovič izpostavila, da je prav skupna pobuda treh dežel oz. držav velikanska prednost te kandidature, ki jo je treba efektivno plasirati v mednarodni javnosti. Kandidatur italijanskega Turina in tudi švicarskega Siona pa da se nikakor ne bi smela podcenjevati. Posebej člani CONI-ja da bodo po porazu Rima z vsemi sredstvi skušal dobiti igre v Italijo, je bilo poudarjeno. Aussenvinkler kot pristojni politik in direktor novo ustanovljene mednarodne družbe »01ympia Celovec 2006« Novak sta še poudarila, da so pogajanja glede finančne in tudi ostalih udeležb s strani Slovenije in Furlanije-Julijske krajine v zaključni fazi ter da bo vstop obeh partnerjev v družbo formalno izvršen najkasneje takoj po velikonočnih praznikih. Vsak partner naj bi se pri osnovnem kapitalu udeležil s štirimi milijoni šilingi, stroške za kandidaturo do junija 1996 pa naj bi si razdeliti prav tako po tretjinah. Ivan Lukan Avstrija ratificirala konvencijo o narodnih manjšinah STRASBOURG - Avstrija je v torek ratificirala evropsko konvencijo o zaščiti narodnih manjšin. Kot so sporočiti s Sveta Evrope v Strasbourgu, je stalni avstrijski predstavnik pri SE Ulrich Hack ratifikacijsko listino predal generalnemu sekretarju SE Danielu Tarschyu. Konvencija bo v Avstriji stopila v veljavo 1. julija. SE je konvencijo o zaščiti narodnih manjšin sprejel leta 1994, dosedaj pa jo je ratificiralo 20 od 40 držav članic SE. Konvencija narodnim manjšinam zagotavlja pravico do zbiranja in primernega zastopstva v političnih organih, podpisnice pa se tudi zavezujejo, da bodo v zadostni meri ščitile jezik manjšin. (STA/APA) V deželni skupščini o proračunskih temah TRST - Deželni svet FJK je včeraj nadaljeval obravnavo zakonskega osnutka, ki je vezan na izvajanje proračuna za tekoče leto. Svetovalci so včeraj med dragim odobrili člene, ki zadevajo urbanistiko, javna dela in ljudske gradnje. Doslej je deželni svet odobril približno polovico členov zakonskega predloga, s katerim se skupščina ukvarja že nekaj tednov. Sindikati zadovoljni z zakonom za ostarele VIDEM - Združenja upokojencev CGIL, CISL in UIL so zelo zadovoljna, da je deželni svet v razmeroma kratkem času odobril zakon v korist ostarelih občanov. Upokojenci, ki so si zelo prizadevali za ta normativ, so tudi zadovoljni, da je bil zakon odobren s tako široko večino glasov, saj so proti glasovali le zastopniki »Forza Italia« ter Nacionalnega zavezništva. V FJK še nevarnost gozdnih požarov VIDEM - V Furlaniji-Jufijski krajini in v sosednjem Venetu obstaja še naprej velika nevarnost gozdnih požarov. Kot poroča operativni center civilne zaščite v Palmanovi, so gasilci včeraj imeli veliko dela pri gašenju požara, ki je izbruhnil v občini Erto in Casso v pordenonski pokrajini. Ognjeni zublji so uničiti približno osemdeset hektarjev gozdov na področju, ki ga je leta 1963 poškodovala poplava bližnjega jezera Vajont. Protestna stavka italijanskih gasilcev VIDEM - V Italiji in torej tudi v naši deželi bo danes štiriurna stavka gasilcev, ki protestirajo nad krčenjem državnih dotacij za ta sektor. V Furlaniji-Jutijski krajini bodo gasilci prekrižali roke med 10. in 14. uro, med stavko pa bodo, kot vedno, jamčiti nujne posege. Protest gasilcev bo ustvaril velike težave tudi na letališčih. Stavko je oklicala enotna sindikalna zveza CGIL, CISL in UIL, katere predstavniki so se v ponedeljek srečali s podtajnikom Francom Barberijem, srečanje pa ni obrodilo nobenih konkretnih sadov. Gasilci upajo, da bo vlada po današnji stavki prisluhnila zahtevam stroke. MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 2. aprila 1998 Ob začetku pogovorov za pristopitev Slovenije k Evropski uniji z upravičenostjo ugotavljamo, da se je v naši politični zgodovini odprlo novo poglavje. Prav je zato, da se spomnimo, kako se je vse pravzaprav začelo. Toliko bolj, ker nas k temu vabi okrogla obletnica: natanko 150 let je minilo namreč od tistega 13. marca 1848, ko so študentje dunajske univerze začeli manifestirati proti osovraženemu režimu kneza Mettemicha in zahtevali preureditev države v konstitucio-nalno monarhijo. Mettemich je moral zbežati iz prestolnice, skrit v košari umazanega perila, medtem ko je bil prisiljen slaboumni cesar Ferdinand I. že 15. marca izdati patent, s katerim je odpravil cenzuro in obljubil ustavo. 2e nekaj dni pozneje je Lovro Toman izdal »Peni slobodni slovenski natis na Dunaju«, v katerem je zapisal: »Kar se narodov je ro-dilo/Nar večji pač slavjanski je; /Kar jih do zdaj je odloči-lo/Zdaj nično v prah se naj ra-spe./Zdaj mila struna naj za-poje/Nebeški glas edinosti./Naj vabi Slave sinov roje./Da družijo se k materi.« Verzi so zanič in tudi naivni avstrozlavizem, ki ga izražajo, ni prestal preizkušnje časa. So pa znak nove politične samozavesti in volje, iz katere se je v istem mesecu pojavila ideja Zedinjene Slovenije, GLOSA Naše mesto v novi Evropi Jože Pirjevec brez katere bi naši predstavniki te dni ne sedeh v Bruslju in se pogovarjati kot glasniki suverenega državnega subjekta z voditelji Evropske unije. Kako ogromen razvojni skok smo Slovenci narediti od marca 1848 do marca 1998, potrjuje ena sama ugotovitev: pred 150 leti se zunanjemu ministru kraljice Viktorije in niti sanjalo, da nekje med Jadranom, Julijskimi Alpami, Karavankami in Panonsko nižino sploh živi slovenski narod. Danes njegov naslednik Robin Cook ugotavlja, da brez Slovenije podoba evropskega območja, ki se širi v podonavski prostor, ne bi bila popolna. Revolucija leta 1848, ki je izbruhnila najprej v Parizu, je imela več obrazov, saj so bile razmere narodov, ki jih je zajela v svoj vrtinec, nadvse različne. Medtem ko se je v zahodni Evropi pojavila predvsem zahteva po individualnih pravicah, po demokraciji in socialni pravičnosti, je bil v srednji Evropi in severni Italiji v prvi vrsti poudarek na kolektivnih, nacionalnih pravicah. Napačno bi bilo, če bi pozabiti na dejstvo, da je tudi v naših krajih revolucija prinesla velike socialne spremembe, saj ni mogoče spre- gledati zemljiške odveze, ki je rešila široke ljudske množice še zadnjih fevdalnih spon. Prav tako pa bi bilo tudi krivično, če bi pozabili na tistih 44 dunajskih Slovencev, ki so 29. marca 1848 v pozivu, naslovljenem na kranjske deželne stanove, že oblikovali misel o Zedinjeni Sloveniji. Mislim, da se niso zavedali, kako revolucionarno potezo so s tem narediti in da v bistvu še danes tega pravilno ne znamo ceniti. V pojasnilo tej tezi, naj povem samo, da so vsi hab-sbuški narodi, ki so leta 1848 oblikovali svoje nacionalne programe, izhajali iz historičnega prava. Sklicevali so se torej na svojo zgodovinsko preteklost in v njej iskali potr-. dilo za svoje pravice. Slovenci smo historično preteklost zanikati. Odrekati smo veljavnost kneževinam in gospostvom: Štajerski, Koroški, Kranjski, Goriški, Trstu in Istri, na katere smo biti razkosani in zahtevali oblikovanje nove upravne enote, ki naj sloni na naravnem pravu. S to zahtevo, ki je bila v sodobni Evropi edinstvena, smo postavili temelje povsem originalni politični misli in praksi, s katero se nismo nikoli povsem razšli, izhajajoč iz te zavesti, lahko rečemo, da bomo kot člani skupnega evropskega doma k njegovemu oblikovanju lahko ustvarjalno prispevali. PISMA UREDNIŠTVU O odlagališčih odpadkov in o Krasu Začudil sem se, ko sem izvedel, da misli župan Marino Vocci s podporo Zelenih spon-zorizirati odlagališče za približno 50.000 ton azbesta v Nabrežini, le nekaj sto metrov od šole, zdravilišča in mnogih stanovanjskih hiš. Presenečen sem bil, ko sem slišal visoke predstavnike Zelenih, kako so na javnem zborovanju skušali prepričati ljudi, da je odlagališče azbesta na Krasu, na zaščitenem ozemlju, ki je pod okriljem zakona Galasso, pametno, brez nevarnosti in vir dohodkov. Priznam, da nisem mogel verjeti lastnim ušesom. Nikakor ne maram preučevati raznih dejstev, ne maram se ukvarjati s tehničnimi podatki, ne verujem v gmotni zaslužek, ne zanima me politično ozadje, želim samo sporočiti svoje mnenje vsem, ki prebivajo v Tržaški okolici. Ne dovolite, da zasujejo zapuščene kamnolome, del vaše kulture, kjer se je v teku tisočletij razvil značaj človeka, ki je znal z lastnimi rokami izoblikovati skalo, kamen in marmor. Tisti kamni so v temeljih tisočerih kraških domov, tisti kamni so graditi vašo zgodovino in so vsa vaša dediščina. Kamnolomi, ki so nastali s trdim delom vaših očetov, ne smejo biti zasuti pod tonami smeti, pač pa morajo biti počiščeni in ovrednoteni. Moramo jih spoštovati in se tudi zavzemati za njihovo ponovno izkoriščanje, da se ohrani tradicija, da se ne zavrže ena od vaših svetinj. Ljudje Tržaškega Krasa: Kras brez kamnolomov bi bil podoben Benetkam brez morja! Ko bo ves Kras zasut, ko bo Kraški Park prisilil vso mladino, da si zida domove v Tržiču, Sredi-polju ati Gorici, ko bo vse popolnoma zaščiteno in opredeljeno, takrat vam bo ostal le spomin in kaka stara in porumenela slika vaših dedov v kamnolomih, na lastni zemlji. S časom tudi ta bled spomin ne bo zanimal več nikogar. Ohranimo kamnolome, živo pričo naše preteklosti! VValter Bradas za gibanje »Azbesta, ne hvala« Odprto pismo Filipu Fischerju Predragi Filip, ne ustraši se! Ne piše ti davčni izterjevalec, le zelo zbrana bralka tvoje nedeljske teme o »vatikanskem zasuku, ki ga ni bilo« (Prim. dnevnik z dne 29. marca 1998), oziroma je bil v znanem italijanskem stilu »sci-vola ma non casca«. Glej, da so se ti vrinile v tabelo drobne napake, kolikor niso maslo vsemogočnega tiskarskega škrata. Primer: število žrtev na pravičnega (prva postavka) po mojem, ni bilo le 390, marveč 1390. V Nemčiji (peta postavka), če je številka žrtev 125.000 in številka »pravičnih« 40 pravilna, mora biti zadnja številka 3125, ne pa borih 520. Moja končna vsota (5.949.216) židovskih žrtev je nekoliko višja od tvoje (5.947.320), številka »pravičnih« pa nekoliko nižja (7930) od tvoje (8158), številka žrtev na pravičnega spet malce višja (750) od tvoje (726). Tudi tvoja končna številka (zadnja) se ne ujema s tvojimi podatki (726), meni vsaj pride vedno 729. Jaz kajpak, starokopitna kot sem, seštevam še po starem, »peš« (na pamet), ne za volanom kakšnega strojčka za računanje, možno je, da sem se uštela. Ti lepo preveri in mi sporoči, če se ti ljubi, kdo ima prav. Prva pretirano nizka številka žrtev na »pravičnega« mi je potisnila pero v roke. Prav lepo te pozdravlja tvoja Jolka (Milič seveda) iz Sežane Marucci Vascon na ženskem posvetu V članku z naslovom Korenine zapostavljanja ženske, objavljenega v soboto, 28. 3. 1998, piše, da »na srečanju, katerega pobudnica je bila Komisija za enake možnosti, ni prišlo do zaželenega srečanja z javnimi upravitelji« (prevajamo pismo, napisano v italijanščini, v originalu piše drugače, op. ur.). Razen če se ne žeti uporabljati klišejske predstave, da mora biti javni upravitelj nujno moškega spola (v zvezi s posvetom o nujni prisotnosti žensk v centrih odločanja?!), moram povedati, da to ni res. Jaz (Predsednica pokrajinskega sveta) sem bila prisotna in sem tudi zaprosila za besedo po poročilu dr. Atise Del Re. Prosim vas za popravek Posl. Antonietta (Marucci) Vascon Mimo ugotovitve, da citat iz članka ni točen, hvalevredna prisotnost Predsednice pokrajinskega sveta na posvetu sama Se ni dovolj za večglasno soočanje mnenj med Zenskimi organizacijami in javnimi upra-viteiji. Ut * * * * EURO * ‘.Spin; A A iLA QUAUTA FERNETIČI 24 (TS) 200 M od mejnega prehoda na desno URNIK N0N-ST0P 8.30-18.00 08 P0NEDEUKIH POPOLDNE ZAPRTO " IZREDNA PRODAJA OD 30. MARCA DO 11. APRILA 1998 /P . ..... ....... ....... ^ ♦ TRST | | OPČINE | | REPENTABOflj AVTOCESTA TRST-BENETKE Mejni prehod Fernetiči SLANINA V KOSIH kg X EMENTALEC 10 REZIN 200 g kg 5.900 BIVOUA MOZZARELLA "BUFLAND" 125 g kg 9.440 PARADIŽNIKOVA MEZGA V TETRAPAKU 1 kg % 680 % w OLIVNO OUE PRVE KATEGORIJE JAJČNI PIŠKOTKI 300 g kg 4.933 DROBEN STROČJI FIŽOL 800 g kg 1.225 980 J DROBEN GRAH 400 g kg 1.200 >FC GRENAK KAKAV 250 g kg 5.520 GAZIRANA VODA 1.51 I 127 ^29C l ZREZANE GOBE 180 g kg 4.333 MM SVEŽE JAJČNE LAZANJE "TRE MULINI" kg 3 700 MM ABRUŠKO VINO MONTEPULCIANO 1,51 |2'32° mm VINO VERDICCHIO IZ MARK 750 ml I 2.640 LIMONIN LIKER 700 ml I 8.400 6.980 ŠTIRIPLASTNI TOALETNI PAPIR ZAMRZNJENA HRANA ŠKAMPI - GLAVE 500 g SLADOLED RAZLIČNIH OKUSOV 500 g MLADI GRAH 1 kg ČISTILO FORMIO "DEXAL" n mm TEKOČE ČISTILO ZA TLA "DEXAL" 1,51 ČISTILO MULTIGEL 1.880 "DEXAL" 750 ml BH3 ODSTRANJEVALEC / MAŠČOBE JT V. "DEXAL" Z ■ 750 ml mm Veljavne cene, razen tiskarskih napak Ponudba je omejena na količine za družinsko-uperabo .MANIFESTACIJA / V SOBOTO 11. pohod za mir ob 30. obletnici smrti Luthra Kinga Organizatorji: »Mestna uprava mora storiti kaj konkretnega!« »Vse življenje sem skušal obleči gole in nahraniti lačne!« To je stavek Martina Luthra Kinga, ki so ga organi-zatorji 11. pohoda za tttir izbrali kot geslo za sobotno pobudo, ko bo-ho počastili 30. obletni-c° njegove smrti. Kot so povedali člani Pripravljalnega odbora A-ndrej Furlan, Michele °erti, Franco Purini in Stefano Garbellotto, se J® King vse življenje bo-til za mir in pravice. Pravičnosti in enakopravnosti v Trstu še zdaleč nismo dosegli, saj je v našem mestu Številno revnih, odtu-lencev, beguncev in pri-Seljencev, ki večkrat nihajo kaj jesti ali kje spati. Trst ne nudi konkretnih odgovorov njihovim problemom, saj itn tu ljudje neradi sprejmejo. Samo solidarnost, aktivnost, ude-®žba, politična in soci-^na vnema lahko Trstu ^gotovijo mir, so povedali. Pohod naj bo torej denutek razmisleka, po katerem pa morajo Iju-Jt)6, institucije in mes-ftta uprava storiti kaj konkretnega, ker ne mo-t® voluntariat sam rešiti Pfoblema. Organizatorji pobude 'tpajo zato v številno Pdelezbo, saj je v Trstu Potrebno spoštovanje Qpeb in socialnih pra-lc. bistven pa je dialog z tnstitucijami. Manifestacija, ki bo Potekala pod pokrovi-tel)stvom Tržaške obči-n® in ki so se ji pridru-. tli številne organizaci-16’ stranke in združenja, ^od katerimi so Zveza V središču mesta dom za ostarele »na črno« V Ul. Imbriani, Prav v središču tnesta, med Ul. Oarducci in Kor-zom Italija, so agenti tržaške kvesture (pripadniki oddelka policije, ki se ukvarja z upravnimi in soci-ulnimi zadevami, t®r komisariata z Kocola - Melare) skupaj z osebjem MSST iz Ul. Locc-ni odkrili dom za ostarele, ki je delo-val povsem na čr-Uo. V domu so go-stili enajst prilet-Uib, za katere pa ®ta skrbeli samo uve osebi, lastnica stanovanja in uslužbenec neke za-hfuge. Lastnico 'znani sta samo za-c®tnici, D.A,) so Prijavili pristojnim sodnim oblastem, Pakajo pa jo tudi kazni upravne na-rave. slovenskih kulturnih društev, Društvo slovenskih izobražencev in Slovenska prosveta, se bo pričela ob 14.30 na Trgu Goldoni. Po razdeljevanju značk z barvami miru bo sprevod krenil preko ul. Mazzini proti trgu Unita, zaključil pa se bo v dvorani, ki je v ul. Collegio, 6. Okoli 15.45 bodo prisotni lahko prisluhnili nekaterim pričevanjem o miru, čemur bodo sledili spomin na Marthina Luthra Kinga (med drugim bodo predvajali videoposnetke) in črnske duhovne pesmi, ki jih bodo izvajale Emanuela Salpa (ob spremljavi Gristiana Norbeda in Pi-etra Purinija) in zbor Gospel Jubilee. (A. G.) SINDIKAT / JUTRI SKUPŠČINA Tovarna velikih motorjev: spet nove težave z Dufercom V Tovarni velikih motorjev je spet zavladala zaskrbljenost. Sindikalne organizacije kovinarjev CGIL, CISL, UIL so za jutri sklicale skupščino uslužbencev boljunške tovarne. Začela se bo ob 9. uri v menzi, nanjo pa so povabile tudi vpisane v dopolnilno blagajno. Na skupščini bo govor o uresničevanju sporazuma, ki so ga podpisali decembra lani z vodstvi družbe Fincantieri in novim podjetjem Duferco, Sindikalni predstavniki kovinarjev so se prejšnji teden že sestali s predstavniki dežele, Fincantierija in podjetja Duferco. Govor je bil o premestitvi 80 uslu- žbencev Tovarne velikih motorjev podjetju Duferco in o načinu premestitve. Podjetje Duferco je zaenkrat le fiktivna gospodarska enota. Družba je odkupila del zemljišča in skladišče na območju ladjedelnice Sv. Marca. Tam naj bi uredili tovarno, ki naj bi proizvajala cevi iz sinovega železa. Obrat pa naj bi začel delovati šele leta 2000. Na srečanju so zato razpravljali, kako naj bi uslužbenci Tovarne velikih motorjev, ki so jih že vpisali v dopolnilno blagajno, dočakali sprejem v novo podjetje, poleg tega pa je bil govor tudi o upokojitvi tistih, ki so bili vpisani v liste mobilnosti. ____SKP / NOVINARSKA KONFERENCA_ Nevzdržno stanje javnega zdravstva V drugi polovici aprila bodo priredili protestni pohod za zdravstvo iz Vidma do Trsta Tržaški, kakor ves deželni zdravstveni sistem škriplje, ne odgovarja potrebam občanov, zlasti starejših; zato Stranka komunistične prenove odločno zahteva prenovitev nedavne deželne »ždravstvene protireforme« in bo priredila takoj po Veliki noči protestni pohodom iz Vidma do Trsta. Pokrajinski tajnik Skp Jacopo Venier, deželni svetovalec Roberto Anto-nac in zdravnik Sergio Minutillo so na včerajšnji tiskovni konferenci orisali gledanje komunistov na sedanje stanje javnega zdravstva na Tržaškem, ki je nedvomno v krizi, kot dokazuje odstavitev generalnih direktorjev teritorialnega in bolnišniškega podjetja. Štiri zdravstvena podejtja od skupnih de- TRŽAŠKA KNJIGARNA / VČERAJ ODPRLI RAZSTAVO Izbor »aktualiziranih« Spacalovih grafik Mapa z 12 grafikami je bila pripravljena v vidu nove knjige, ki bo izšla konec leta Nova grafična mdpa Lojzeta Spacala, ki so jo predstavili včeraj v Tržaški knjigarni (foto KROMA), je pravzaprav nekakšen povzetek umetnikovega opusa, saj gre za izbor 12 grafik izmed 350-400 del. Kot je na Včerajšnji predstavitvi poudarila likovna kritičarka Tatjana Pregl Kobe, je umetnik izbrana dela aktualiziral, tako da jih deloma spremenil glede na svoja današnja videnja in občutke. Se najbolj pride do izraza temnejši Spacalov pogled na svet, tako da je nekatere grafike potemnil, pri drugih pa je na primer odvzel luno. Vsekakor je bila priprava mape, pri kateri je sodelovala tudi Tatjana Pregl Kobe, namenska: konec letošnjega leta bo po vseh predvidevanjih izšla desetjezična knjiga s pesmimi Borisa A. Novaka in Spacalovi-mi »ilustracijami«, se pravi z grafikami, ki so od včeraj na ogled v Tržaški knjigarni. Na novo natisnjene in nekoliko predelane Spacalove grafike so seveda na prodaj. Na včerajšnji otvoritvi razstave, ki se je je udeležil tudi umetnik, je zbrane v imenu prirediteljev (TK in KRUT) najprej pozdravil Igor Starec. V kratki predstavitvi pa je Tatjana Pregl Kobe želela predvsem izpostaviti Spacalovo prisotnost v slovenskem prostoru, o kateri pričata med drugimi tudi priprava knjige z grafično mapo in pa kra-tkometražni film Barva spomina, ki ga je RTV Ljubljana posnela leta ’67 in ki so ga včeraj ob odprtju razstave predvajali. Omenila pa je tudi nedavno Spacalovo razstavo, ki so jo pripravili v Krkini galeriji in ko jo bodo v kratkem prenesli v Ljubljano. DREVORED D’ANNUNZIO Požar že navsezgodaj spravil na noge stanovalce Ko se je 32-letni Luigi Balestrieri navsezgodaj peljal po Ul. Molino a Vento, je v bližnjem poslopju na Drevoredu D’Annunzio opazil dim in plamene, dvigali so se iz stanovanja v 1. nadstropju. Balestrieri, ki prebiva na Trgu Giarizzole 14, je brez pomišljanja stekel v poslopje in do stanovanja, v katerem je gorelo. Bal se je, da je kdo v notranjosti, da si morda ne more pomagati, in je vrata z močnim udarcem rame podrl. V notranjost pa se ni mogel prebiti, ustavil ga je gost dim. Balestrieri je zatem odšel na cesto, kjer je pričakal policijo. Agenti so odšli v 1. nadstropje, do stanovanja, kjer je gorelo. Na vratih je pisalo, da tamle prebiva neki Berniti, ki pa ga ni bilo doma. Dim je medtem povsem zasičil stopnišče in zaprl pot do zgornjih nadstropij. Tedaj so prišli gasilci, ki so kaj kmalu opravili s plameni. Domov se je vrnil tudi 57-letni Gianfranco Bertini, v čigar stanovanju je požar tudi izbruhnil. Povedal je, da je odšel okrog 5.15 (policijo so poklicali ob 5.45), kot običajno se je namenil na bližnji Trg Garibaldi, kjer je zajtrkoval. Ni vedel povedati, kaj se je pripetilo, domnevajo, da je šlo za kratek stik. Bertinijevo stanovanje je bilo precej poškodovano: soba, v kateri je verjetno izbruhnil ogenj, je bila povsem uničena, neko drugo sobo, v kateri je bilo orodje za obdelavo lesa, je ogenj delno poškodoval, druge prostore je dim počrnil. Na srečo se stanovalcem, ki so sprva morali na ulico, ni pripetilo nič hudega, le neka ženska in neki moški sta se z rešil-cem službe 118 odpeljala v bolnišnico, vendar so ju odslovili s prognozo okrevanja v 2 dneh. Zato pa so težave imeli na bližnji številki 10/B, v piceriji »S. Gi-usto«, kjer je s stropa začela curlčjati voda. vetih v deželi je v podobnem nezavidljivem položaju, kar je nadaljni dokaz, po mnenju komunističnih predstavnikov, da je deželna zdravstvena reforma propadla. Razlogi za podobno trditev pa so še posebno številni v Trstu, kjer so v javnem zdravstvu prevladale de-zorganizacija, finančna nesposobnost, zaskrbljujoče upadanje zdravstvene kakovosti. V zadnjih časih se je več uveljavljenih zdravnikov odselilo v druge bolnišnice - primer znanega kardiologa Klu-gmana, potem ko je Deželno upravno sodišče namestilo za primarija kardiološkega oddelka njegovega tekmeca Slavicha. Po mnenju predstavnikov Skp je treba v prvi vrsti odstopiti od lanske razdelitve tržaškega javnega zdravstva v dve ločeni ustanovi: bolnišniško podjetje odklanja vrsto asi-stenčnih dejavnosti, ker se drži zgolj ekonomicistične logike, je bilo rečeno na včerajšnji tiskovni konferenci; teritorialno podjetje pa ni usposobljeno, da bi opravljalo vseh nalog, ki jih narekuje potreba po skrbstvu predvsem priletnih občanov. Poleg poenotenja javnih ustanov zastopniki Skp zagovarjajo večjo vlogo krajevnih ustanov in organizacij civilne družbe, v prvi vrsti združenj bolnikov, pa tudi zdravstvenega osebja pri določanju osnovnih smernic delovanja bolnišnic in drugih zdravstvenih in socialnih struktur. Glede tega pripisuje deželni zakon vse pristojnosti generalnim direktorjem, kar je povsem nedemokratično in tudi neučinkovito, je mnenje dr. Minutilla, ki je tudi kritiziral sedanji predlog, da bi vrsto težav med zdravstvenima ustanovama premostili z ustanovitvijo koordinacijskega telesa: med drugim, je dejal, takega organa ne predvideva noben zakon. Tajnik Venier je tudi kot tržaški občinski svetovalec izrazil zaskrbljenost za nastalo stanje in izrazil nasprotovanje delnemu reševanju problema, ki ga je treba načeti s temeljito reformo predvsem nesprejemljive razdovijtve zdravstvene ustanove. Deželni svetovalec An-tonac je še posebej kritično ocenil delovanje komisij, ki so določile sezname možnih generalnih direktorjev, iz katerih je potem deželni odbor izbral imena: prvi seznam je pripravilo specializirano podjetje iz Milana proti plačilu honorarija 600 milijonov lir, drugega pa posebna komisija, katere člani so bili plačani 1.500.000 lir na dan zasedanja. Komunisti so prijavili sodstvu deželni odbor, ker ni na koncu niti upošteval priporočil komisije, je povedal svetovalec Antonac, ki je še posebej naglasil zahtevo po večji vlogi preventivnega zdravstva in medicine dela: gre za investicije, ki se v srednjem roku obilno poplačajo z zmanjšanjem primerov obolenj in torej stroškov zdravljenja. Na koncu pa še nepreverjena informacija, po kateri naj bi na predlog odbornika za zdravstvo Degana že jutri deželni odbor imenoval nova generalna direktorja tržaškega teritorialnega in bolnišniškega podjetja. Srenje: FJKnajse zgleduje po Venetu Na seji odbora agrarnih skupnosti oziroma srenj tržaške pokrajine so prisotni ugodno ocenili nedavno deželno konferenco v vili Manin, ki je dodatna potrditev obstoja skupne vaške lastnine. Vrsta predavateljev iz vse države je poudarila, da gre za starodavno obliko lastnine, ki so jo priznavale vse vladavine. Kar zadeva področja, ki so bila do prve svetovne vojne pod Avstrijo, je bilo preverjanje srenjskih zemljišč opravljeno in zato so bila tudi ta zemljišča vpisana v zemljiško knjigo. V pričakovanju skupnega slovenskega avstrijskega in severno-italijan-skega srečanja so prisotni predstavniki tržaških srenj zahtevali, naj deželna uprava popravi pomanjkljivi deželni zakon in vzame kot vzor zakon dežele Veneto. V tem smislu pričakujejo jasne korake zlasti naših izvoljenih predstavnikov. r ŠOLSTVO / NA UNIVERZI V torek nagrajevanje matematične olimpiade Na oddelku za matematične znanosti tržaške univerze bo v torek, 7. aprila, nagrajevanje dijakov višjih srednjih šol, ki so se najbolje izkazali na pokrajinskem tekmovanju za matematično olimpiado. Prireditev bodo- prvič organizirali v Trstu, udeležili pa se ga bodo višješolci iz vseh štirih pokrajin v Furlaniji-Julijski krajini. Med nagrajevanjem bo prof. Placido Longo z univerze v Pizi govoril o povezavi med matematiko, umetnostjo in računalniško znanostjo z naslovom »Bičanje« Piera della Fran-cesca - goljufija ali navidezna resničnost? Matematično olimpiado v Italiji prirejajo Zveza matematike, ministrstvo za šolstvo in visoka šola Normale iz Pize. Uradno želi izbrati dijake, ki bodo zastopali Italijo na mednarodni olimpiadi, poleg tega pa skuša tudi razširiti matematično znanost med višje-šolce. Ne gre torej le za dolgočasno reševanja zastavljenih nalog, pač pa tudi za intelektualno zabavo. Mednarodne matematične olimpiade se že od leta 1959 udeležujejo višješolci iz vsega sveta. Zaključno tekmovanje bo letos na Tajvanu. Italija se je prvič predstavila na tekmovanju leta 1967. Najboljši skupinski rezultat je zabeležila leta 1990 na Kitajskem, ko se je uvrstila na skupno 13. mesto med 54 sodelujočimi, zadnja leta pa je dosegla tudi nekaj zelo dobrih izidov med posamezniki, saj sta se dvakrat njena predstavnika uvrstila med najboljše in prejela tudi zlato kolajno. ____SKLEP POKRAJINSKEGA SVETA ORGANIZACIJE_ Tržaška SKGZ načrtuje programsko konferenco V ospredju bo analizo problemov slovenske manjšine Maja meseca bo imela tržaška SKGZ svojo programsko konferenco. Tako je sklenil po plodni in zanimivi razpravi pokrajinski svet SKGZ za Tržaško. Ponedeljkovo sejo sveta je uvedel predsednik Branko Jazbec. V svojem poročilu je izhajal iz sedanjega političnega in družbenega položaja, ki ga v dobršni meri označujejo priprave na junijske deželne volitve. Predvolilna razprava se že sedaj suCe okrog vprašanja prihodnjega ustroja Dežele in stopnje avtonomije, ki naj bi jo uživati njeni sestavni deti (Trst in Furlanija). V tem okviru se je izoblikovala ideja o tržaškem metropolitanskem območju, za katero se poleg župana Illyja zavzemajo tudi Levi demokrati. Zamisel o metropolitanskem območju odpira kar nekaj vprašanj. Predvsem vzbuja skrb možnost, da utegne nova oblast odvzeti pomembne vzvode suverenosti okoliškim občinam. Poleg tega utegne metropolitansko območje izničiti perspektivo in smisel obstoja Kraške gorske skupnosti. V svojem poročilu je predsednik ugotovil, da vse otipljivejša perspektiva vključevanja Slovenije v EU pozitivno vpliva na tržaške politične in gospodarske kroge, saj jih stimulira, da s pospešenim tempom sprejemajo pomembne odločitve. V tej zvezi je bila omenjena oddaja sedmega pomola nizozemski družbi ETC. Res je sicer, da tržaške gospodarske kroge skrbi konkurenčni naboj, ki grozi iz neposrednega sosedstva ob odpiranju evropskih vrat Sloveniji. Kot reCeno, pa prav poteze, ki jih sedaj vleCe Trst, Sirijo perspektive luki in izboljšujejo konkurenčni položaj samemu mestu. Pozitivno je, da se je pozornost od preteklosti, ki se - kot kaže - umika iz prizorišča političnega boja, obrnila na probleme sedanjosti in izzive prihodnosti. V drugem delu poročila je bila predstavljena pobuda pokrajinskega odbora za sklic programske konference, s katero žeti SKGZ na Tržaškem postaviti v ospredje osnovne probleme skupnosti, jih opredeliti in analizirati. Od zadnjega pokrajinskega občnega zbora, ki je bil pred skoraj dvemi leti, se je v naši skupnosti zgodilo marsikaj (-zlom tržaške banke in gospodarstva vezanega na njo, reševanje Primorskega dnevnika, daljše obdobje medvladja v sami SKGZ). To je po eni strani zaustavilo uresničevanje tedaj izoblikovanega programa dela, po drugi pa vneslo v naše družbeno življenje tolikšne spremembe, da se temeljitemu premisleku položaja manjšine na Tržaškem ni mogoCe veC izogniti. Toliko bolj, ker se znaki krize ne omejujejo veC na samo gospodarstvo. Nazadnje zaradi zamu- S seje pokrajinskega sveta SKGZ v Gregorčičevi dvorani (foto KROMA) dništva in nezmožnosti pravočasnega reagiranja tvegamo, da bi plačali visok davek tudi v šolstvu. Vprašanja, ki se zastavljajo in katerim moramo slej ko prej poiskati ustrezne odgovore, so: kakšno vlogo želimo odigrati v proštom, v katerem živimo? Ali lahko kaj storimo, da preprečimo oddaljevanje manjšine od matice? Kaj nam je storiti, da bi »ponudbo« manjšinskih struktur približali pričakovanjem in željam posameznih uporabnikov »storitev«? Zlasti, ko gre za mlade in njihove družine, je temu vidiku potrebno posvetiti vso pozornost. V razpravi, ki je sledila uvodnemu poročilu, so sodelovati Marino PeCe-nik, VValter Stanissa, Edi Bukavec, Vojko Slavec, Nadja Debenjak, Edvin Švab, Andrej Furlan in Anica Malalan. Programska konferenca - je bilo rečeno - naj osvetli položaj na vseh področjih našega narodnega življenja, začrta smernice pokrajinskim organom SKGZ do konca mandata in poiSCe odgovor na vprašanje, kako naj se organizhamo, da bomo učinkoviti navznoter in razpoznavni navzven. ReCeno je bilo, da je pobuda velik preizkusni kamen za zvezo. Ce hoCe biti uspešna, mora spodbuditi pretok mnenj. V razpravi je bilo tudi slišati mnenje, da je šibkost civilne družbe privedla do prevlade političnih strank v našem narodnem življenju. Programska konferenca je torej priložnost za konfrontacijo z njimi. Razumeti jo je vsekakor treba predvsem kot prvi korak. S platformo, ki bo dotlej izoblikovana, bo v naslednjih fazah treba seznaniti društva, na strokovni ravni pa bo delo potrebno nadaljevati na področnih konferencah. Od splošne orientacije, ki jo bo ponudila programska konferenca, bi morati prav preko področnih konferenc preiti k operativni konkretizaciji predlogov. Precejšnjo pozornost je razprava posvetila zamisli o tržaškem metropolitan- skem območju. Zlasti je bila ožigosana nevarnost, da bi se okoliške občine obubožale za primarno pristojnost v prostorskem načrtovanju. Slišati je bilo tudi predlog, da naj se o zadevi, Ce bi seveda postala aktualna, na referendumih izrečejo občani prizadetih krajevnih uprav. Upoštevati je vsekakor treba proces decentralizacije, ki ga začenja pravkar odobreni zakonodajni odlok za izvajanje zakona Bassanini 1. Na tej podlagi bo v prihodnjih treh letih cela vrsta pristojnosti države prešla na dežele in druge krajevne uprave. Smisel metropolitanska občina, ki ga kot občani pac moramo upoštevati, je med drugim ta, da nudi boljše in cenejše storitve. Poudarjeno je bilo tudi, da moramo v vidiku pridružitve Slovenije EU o teritoriju razmišljati drugače, kot smo doslej. Kot »- naš« moramo vse bolj upoštevati tudi teritorij na slovenski shani meje, ki je tako po materialni kot po duhovni plati del iste kulturne krajine in zahteva zato tudi skupno načrtovanje. Razprava se je dotaknila tudi vprašanja zaščitnega zakona, saj je minule tedne pritegnila pozornost hipoteza, da bi se pravica rabe jezika uveljavljala na diferenciran naCin: v polnejši obliki v okolici, v skromnejši in amnj obvezujoči obliki pa v mestnem okolju. Stališče zveze je, da se glede rabe jezika upoštevajo mednarodni dogovori v prvi vrsti. Posebni statut priložen londonski spomenici in osimski sporazumi. Pred zaključkom zasedanja je pokrajinski svet sprejel še popravljeni pravilnik za delovanje SKGZ na Tržaškem. ŠOLSTVO / V SPILIMBERGU Spet priznanje za Natašo Gombač Na natečaju Faks za mir, faks za strpnost je osvojila drugo nagrado »Bilo je zelo prijetno, zelo lepo in dobro organizirano.« Tako je Nataša GombaC, dijakinja 2. razreda katinarskega oddelka nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda, ocenila podelitev nagrad natečaja Faks za mir, faks za strpnost, ki je bila v torek na tehnicno-kmetijski šoti v Spilimbergu. Gombačeva je na natečaju osvojila drugo nagrado in tako pridala že številnim drugim priznanjem, ki jih je prejela doslej, še enega. Natečaj je razpisala šola z namenom, da bi spodbudila med mladino vrednoste miru in solidarnosti med ljudmi. Izdelke so morati udeleženci poslati po faksu, kot je veleval naslov, ati pa z elektronsko pošto. Slovenska dijakinja se je prijavila na natečaj v tem šolskem letu. Narisala je Crno-belo risbo sveta, ki je razdeljen v vesel svetel in mrakoben temen del. S šole so poslati risbo po telefaksu v Spi-limbergo, kjer so jo takoj po prejemu razobesili. Na razstavnih panojih se je tako do izteka natečaja nabralo več kot 600 risb iz Italije in tudi drugih evropskih držav. Izdelke je pregledala in ocenila žirija, ki so jo sestavljati glasbenik Angelo Branduardi, novinar Toni Capuozzo, voditelj TV oddaj Maurizio Co-stanzo, režiser Maurizio Nichetti in fotograf Olivi-ero Toscani. NateCaj se je delil v dva dela: v dijaški sekciji je prvo nagrado osvojil frnacoski dijak Ju-lien Frappa za delo Stop killing her, Nataša GombaC pa drugo, medtem ko je dijaku Saveriu Leonu OPČINE / »NAROD IN DRUGI« Nova knjiga Aceta Mermolje O aktualnem delu sta spregovorila Nadja Maganja in Milan Bufon Na pobudo Knjižnice Finko Tomažič in tovariši so predsinoCnjim na Opčinah predstavili zadnjo knjigo Aceta Mermolje »Narod in drugi« (izdalo jo je Založništvo tržaškega tiska), ki je vzbudila v našem prostoru veliko zanimanje in tudi živahno razpravo. O knjigi oziroma o številnih vprašanjih, ki jih v njej načenja avtor, sta v Prosvetnem domu govorila Nadja Maganja in Milan Bufon, ki sta iz različnih in včasih tudi nasprotnih stališč obravnavala aktualno tematiko večkulturnosti in tudi odnosov znotraj slovenske manjšine. Svoja gledanja o tem je seveda poglobil tudi Mermolja. Knjiga bo doživela še druge javne predstavitve in, kot kaže, tudi prevod v italijanščino. Gre namreč za žgoče teme in vprašanja, ki neposredno zanimajo tudi večinski narod, zato bi bil prevod še kako dobrodošel in potreben. iz kraja S. Giorgo della Richinvelda pripa'dala tretja nagrada. V tako imenovani umetniški sekciji pa je prva nagrada pripadala tržacanu Gian-carlu Travaniju. Slovenska dijakinja je prejela plaketo. Nagrajevanja sta se med drugim udeležila tudi nekdanji nogometaš italijanske reprezentance Franco Cau-sio in napadalec Marcio Amoroso, medtem ko napovedanega srednjega napadalca Oliverja Bier-hoffa, žal, ni bilo. Pred nagrajevanjem se je deželni predstavnik Amnesty international Flavio Zanetti spomnil 50-letnice Deklaracije o Človekovih pravicah in spregovoril o človekovih pravicah in kulturi miru. Visoka udeležba na natečaju kaže, da so mladi vendarle dovzetni do te-ga-vprašanja in da jih človekova solidarnost ustvarjalne navdihuje. Delegacija LD v Bologni Delegacija tržaških Levih demokratov, v kateri so biti Stetio Spadaro, Igor Dolenc in Luigi Bianchi, se je v Bologni srečala z zastopniki tamkajšnjih LD. Beseda je tekla o aktualnih vprašanjih, kot so delo, bre- tkem obiskala naše mesto. Debata o reformah i bo , na kate- senator Tarcisio Andreolti (Ljudska stranka-Oljka), poslanec Roberto Maroni (Severna liga) ter poslanec Franco Frattini (FI-Kartel svoboščin). Srečanje prireja krožek "Orizzonti 2002“, moderator bo Piero Fomasaro. Na vzhodnem Krasu o Padiičah in Gropadi Pereči problemi, ki tarejo Gropado in PadriCe, bodo v ospredju seje vzhonokraškega rajonskega sveta. Seja bo jutri, ob 19.30, izjemoma v dvorani kulturnega društva Skala v Gropadi št. 82. Rajonski svet toplo vabi vse občane, se da srečanja udeležijo. Pahor in Cecovini danes v Minervi Danes, ob 18. uri bo v konferenčni dvorani knjigarne Minerva v Ul. S. Nicolb 20 predstavitev italijanskega tve. Na pobudo Skupine 85 bo namreč predstavitev predvsem priložnost za soočenje med pomembnima tržaškima osebnostima: tržaškim Slovcencem Bori-sem Pahorjem in italijanskim someščanom Manti-om Cecovinijem. Na predstavitvi bosta spregovorila tudi prevajalec Pahorjeve Nekropole Ezio Martin in predstavnik Skupine 85, sicer tudi sam prevajalec Paolo Privite-ra, ki je tudi uredil italijansko izdajo. Prevod z naslovom Necropoli je izšel pri založniku Edizioni Con-sorzio Culturale Monfalconese. Leonarda Di Capria, žal, ni bilo v Trst... Filmski zvezdnik Leonardo Di Caprio včeraj ni prišel v Trst, kot smo napovedali. Odpadel je njegov helikopterski prihod na pomol Audace in ogled Mi-ramarskega gradu, kjer naj bi za filmsko družbo Disney production Corporation posnel film o nesrečnih ljubimcih Maksimilijanu in Charlotti. Vzroki o njegovi zamudi niso znani. Njegove številne mlade oboževalke pa naj ne obupujejo. Morda se bo prikazal Cez leto dni, ko bomo praznovali zadnji 1. april tega tisočletja. Kolonije in poletna središča Socialna služba Okraja 1.1: Občina Devin Nabreži- — ’ ’ ~ pl" letnim, ki bi se radi udeležili kolonij in poletnih središč, ki jih organizirajo različne javne in zasebne ustanove. Prošnje, opremljene z dokumentacijo o družinskih dohodkih, lahko predstavite v uradih socialne službe od 1.4.1998 do 11.4.1998, med 8.30 in 10.30, v ponedeljek v Nabrežini/Zgoniku, v torek v Repenta-bru, v Četrtek v Sesljanu in v petek v Nabrežini. Informacije dobite na tel.št. 2017372. Popis azbesta Devinško-nabrežinski župan Marino Vocci obvešča, da je v tehničnem uradu na razpolago razpredehuca za popis azbesta v javnih in zasebnih stavbah, v skladu s predpisi predsedniškega odloka z dne 8. avgusta 1994. Lastnik oz. upravnik nepremičnine mora ustrezno izpolnjene razpredelnice poslati ati posredovati zer navedenemu občinskemu uradu v roku 60 dm 0 objave tega obvestila na uradni občinski izpostavi. Morebitne informacije je mogoče dobiti v uradu za javna dela od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure. foi/em Pmm bmnjo - fsMcj*. 2. predavanje o jamarski odpraviv omansko podzemlje z naslovom Jabel Shamsa Tawi Attair Ob diapozitivih in tamkajšnji glasbi bo predaval član odprave FRANC MALEČKAR PReDAVHNje eo v Gr€gorčč€vi Dvorani Ul. sv. Frančiška 20 z začetkom ob 20.30 narodna in studijska knjižnica v trstu arhiv REPUBUKE SLOVENIJE IN ZNANSTVENO RAZISKOVALNI CENTER PRI SLOVENSKI AKADEMIJI ZNANOSTI IN UMETNOSTI vabijo na predstavitev publikacije SLOVENIJA NA VOJAŠKEM ZEMLJEVIDU 1763-1787 (1804) Opisi in zemljevidi Trst, dvorana Tržaškega pomorskega društva Sirena Miramarski drevored 32 danes, 2. aprila 1998 ob 18. uri Uvodna beseda Milan Pahor Predstavitev avtorjev Miran Kafol Vsebino dela bosta predstavila avtorja Vincenc Rajšp in Drago Trpin VCERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 2. aprila 1998 FRANC Sonce vzide ob 6.44 in zato-ne ob 19.34 - Dolžina dneva 12.50 - Luna vzide ob 10.40 in zatone ob 1.00 Jutri, PETEK, 3. aprila 1998 RIHARD VREME VČERAJ OB 12. CRI: temperatura zraka 11,7 stopinje, zračni tlak 1020 mb na-tasca, veter 13 km na uro seve-tozahodnik, vlaga 90-odstotna, aebo jasno, morje skoraj mimo, temperatura morja 10,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Umrli so: 88-letna Antonia Cuschie, 68-letni Seigio Toso, 78-letni Rinaldo Rutnich, 78-let-ai Carmelo Licurgo, 75-letna Rosa Goric, 84-letni Giacomo Fabbro, 75-letni Ruperte Ze-8a, 45-letni Antonino De Felice. LEKARNE Od ponedeljka, 30. marca no sobote, 4. aprila 1998 Normalen umik lekarn od 8-30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 1300 do 16.00 Ul. Settefontane 39 (tel. 917020), Largo Osoppo 1 (tel. 110515). Boljunec (tel. 228124) - s Predhodnim telefonskim pozi-v°m in z nujnim receptom. ^ Lekarne odprte od 19.30 do Ul. Settefontane 39, Largo Osoppo 1, Ul. Cavana 11. Boljunec (tel. 228124) - s Predhodnim telefonskim pozi-v°m in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA g pekama odprta od 20.30 do L>1. Cavana 11 (tel. 302303). , 2a dostavljanje zdravil na a°mteL 350505-TELEVITA , Crad za informacije KZE-usL-tel. 573012. j . Urad za informacije KZE de-te od ponedeljka do petka od 'do 13. me.-tel. 573012. Dezuma zdravstvena shiAa Nočna služba od 20. do 8. jte’ tel. lig, predpraznična od , do 20. ure in praznična od 8. 0 20. ure. Ditra pomoč tel 118. , Telefonska centrala KZE-399-1111. ^ KINO ARjston - Dvorana rezrvi-^ jutri: 16.00, 18.05, 20.15, jj-30 »Kundun«, r. Martin ^orsese. Ig^CELSiGR AZZURRA - rv. ,5’ 18.30,20.15,22.00 »Keep l^r- Zhang Yimou. 2qLXCELSEOR - 17.00,18.45, Pet ^2-15 »Full Monty«, r. erCattaneo, i. RCarlyle. AMBASCIATORI - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »La ma-schera dl ferro«, i. Leonardo Di Caprio, Jeremy Irons, Gerard Depardieu, John Malkovich, Gabriel Byme. NAZIONALE 1-15.20, 18.30, 21.45 »Titanic«, i. Leonardo Di Caprio, Kate VVinslet. NAZIONALE 2 - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Anastasia«, risani film. NAZIONALE 3 - 15.40, 17.55, 20.10, 22.30 »Qualcosa e cambiato«, i. Jack Nicholson, Helen Hunt. NAZIONALE 4-15.30, 17.40,20.00,22.20 »L. A. Con-fidential«, i. Kim Basinger. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Furia erotica«, pom., prepovedan mladini pod 18. lertom. CAPITOL - 17.00, 19.30, 22.00 »L’awocato del diavo-lo«, i. Al Padno, Keanu Ree-ves, prepovedan mladini pod 14. letom. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Marius e Jeannette««, r. Robert Guediguian, i. Ariane Ascaride, Gerard Meylan. Danes praznuje svoj 84. rojstni dan Lucija Kozina iz Boljunca Da bi bila vedno tako mladostna, veliko sreCe in zdravja ji želijo sin Severine ter vnuka Breda in Peter Danes slavi svoj 60. rojstni dan naša draga mama Lidia Bemetti Kralj Se na mnoga zdrava in vesela leta ji iz srca želijo sin Marko in hci Irena Na PadriCah slavi danes 60. rojstni dan Lidia Bemetti Kralj Se na mnoga leta ji želijo Katjam Nada in Erino E3 ČESTITKE V ponedeljek, 30. marca je na tržaški univerzi uspešno zaključila študij statističnih ved CLARA CRAVOS. Ob pomembnem življenjskem dosežku ji iskreno čestita Župnijska skupnost Repentabor. PETRU CVELBARJU ob njegovem 50. rojstnem dnevu iz srca želimo, da bi zdrav in vesel se dolga leta z nami prepeval - MePZ Repentabor. Danes, 2. aprila praznuje 81. rojstni dan FRANC GUŠTIN. Se mnogo zdravih, veselih in srečnih let mu želijo zena, otrod z družinami in vsi, Id ga imajo radi. ti PRIREDITVE PD MACKOLJE vabi v soboto, 4. aprila na ogled Molie-rove komedije SKOPUH v izvedbi dramske skupine PD Standrež ob 20. uri v Srenjski hiši v Mackoljah. Vabljeni! ZCPZ TRST, ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE, ZSKD, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Cerkvenim pevskim zborom in Marijinim domom pri Sv. Ivanu v Trstu vabijo na PRIMORSKO POJE, v soboto, 4. aprila ob 20.30 v Marijinem domu , Ul. Brandesia 27 v Trstu. OPENSKA GLASBENA SREČANJA - V nedeljo, 5. aprila, ob 18. uri bo v Prosvetnem domu na Opčinah srečanj nastopila Srednja glasbena in baletna Sola iz Maribora: bariton AleS MarCiC (na sporedu Scarlatti, Hayden, Kozina in Mozart); Borut Zagoranski -harmonika (na sporedu Zolo-tarjev in TimoSenko); Kvartet pozavn (na sporedu Grieg, Dvorak, Ribic in Žitnik); Ansambel tolkal (na sporedu Mancini, Rosauro in Firth). H OBVESTILA SPDT prireja danes, v Četrtek, 2. aprila predavanje o jamarski odpravi v omansko podzemlje. Franc Malečkar, dan jamarske družine Dimnice, bo ob slikah in tamkajšnji glasbi prikazal raziskave in doživetje z odprave. Predavanje bo v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, ob 20.30. MOSP vabi na ogled 7. filma serije Learning English with Films. Danes, 2. aprila pa bomo predvajali film THE FULL MONTY. ZaCetek ob 20. uri. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU, ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE in ZNANSTVENO RAZISKOVALNI CENTER PRI SLOVENSKI AKADEMIJI ZNANOSTI IN UMETNOSTI vabijo na predstavitev publikacije SLOVENIJA NA VOJAŠKEM ZEMLJEVIDU 1763-2898 (1804) - Opisi in zemljevidi. Trst, dvorana Tržaškega pomorskega društva Sirena, Miramarski drevored 32, danes, 2. aprila 1998 ob 18. uri. Uvodna beseda Milan Pahor. Predstavitev avtorjev Miran Kafol. Vsebino dela bosta predstavila avtorja Vincenc Rajšp in Drago Trpin. KMEČKA ZVEZA obveSCa vinogradnike, da bo jutri, v petek, 3. marca z začetkom ob 19. uri na sedežu Konzorcija DOC v Repnu predavanje o varstvu trte. Predavanje je organizirala Pokrajinska zveza kmetijskih zadrug iz Ronk (APCA) v sodelovanju s Kmečko zvezo in Zvezo neposrednih obdelovalcev iz Trsta Glede na važnost obravnavane tematike so vinogradniki vabljeni, da se srečanja udeležijo. ŽUPNIJA SV. JERNEJA na Opčinah vabi jutri, 3. aprila ob 20. uri v župnijsko cerkev na postno srečanje. Na začetku bo BLAGOSLOV OBNOVLJENEGA KIPA FARTMSKE MATERE BOŽJE, kratka lituigija s petjem. Nato bodo župnik iz Pirana, g. Bojan Ravbar in zakonca Ton in Mirjam Holze-neger predstaviti DUHOVNO GIBANJE MARIJINO DELO. Poudarek bo na družinski duhovnosti. Vabljeni! SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO bo podelilo Flaj-banove nagrade in Studijske podpore za akademsko leto 1997-98 jutri, 3. aprila t L ob 18. uri na sedežu društva v UL Mazzini St 46, L nadstropje. DRUŠTVO ZVEZDA vabi v soboto, 4. aprila ob 20. uri v Ljudski dom v Podlonjer, UL Masac-do, na predvajanje diapozitivov Katje Kjuder Po deželi večnih romarjev. ODBOR JUSA REPEN vabi člane na nadaljevanje akdje za ureditev okolice ob kalu Draga. Dobimo se v soboto, 4. aprila ob 14.urL SKD VIGRED vabi v društvene prostore v Sempolaju na ogled razstave vezenin (stikanih izdelkov) in velikonočnih pirhov, v soboto 4., nedeljo 5. in ponedeljek 6. aprila od 17. do 20. ure. V nedeljo bo razstava odprta tudi od 10. do 12. ure. SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3, vabi v soboto, 4. aprila na debatni večer z naslovom MLADI IN NJIHOV ODNOS DO VERE IN DO CERKVE. Začetek ob 19. uri. SKUPINA BABVLOMA igra v soboto, 4. aprila vMixerbam v Devinu. VZPI-ANPL VZED-ANED vabita v nedeljo, 5. aprila ob 15. uri na opensko strelišče, na SPOMINSKO SVECASNOST ob 54-letni-d smrti 71 talcev. Govorila bosta občinski svetovalec Igor Dolenc in prof Lida Chersovani, predsedovala bo TjaSa Kocman, sodeloval bo MoPZ Tabor pod vodstvom Aleksandra Sluge. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v l istu vabi v ponedeljek, 6. aprila v Peterlinovo dvorano na predvelikonoCno srečanje s tržaškim škofom msgr. Evgenom Ravignanijem Srečanje bo ob 20.30. UGENQ IN HOTEL JI GOS Sempolaj sporočamo vaščanom, dabo v sredo, 8. aprila 1998 obli. uri tumir Sicanja pirhov na Šolskem dvorišču. Vabljeni! ŽUPNIJA SV. JERNEJA na Opdnah in salezijandca skupnost prirejata v sredo, 8. aprila ob 20.30 SPOKORNO BOGOSLUŽJE IN SPOVEDOVANJE MLADINE IN MLADIH DRUŽIN. Po uvodni misli prof. Ivana Florjanca bo župnijska cerkev odprta, dokler se bodo udeleženci Zeleh pogovarjati z duhovnikL Za spoved in pogovor bodo na razpolago duhovniki Ivan Florjane, Tone Bedencic, Franc Pohajac in Zvrne Stmbelj. AEROBIKA V BAZOVICI-vsako sredo in petek, od 18. do 19. ure do začetka junija. Vabljeni novi elani! Tel. St. 226659 ali 226580. AEROBIKA na Kontovelu. Vsako sredo in petek, cb 20.50, do začetka junija Vabljeni novi dam. KRUT prireja 7-dnevne počitnice na otoku Kreta od 26. 6. do 3. 7. 1998. Vpisovanje in informacije do 9. aprila 1.1. na sedežu krožka v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. št. 360072 - vsaki dan razen sobot. DRUŠTVENA GOSTILNA NA OPČINAH, Ul. Alpini 18, vabi spoštovane elane, da se udeležijo REDNEGA OBČNEGA ZBORA, ki bo v ponedeljek, 13. aprila ob 20. uri v prvem sklicanju in V SREDO, 15. APRILA ob 20.30 v drugem sklicanju v Društveni gostilni na Opčinah. Dnevni red: poročilo upravnega sveta, blagajniško poročilo, razprava in odobritev obračuna in poročil, razno. VPISOVANJA V SLOVENSKE JASLI bodo potekala do 30. aprila. Za informacije pokličite na tel. St. 826464. LOtOrljO 1. aprila 1998 BARI 72 6 76 77 32 CAGLIARI 73 72 78 5 90 FIRENCE 55 20 49 39 32 GENOVA 89 12 56 62 57 MILANO 31 33 76 46 27 NEAPELJ 17 86 10 20 52 PALERMO 43 45 73 15 50 RIM 43 42 79 27 40 TURIN 27 21 28 74 6 BENETKE 64 40 65 90 53 Nagradni sklad 10.039.724.033 lir Brez dobitnika s 6 točkami - Jackpot 9.484.474.182 lir 28 dobitnikov s 5 točkami 89.640.400 lir 2.605 dobitnikov s 4 točkami 963.500 lir 103.574 dobitnikov s 3 točkami 24.200 lir SKLAD MITJA CUK nudi POPOLDANSKI DOPOLNILNI POUK iz vseh predmetov in za vse šolske stopnje, INDIVIDUALNE LEKCIJE iz vseh predmetov in za vse stopnje, ANGLEŠKI TEČAJ - različne stopnje, individualne in skupinske lekcije. Informacije po tel. 040/212289 od ponedeljka do petka v dopoldanskem ^MLADINSKI DOM IN ŽUPNIJA BOLJUNEC zbirata material o zgodovini boljunske cerkve. To so pesmarice, podobice, spominske slike, stari rojstni, mrtvaški in poročni listi, verske podobe, kipci, križi, članki, prti in drugi dokumenti verske vsebine. Ce imate doma kaj takega, vas vljudno prosimo, Ce nam bi material posodili, da bomo lahko pripravili cim bogatejšo in zanimivejšo razstavo ob 350-letnici letnice nad oltarjem. Hvala. Informacije na tel. 228422. KMEČKA ZVEZA obveSCa odvisne delavce in upokojence, da se za izpolnitev davčnih prijav 730 in 740 lahko poslužujejo njenih storitev. Interesenti se lahko javijo v uradih zveze v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. St. 362941, in v Gorici, Ul. Malta 1, tel. St. 531644 v delovnem umiku. SKLAD MITJA CUK obvešča, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago posvetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na tel. št. 212289 v dopoldanskem Času. SLOVENSKA GLASBENA SOLA KONCERTNA POBUDA ROJAN razpisuje natečaj za izvirno, Se neobjavljeno komorno skladbo za GLAS in INSTRUMENT s slovenskim besedilom. Natečaj je namenjen mladim (starost do 35 let) slovenskim zamejskim glasbenikom/skladateljem. Dela je treba posredovati do 31. maja letos v DVOJNIKU in z GESLOM na naslednji naslov: Slovenska glasbena Sola / Koncertna pobuda Rojan, Ul. / Via Cordaroli 29 -.34135 Rojan / Roiano, Trst / Trieste. Priložiti je treba v zapečateni ovojnici ime in priimek, naslov in geslo. Skladbe bo ocenila komisija treh priznanih zamejskih glasbenikov. I. nagrada znaša 300.000 lir; II. nagrada 200.000 lir; III. nagrada 100.000 lir. Nagrajene skladbe bomo izvajali na letošnjem drugem jesenskem glasbenem srečanju mladih v Rojanu. 3 SPISKE VESTI URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel./fax 370301, posluje vsak torek in Četrtek, od 16. do 17.30. S________________IZLETI ZVEZA NEPOSREDNIH OBDELOVALCEV prireja od 13. do 16. aprila 4-dnevni izlet na otok Elbo. Informacije na tel. St. 631494, Ul. Teatro Romano 24. SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca prireja v soboto, 25. aprila izlet na Gorenjsko za vse tiste, ki so pomagali pri prirejanju pustnih plesov. Vabljeni pa so tudi vsi tisti, ki jim je pri srcu vesela družba. Vpisovanje do jutri, 3. aprila od 19.30 do 20.30 v gledališču France Prešeren. OB SOČI, KORITNICI IN ZILJIC3, tako je poimenovan enodnevni izlet, Id ga prireja dne, 22. aprila t.l. Društvo slovenskih upokojencev v Trstu. Vpisovanje in informacije od 6. do 10. aprila na sedežu društva v Ul. Cicerone 8/B, tel. St. 360072. MLADI V ODKRIVANJU SKUPNIH POTI obveščajo, da so na razpolago informacije o izletih za mlade: v DALMACIJO in DUBROVNIK (v organizaciji ZKS, od 25. do 28. 4.), v GARDA-LAND (v organizaciji SAS, 27. 4.), v MUNCHEN (nakupovalni izlet v organizaciji SAS: 29. 4.), v ISTRO (v organizaciji MMM, 1. 5.), v BRA- TISLAVO (v organizaciji SOU, 29. 4. - 3. 5.), v NEAPELJ, CAPRI (v organizaciji SOU, 29. 4. - 3. 50, v AMSTERDAM (SOU, 27. 4. - 3. 5.), v PARIZ (SOU, 24. - 30. 4.), na KONCERT ROLUNG SONESOV (SOU, 28. 5.). Vse informacije dobite na sedežu Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, tel. St. 370846 (Alenka). MALI OGLASI tel. 040-7796333 ŠTIRIČLANSKA slovenska družina išCe-kupi udobno stanovanje, po možnosti v dvo, tri ali Štiri stanovanjski hiši z kletjo in garažo, izven centra ali v okoliških vaseh. Ponudbe na tel. St. 417489. SPOSOBNO in dinamično kuharico/ja iSCemo. Tel. St. 327120. FRIZERSKI SALON iSCe vajenko s prakso. Tel. na St. 229435 ob urah obedov. PRODAM domače vino, belo in Cmo po ugodni ceni. Tel. 225115 (DevinSCina). PRODAM Suzuki Big 800, letnik ’91, v odličnem stanju, rabljen 3 mesece letno. Tel. na St. 637548 v večernih urah. ISCEM DELO kot hišna pomočnica. Tel. St. 00386-67-89311. GOSPA nemškega materinega jezika nudi lekcije za vse stopnje znanja po zmernih cenah. Tel. 772155. V REPNU, na poti z njive sem izgubila oCala za vid. Najditelja lepo prosim, da me klice na tel. St. 327240. GINEKOLOGINJA dr. Sonja Jazbec sporoča, da sprejema v ambulanti na Opčinah v Proseški ulici 39/A, tel. St. 214161. URADNICA z večletno prakso import-export, odličnim znanjem slovenskega in srbohrvaškega jezika, dobro angleškega, vešča uporabe PC, nujno iSCe resno zaposlitev. Tel.: 0481/530676 -Nadja. PRODAM OPEL ASTRA 1600 SW letnik ’92, Cme barve, s premično streho in klimatizacijo. Tel.: 040/251150, po 20. uri. DOBRO VPELJANI ko- mercialistiCni studio iSCe sodelavca/ko. Potrebna diploma iz ekonomije ali političnih ved. Curriculum poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Komercialist«. UVOZNO-IZVOZNO PODJETJE iz Trsta iSCe sposobno in resno osebo za delo v operativnem sektorju. Ponudbe poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6 -34137 Trst, pod Šifro »Opera-tivGC« štiričlanska druži- na na Krasu iSCe gospo za 2-krat tedensko pomoC v gospodinjstvu. Tel. dopoldne od ponedeljka do petka na St. 3188211 ali vsak dan na St. 0335-482900 v večernih urah. KUHARJA ali pomočnika kuharja iSCe Euro Ristorante. Ponudbe poslati na Palače Hotel, Corso Italia 63, 34170 Gorica. PRODAM obnovljeno stanovanje v Gorici. Miren predel v bližini mestnega središča, v dvodružinski hiši. Pritličje, tri spalnice, udobna kuhinja s teraso in verando, dnevna soba, kopalnica, klet, garaža, vrt in samostojno ogrevanje. Cena 220 miljo-nov lir. Tel. na St. 0481-32374 v večernih urah. PRODAM klavir, harmoniko, midi, solton, MS 40 in mixer z ojačevalno opremo. Tel. St. (0481) 884107. PRODAM motor Yamaha XT 600, letnik ’87, cena 3.500.000 lir. Tel. št. (0481) 884107. OKULIST Dr. Marjan Spetič sporoča cenjenim strankam, da odslej opravlja okulistične preglede v novih prostorih na Opčinah, na Proseški ulici St. 39 (nasproti cerkve), tel. St. 214161. DERMATOLOG Dr. Erika Briscik sporoča, da odslej sprejema tudi v novi ambulanti na Opčinah, na Proseški ul. St. 39, tel. 214161 (od 15. -19. ure). PRODAM VOLVO 460 se v dobrem stanju, prevoženih 55.000 km, letnik ’92 za 11.000.000,- lir. Tel. (040) 410476 (tel. tajnica). PRIVATNI ZBIRALEC iSCe stilno pohištvo, slike in dragocene predmete. Tel. na St. 040-634941 od 18. do 20. ure. OSMICO je odprl VValter Bet, toči malvazijo in ca-bernet! PRI PIŠČANCIH ima odprto osmico Andrej Ferfolja. BERTO TONKIC je na Tržaški cesti St. 25 v Doberdobu odprl osmico. ToCi belo in Cmo vino ter nudi domač prigrizek. AGRITURIZEM pri Kovačevih, za cerkvijo v Doberdobu, je ponovno odprt. Tel. 0481-78125. MILIC je odprl kmečki turizem v Zagradcu. Zaprto ob torkih. Tel. St. 229383. OSMICO sta odprla v Samatorci St. 17 Mario in Ondina Gruden. OSMICO je odprl Ivan Budin, Zgonik 50. OSMICO sta odprla v Borštu Diko in Jordan Žerjal. OSMICO sta odprla v Dolini št. 147 Ladi in Miran Kocjan. Točita belo in Cmo vino. OSMICO so odprli Sancinov! v Puljah pri Domju. PRISPEVKI Danes, 2. aprila, poteka 1. obletnica smrti dragega Bogoljuba Perčiča. V njegov spomin daruje Zena Marija 300.000 lir za SKD Vigred. Ob 3. obletnici smrti dragega Angela Gregorija darujeta Mira in Sonja 100.000 lir za GOS F. Venturini Bolju-nec-Boršt-Pesek. V spomin na dragega Rudija Zidariča darujeta Mirella in Darko 30.000 lir za SKD Vigred. V spomin na Eldo Se-gina por. Ukmar in na Marto Križman por. Husu darujeta Palmira in Stelio Kermac 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek. Zapustil nas je naš dragi Zdravo Žerjal Žalostno vest sporočata hci Livija in vnuk Marko Pogreb bo v soboto, 4. aprila ob 10. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v boljunsko cerkev. Boljunec, 2. aprila 1998 Mirno je zaspala naša draga mama Ervina Komar vd. Pichel Žalostno vest sporočata hčeri Silvana in Nadja z družinama Pogreb bo jutri, v petek, 3. aprila ob 10. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v cerkev v Ric-manje. Trst, 2. aprila 1998 Ob bridki izgubi dragega Berta Zege izrekamo globoko sožalje Sonji, Dori in družini Emi, Marino, Betty, Leny, Fabrizio in mala Giuha STALNO GLEDALIŠČE FJK / SHAKESPEARE V REŽIJI ANTONIA CALENDE VIDEM / GULIVERJEVA POTOVANJA Odlični kruti Rihaid III. Franca Branciarolija Delo so z uspehom predstavili že lani poleti v Veroni Le dober teden dni, od 27. marca do 5. aprila, je Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine namenilo tržaškim ponovitvam svojega najboljše in vsekakor najresnejše ter najzanimivejše postavitve letošnje sezone, svoje uprizoritve Shakespearovega Riharda III. v režiji Antonia Calende, umetniškega vodje gledališke hiše, z odličnim Francom Branciarolijem v naslovni vlogi (na sliki). Predstave, ki je nastala v koprodukciji z Branciarolijevo skupino Teatro degli Incamminati in je doživela premiero že letos poleti v veronski Areni, ne bodo predstavili v nobenem drugem deželnem gledališču. Morda je tako odločitev narekovala bojazen, da bi tako zahtevna predstava lahko odvrnila abonente od gledališča, kamor so se množično vrnili po obdobju precejšnjega nezanimanja - na petkovi premieri je sicer marsikateri za lahkotnejša dela navdušeni gledalec v odmoru zapustil dvorano, ker je proti koncu sezone po res velikem številu zelo raznolikih predstav pač težko vzdržati pod plazom hitro se odvijajočega dogajanja na odru, ki terja stalno zbranost, vendar bi na začetku sezone še spočito občinstvo delo sprejelo z večjo dovzetnostjo, še zlasti, ker je iz Verone odneslo zelo pohvalne ocene. Dogajanje zgodovinske tregedije Riharda III. se zaCenja z bitko pri Tewkesburyju leta 1471, ko je rodbina York premagala Lancastre v vojni za angleški prestol in je bil Edvard IV. Yorški okronan za kralja. Edvardov brat Rihard se v želji po oblasti ne ustavi pred še tako hudim zločinom: najprej da zapreti in umoriti brata Georgea, po Edvardovi smrti pa še njegova si- nova in vrsto sovražnikov ter celo zaveznikov v spletkah za prestol. KonCno ga okličejo za kralja leta 1485, a že cez dve leti ga v bitki pri Bosvrorthu premaga grof Richmond, ki postane kralj Henrik VIL prvi iz rodbine Tudor, kateri je pripadala tudi Elizabeta L, ki je vladala Angliji v Času, ko je tragedija nastala. Rihard III. spada med najpogosteje uprizorjene Shakespearove tragedije, zlasti zaradi lika skozi in skozi zlobnega glavnega junaka, tako da se njegova popolna nravna pokvarjenost odraža tudi v fizični pokveCenosti. Režiser Antonio Calenda je vse dogajanje str- nil okoli lika Riharda III., ki med predstavo skoraj nikoli ne zapusti ogromne zofe v sobi s Črnimi zidovi in z ogromnimi črnimi vrati, skozi katera prihajajo do njega ostale nastopajoče osebe. Črna vrata so kot ozki prehod med Ri-hardovo notranjo dušo in zunanjim svetom, skozi ta prehod si s silovitostjo utirajo pot dogodki, ki jih Rihard uravnava iz svoje sobe. Množica zločinov in spletk, ki jih opisuje tragedija, se pred gledalci zvrsti s skoraj bliskovito naglico, ostale nastopajoče osebe in tudi dogodki se uklanjajo Rihardove-mu hotenju, do končnega poraza, ki ga njegova še vedno neomajna volja ne more preprečiti. Franco Branciaroli v naslovni vlogi tudi s pretiranim poudarjanjem Rihardove fizične pokveCenosti učinkovito predstavlja neza-držljivo zapeljivo osebnost negativnega junaka, ki v svoji zavestni izbiri krutosti in zlorabe uklanja voljo svojih sogovornikov, Čeprav so slednji svesti njegove moralne pokvarjenosti. Med številnimi elani dobro uigranega ansambla so opazni zlasti ženski liki: Luisa Morlacchi v vlogi bivše kraljice Margarete, vdove po Henriku VI. iz rodbine Lancaster, Elena Ghiau-rov kot Lady Anne, snaha Henrika VI., ki se omoži s Rihardom, Čeprav ji je ta umoril moža in tasta, Anita Bartolucci kot kraljica Elisa-beta, žena Rihardovega brata Edvarda IV., Isabella Guidotti kot Rihardova mati. Učinkovito Črno sceno in kostume je ustvaril Bruno Buonincon-tri, osvetlitev Claudio Scmid, glasbeno kuliso Germano Mazzocc-hetti. Delo je v italijanski jezik z velikim občutkom prevedla pesnica Patrizia Valduga. (bov) Zmes Svvrftove satire m ironije Paola Folija Najlepše je potovati z domišljijo, saj lahko prideš kamorkoli s čimerkoli kadarkoli. Tako je menil Jo-nathan Svvift, avtor Gulive-rjevih potovanj, v katera je prelil veliko satire na račun tedanje angleške družbe in v katerih je ob nadvse zanimivih opisih najne-verjetnejših dežel in njihovih prebivalcev razvijal tudi filozofska razmišljanja o relativnosti človeških navad, verovanj in vrednot nasploh. Guliverjevih potovanj se je z njima svojstveno ironično ostjo lotila dvojica, ki jo sestavljata Ida Omboni in Paolo Poli. Kot v vseh zadnjih komičnih delih, v katerihPaolo Poli tudi nastopa, je dvojica delo aktualizirala, se pravi, da je bodicam na raCun tedanje oblasti dodala ironične pripombe o današnjih oblastnikih in urejanju družbe (na primer primerjavo med oderuhi in bankami). Se vedno aktualne in zato vredne poudarka pa so po oceni avtorske dvojice nekatere Svviftove pripombe, na primer, da mora biti dober zakon preprosto zapisan kot kuharski recept. Po mnenju Paola Folija pa je velika odlika Svviftovega dela »vzorčna povprečnost zdravnika Le-muela Gulliverja«. Zato je lahko primerljiv z malimi liliputanci ali orjaškimi velikani v dobesednem in v prenesenem pomenu besede. V predstavi, ki jo skupi- na Paola Folija uspešno ponuja italijanskemu občinstvu že tretjo sezono, s Polijem nastopa Pino Stra-bioli (na sliki s Polijem v ospredju), ki med drugimi ponazarja tudi povprečnega Angleža, ki ljubi dogodivščine, vendar tudi, če ne predvsem, ustaljeni red. Guliverjeva potovanja, v katerih poleg igralskega para Poli-Strabioh, nastopa še pretežno plesni kvartet, ki ga sestavljajo Paolo Galci, Alfonso De Filippis, Paolo Portanti in Rosario Spada- la, so zaključila letošnjo videmsko sezono, ki jo pripravlja Deželna gledališka ustanova. Ob besednih igrah, v katerih je še zlasti blestel duhoviti Poli, so bile tokrat še posebno zanimive scenske rešitve (prehajali smo iz dežele lilipu' tancev v deželo velikanov) in pa lutke, s katerimi so se nastopajoči pomnožili-Scene je pripravil Emanuele Luzzati, maske pa Gabri-ella Saladino, k uspehu predstave pa so pripomogli še vsi ostah elani igral' sko-tehnične ekipe. NOVA GORICA / KONCERT UČENČEV S. GAD2IJEVA Fenomen goriškega pianizma Nastopila je vrsta odličnih mladih pianistov Nova Gorica, Gorica, Primorska, Slovenija... bi se ob »pojavu« klavirske šole Sijavuša Gadžijeva, ob njegovem že štiriletnem vzponu in vraščanju v pore goriškega glasbenega miljeja, morali ozavestiti fenomenalnosti njegovega pozitivizma in enkratnosti, ki zagotovo nima primerjave v dovolj širokem spektru vzgoje in predvsem motiviranosti mladih ljudi. Ruskemu pianistu in pedagogu je v nekaj letih bivanja (in nedvomno tudi trdega dela) na Goriškem uspelo iz zgolj možnih potencialov nadarjenih mladih glasbenikov oblikovati pianistično »elito«, ki se lahko predstavlja na mednarodnih tekmovanjih in prejema tudi najvišja priznanja, brez vseh preprek pa se lahko povzpne tudi na vrhove državnih pianističnih tekmovanj. V klavirsko šolo prof. Gadžijeva iz leta v leto vstopa veC mladih talentov, ki jim celo vsakotedenska potovanja iz Zagreba ali Beograda v Gorico in Novo Gorico, niso ovira. Skratka, mlada glasbena družina, zbrana v razredu Gadžijeva, vzbuja občudovanje in z njenimi rezultati bi se vsaka manj slovensko zadržana (ogrožena) družba še kako kitila in poskrbela, da njen glas seže Cim dlje. In najbrž bi v ritmu slednjega na Goriškem za vibrirala širša družbena klima, Ce bi ti pianisti nastopali pod zastavo kakšnega priljubljenega športa. Tako pa... tudi ob zadnjem koncertu učenčev iz razreda prof. Sijavuša Gadžijeva v Četrtek, 19. marca v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici se je le še potrdila izkušnja, da je »kovačeva kobila vedno bosa« in medtem ko bi mlade talente marsikje povzdigovali v nebo, opevali njih igranje in strmeli nad njihovo predanostjo glasbi, se domače okolje zelo skromno odziva na velike uspehe mladih pianistov. Genialna, tonsko bravurozna komaj desetletna Nastasija Žibrat (Glasbena šola Nova Gorica), nekoliko prehitra, a vztrajna enajstletna Sara Ru-stja (Glasbena šola Ajdovščina), impozanten v drži in maksimalno vživet v igri trinajstletni Rok Palčic (Center za glasbeno vzgojo Koper), brezhibna v razpletanju glasbenih »misli« enajstletna Urška Babic (Center za glasbeno vzgojo Koper), prefinjena in občutljiva šestnajstletna Mateja Gruntar (Glasbena šola Nova Gorica), občudujoča ponotranjena pianistična pripoved šestnajstletnega Mihe Stoklja (Glasbena šola Nova Gorica), zrela in dosledna klavirska govorica štirinajstletne Maje Matjanec (Srednja glasbena šola Pavel Markovac, Zagreb), samozavestno in muzikalično pretkano pianistično »razmišljanje« sedemnajstletne Irene Koblar (Center za glasbeno vzgojo Koper) in virtuozna in vznesena klavirska »pripoved« sedemnajstletnega Ivana Skrta (Glasbena šola Nova Gorica) so, kljub profesionalno manj zvenečemu klavirju, vnovič zaigrali glasbeni veCer, primerljiv (in v marsičem mnogo bolj dražljiv) z vrhunskimi pianističnimi recitali, ponudili dragoceno perlo, ki bi lahko zasenčila in ozavestila marsikateri izraz nemoči mladih v igralniško (in tudi iz dneva v dan bolj z mamili) »obdarjenem« mestu. Koncert z naslovom Zvoki klavirja uCencev iz razreda prof. Sijavuša Gadžijeva v Kulturnem domu v Novi Gorici je organizirala Glasbena šola Nova Gorica in z njim tudi napovedala vrsto prireditev v svojem slavnostnem, petdesetem letu obstoja. Tatjana Gregorič Kitarist Marko Feri jutri v Kosovelovem centru V okviru prvega Mednarodnega festivala kitare, ki ga v sežanskem kulturnem centru Srečka Kosovela organizirata omenjeni center in tržaška Glasbena matica, bo jutri nastopil Marko Feri (na sliki). Mlad slovenski glasbenik, Marko Feri se je rodil v Trstu leta 1967, je glasbeni študij zaCel na šoli GM s T. Možino, ga nadaljeval z B. Tonazzijem in diplomiral na tržaškem konservatoriju »Tartini« v razredu prof. p. Corone. Se kot učenec Glasbene matice je pogosto nastopal v Italiji, Sloveniji in Avstriji ter žel uspehe na raznih mednarodnih tekmovanjih. V zadnjih letih je dosegel izjemne uspehe na prestižnih tekmovanjih, istočasno se je izpopolnjeval na raznih mojstrskih tečajih. Poleg solističnega udejstvovanja je Marko Feri še nastopal v raznih komornih zasedbah, snemal pa je tudi za radijske in televizijske postaje. Kot solist je koncertiral na mnogih glasbenih festivalih, ob izpopolnjevalnih tečajih, ki jih vodi po Italiji in Sloveniji, trenutno poučuje kitaro na šoli G IVI »Marij Kogoj« v Trstu. Na jutrišnjem koncertu v Sežani, ki se bo začel ob 20. uri, bo Marko Feri izvajal skladbe Merkuja, Srebotnjaka, Tansmana, Dyensa, Kumarja, De Fallae, Llobeta, Ville-Lobosa in Piaz-zolle. Pravljični maraton Danes v Ljubljani prvi Pravljični maraton, ob Andersenovem rojstnem dnevu deset ur pripovedovanja pravljic. V Klubu Lily Novy v Cankarjevem domu v Ljubljani so danes na dan rojstva velikega pravljičarja Hansa Christiana Andersena, prvič pripravili Pravljični maraton. Pripovedovalci, igralci in pisatelji Anja Stefan, Andrej Rozman-Roza, Marko Kravos, Milena Grm, Violeta Tomič, Barbara Gregorič in Ljoba Jenče bodo otrokom od 9. do 19. ure pripovedovali različne ljudske in avtorske pravljice. Po besedah ene od pripovedovalk, pesnice Anje Stefan, gre za dogodek, ki daje možnost besedi, da pokaže svojo moč. Pripovedovanje je po njenem mnenju pozitivno in blagodejno početje, ki omogoča domišljiji, da se razcveti v vsej svoji polnosti. S Pravljičnim maratonom naj bi pokazali, da je tudi v današnjem Času, ko smo predvsem vizualno usmerjeni, otroke moC očarati zgolj z govorjeno besedo. S pripovedovanjem namreC zgodbe lahko zaživijo na povsem drugačen način kot tiste, ki jih na pri- o ali gledamo P° te li maraton so od fijeni vsi otroci, stai vet let, pred tem P lovalci razveseljeva skupine otrok m v rpada s pr°iekt0kaj acke. ki jo že neka) irav- KOSOVO / OB VZDR2ANJU LR KITAJSKE Varnostni svet OZN odobril resolucijo proti Jugoslaviji To je prvi konkretni pritisk mednarodne skupnosti zaradi Kosova NEW YORK, BEOGRAD - Varnostni svet Združenih narodov je predsinoCnjim s 14 glasovi za in samo z vz-držanjem Kitajske sprejel resolucijo o uvedbi embarga na izvoz orožja v ZR Jugoslavijo. Rusija je tudi glasovala za resolucijo, saj so sprejeli njene popravke, predvsem Črtanje stavka, ki je navajal, da kosovska kriza »predstavlja grožnjo miru in mednarodni varnosti«. Prav tako so Črtali stavek, v katerem so napovedali prekinitev embarga, ko bo ZR Jugoslavija zadela sodelovati z mednarodnim sodiščem za vojne zločine v Haagu. Kot prva se je na resolucijo odzvala jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug, ki jo je označila kot »očiten poskus uresničenja nevarnega prece-densa v praksi Svetovne organizacije in mednarodnega prava«, saj v nasprotju z njima ne navaja »razlogov, zaradi katerih je bila resolucija sprejeta«. Povsem drugačne so bile reakcije zahodnih držav in kosovskih Albancev. Po mnenju francoskega zunanjega ministrstva je besedilo resolucije uravnoteženo in bi utegnilo pripomoči k politični rešitvi sedanje krize na Kosovu. Tega mnenja je tudi Mu-stafa Xhemail, tiskovni predstavnik voditelja kosovskih Albancev Ibrahima Rugove. Po njegovem je uvedba embarga pomemben dogodek v novejši zgodovini Kosova in tamkajšnjega albanskega prebivalstva ter razkriva iluzomost vztrajanja Beograda pri tem, da Kosovo obravnava kot notranje vprašanje. Mustafa Xhe-mail je tudi izrazil prepričanje, da embargo ne bo imel posledic za beograjski režim, ki je že dovolj oborožen. Pomembno je sedaj Beograd prepričati, da ne uporabi svojega orožja proti Albancem in da pristane na resen dialog s Prištino ob prisotnosti mednarodnega posrednika. To prisotnost je vCeraj zahteval tudi sodelavec Rugove Fehmi Adami, ki je zavrnil dialog s srbsko vladno delegacijo in poudaril, da se bodo Albanci sestali z jugoslovansko zvezno delegacijo, kot to zahteva kontaktna skupina, in seveda v prisotnosti mednarodnega posrednika. V prihodnjih dneh pa bo na Kosovo prispel posebni odposlanec OZN, ki bo na licu mesta preveril, kako spoštujejo človekove pravice. - ITALIJA / ARETIRALI NAČELNIKA POLICIJE IZ BARA ^ Sodeloval z apulijsko mafijo Črnogorcu so klani mesečno izplačevali 35 milijonov lir RIM - Italijanska policija je v apulijskem pristanišču Bari predsinoCnjim aretirala načelnika policije v Črnogorskem Baru, osumljenega sodelovanja z apulijskim organizbanim kriminalom. 38-letni Vašo Baosič naj bi italijanskim mafijcem omogočil nekaznovano zatočišče v Bam, organiziral naj bi celo tihotapske veze med obema bregovoma Jadrana in sproti obveščal klane organiziranega kriminala, kdaj naj se tihotapski gliserji podajo na morje s cigaretami, orožjem in mamiti. Glavna njegova naloga pa je bila, da je klane seznanjal o policijskih pobudah proti organiziranemu kriminalu. V zameno so mu apulijski klani mesečno izplačevati približno 35 milijonov tir. To pa ni bilo vse, saj je Baosid prejemal tudi draga darila od zlatnine do ur in celo avtomobilov. Aretirati so ga na letališču Bari-Pale- se na zahtevo namestnika protimafijskega tožilca v Bariju, Giuseppeja Scelsija, ko je bil z ženo namenjen na zdravljenje v Milan, ker je bil ranjen med nekim oboroženim spopadom v Črni gori. Med operacijo vodstva protimafijskih preiskav (DIA) so aretirali še enega Črnogorca, 21-letnega Djura Cmojevca, Baosidevega sodelavca in prevajalca, ki je prav tako osumljen sode lovanja z apulijsko mafijo »sacra corona unita« (SCU). To je prvič, da italijanski preiskovalci ugotovijo, kako je apulijski organizirani kriminal v svoje vrste sprejel tudi dva tujca, ki pa skoraj gotovo nista edina. Baosidu so prišli na sled po zaslugi skesanca Benedetta Stana, ki je bil v samem vrhu brindisijske sacre corone unite. Baosič pa je bil kot kaže v stikih tudi z mafijo iz Barija. Avstrijska vlada zavrnila možnost vstopa Avstrije v zvezo NATO DUNAJ - Avstrijska vladna koalicija vCeraj ni sprejela smernic varnostne politike, ki bi med drugim omogočale vstop Avstrije v zvezo NATO in s tem opustitev nevtralnosti, je vCeraj izjavil avstrijski kancler Viktor Klima. Vlada, ki jo sestavljajo socialdemokrati (SPOJ in konzervativci (OVP), naj bi do konca marca pripravila poročilo s področja varnostne politike, ki naj bi ga preložila parlamentu. Toda nasprotja med socialdemokrati, ki se zavzemajo za ohranitev statusa nevtralnosti, ter konzervativne Ljudske stranke, ki se zavzema za vstop Avstrije v NATO, so bila prevelika. Klima je ob tem poudaril, da si bo avstrijska vlada še naprej prizadevala za krepitev sodelovanja pri ukrepih za ohranjanje miru v okviru Partnerstva za mir. Pogovori o prihodnosti Severne Irske pri koncu? BELFAST - Britanska vlada računa, da se bodo večstranska pogajanja o prihodnosti Severne Irske končala z dogovorom konec prihodnjega tedna. "Če bodo strani nadaljevale delo tako odločno, nam bo uspelo," je povedala ministrica za Severno Irsko Mo Mowlam. Dodala je, da bi morali predstavniki katoliških in protestantskih strank še rešiti nekatera nerešena vprašanja. Sem spadajo tudi posebna oblika in pristojnost nove regionalne uprave, ki naj bi jo ustanoviti v Belfastu. O severnoirskem vprašanju sta se v Belfastu vCeraj zveCer pogovarjala tudi britanski premier Tony Blati in njegov tiski kolega Bertie Ahem. . OVSE zadržana do hrvaške vlade ZAGREB - Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) je z zadržanostjo sprejela vCeraj sprejeti dokument hrvaške vlade, s katerim naj bi olajšala vrnitev srbskih beguncev na Hrvaško. Vodja misije OVSE na Hrvaškem Tim Guldimann je v Zagrebu dokument označil kot opogumljajoč in kot znak pripravljenosti Hrvaške na dialog z mednarodno skupnostjo o tem vprašanju. Poudaril pa je, da še vedno vsebuje za mednarodno skupnost nekaj nesprejemljivih elementov. Podrobneje o njih ni želel govoriti, izpostavil je le, da je pravica do vrnitve "pravica posameznika", ki ne more biti odvisna od drugih pogojev. Nemška marka uradno plačilno sredstvo v Republiki Srbski BANJA LUKA - V Republiki Srbski so v plačilni promet uradno uvedli nemško marko. Premier Milorad Dodik je v Banja Luki odločitev pojasnil z željo, da bi se zavarovali pred "inflacijskimi učinki" jugoslovanskega dinarja, ki je bilo doslej edino plačilno sredstvo in uradna valuta v eniteti. Jugoslovanski dinar, ki je v RS plačilno sredstvo od leta 1993, je v noCi na sredo devalviral za 81,8 odstotka. RUSIJA / V PRIČAKOVANJU JELCINOVIH POTEZ BLIŽNJI VZHOD / NEVARNO ZAOSTROVANJE Duma omehčala svoje dosedanje stališče do premiera Kirijenka MOSKVA - Duma je ruskega predsednika Borisa Jelcina vCeraj najprej pozvala, naj začasno umakne kandidaturo Sergeja Kirijenka (na sliki AP) za položaj predsednika vlade. Ko pa je Jelcin napovedal, da se bo danes sestal s predsednikoma obeh domov parlamenta Genadijem Seleznjovom in Jegorjem Strojevom ter Kirijenkom, ki opravlja dolžnosti premiera, so poslanci spremenili stališče. Duma je tako z veliko večino sprejela resolucijo, ki predsednika Jelcina poziva, naj se s parlamentarno delegacijo sestane na okrogli mizi o bodoči vladi in njeni politiki. Ni pa veC zahtevala, da Jelcin umakne kandidaturo Kirijenka za C as razprave na okrogli mizi. Resolucijo je podprlo 323 poslancev in le dva sta bila proti. Duma se je torej odločila na mehkejšo varianto in Čaka na izid današnjega srečanja Jelcina s predsednikoma obeh domov parlamenta. Po mnenju političnih opazovalcev pa je malo možnosti, da bi tudi Jelcin pokazal večjo prožnost. Hlinili bombni atentat, da bi prikrili umor hamasovca Hamos že zagrozit da se bo maščeval nad .Izraelom JERUZALEM - Na zasedenih arabskih ozemljih se napetost nevarno stopnjuje, saj je palestinska fundamentalistiCna organizacija Hamas zagrozila z maščevanjem, ker je bilo vCeraj dokončno jasno, da Mohjedin Sarif, eden od Hama-sovih voditeljev, ni bil ubit v ponedeljkovi eksploziji v Bitunji pri Ra-malahu (na sliki AP), temveč da so ga ubili pred eksplozijo. Po umoru naj bi njegovo truplo postavili v avrtomobil, v katerega so namestili od 30 do 50 kilogramov razstreliva. Mohjedin Sarif, doma iz predmestja vzhodnega Jeruzalema, naj bi biJ eden od pobudnikov protiiz-raelskih bombnih napadov, za katere je prevzelo odgovornost prepovedano oboroženo krilo Hamas a. Sarif, Cigar identifikacijo je potrdil vodja palestinske policijske preventivne službe na Zahodnem bregu, polkovnik Zibril Ražub, naj bi po prvotni verziji umrl med sestavljanjem avtomobilske bombe v industrijski Četrti Bitunja. Glas Palestine, uradni radio avtonomne oblasti je vCeraj najodločneje obsodil »podli ponedeljkov zločin«, s Čimer so posredno zvalili krivdo za umor na izraelsko tajno obveščevalno službo Sin bet. Izraelci seveda zavračajo take obtožbe in namigujejo, da so Sarifa ubili sami Palestinci, da bi se znebili nevarnega terorista. GORICA / NOCOJ JAVNA RAZPRAVA Gorici potrebujeta povezavo z zaledjem Župana iz Červinjana in Ajdovščine gosta srečanja o povezovanju prostora ob meji Nova središčna vloga Gorice na osi med Cer-vinjanom in Ajdovščino. To je zanimva tema, ki jo ponuja v razmislek go-riški javnosti novo srečanje iz niza Gorica in Nova Gorica - sestrski mesti skupaj v Evropi. Srečanje bo danes ob 17.30 v pokrajinski sejni dvorani. Uvodni razmišljanji na temo obmejnega sodelovanja in vloge goriškega prosotra bosta prispevala župana iz Ajdovščine Kazimir Bavec in Červinjana Mauro Tra-vanut. Srečanje prireja go-riški študijski krožek»A. Rizzatti«v sodelovanju s krožkom »Anton Gregorčič« in z Goriškim forumom iz Nove Gorice. Namen srečanja je razširiti razmišljanje o novi vlogi, ki se ponuja go- riškemu prostoru z vstopom Slovenije v Evropsko unijo, ko naj bi obe Gorici spet pridobili nekdanjo vlogo središča geopolitičnega prostora, ki se razteza na obeh straneh meje. Ciklus srečanj se je pred nedavnim začel s srečanjem z nekdanjima županoma Martino in Štrukljem, ki sta bila v 60. letih akterja politike preseganja meje. Po letih hladne vojnese je takrat spet začela uveljavljati potreba po povezovanju nekoč enotnega teritorija, kjer je Gorica bila središče prostora, ki je segal od Soške in Vipavske doline, Brd in Krasa vse do Furlanske nižine. Ajdovščina in Cer-vinjan (ki je pripadal go-riški pokrajini do njene ukinitve v prvih letih fašizma) sta nedvomno središči, ki sodita v ta skupni prostor. Mnogi načrti kot je zamisel o čezmejni bolnišnici, o skupnem razvoju turizma v Posočju, o razvoju univerzitetnega in raziskovalnega središča ob meji, predpostavljajo enotno obravnavo tega območja. Se posebno pa je zanimiv razvoj prometnih infrastruktur na evropskem koridorju Barcelona-Kijev: Cervinjan je postal pomembno železniško vozlišče, Ajdovščina pa je končna postaja železnice, ki bi z danes tehnično izvedljivim podaljšanjem do Logatca lahko postala pomembna prometna os med vzhodno ni zahodno Evropo. Zanimivo bo prisluhniti mnenju upraviteljev teh krajev. POKRAJINA / OBISK CODARINAh Skupni načrti uprav pokrajin Trst in Gorica Skrb za čezmejne odnose Predsednik tržaške pokrajine Renzo Coda-rin je bil včeraj na obisku v Gorici, kjer se je srečal s predsednikom pokrajine Giorgiom Brandolinom. Na srečanju sta vzela v pretres skupno gospodarsko problematiko na območju obeh pokrajin in ocenila stanje glede izvajanja programskih dogovorov na tem področju. Posebno pozornost sta namenila dvema sklopoma vprašanj: razvoju pristaniških in prometnih infrastruktur, ki naj omogočijo nov zagon gospodarskih dejavnosti in čezmejnemu sodelovanju. Goriška pokrajina se skupaj z drugimi silami Teritorialnega pakta pripravlja na ustanovitev Čezmejnega te-ritorilanega pakta, ki bo zajel upravne in gospodarske inštitucije tudi z novogoriškega območja in skrbel za skupno načrtovanje gospodarskega razvoja goriškega prostora, ki bo z odpravo carinskih pregrad med Italijo in Slovenijo enotnejši. Brandolin in Codarin sta soglašala, da morata obe pokrajini usklajeno razvijati čezmejne odnose. Poleg tega sta predsednika sklenila, da bosta goriška in tržaška pokrajina usklajevali razvojne načrte in skupaj nastopali v odnosu do deželne in rimske vlade za reševanje sorodnih problemov. KRONIKA / PREDS1NOČI Požar opustošil stanovanje na Placuti Desetine milijonov škode Ogenj je uničil pod in del pohištva (foto Bumbaca) NOVICE 1. APRIL / POTEGAVŠČINE GLASBA / KULTURNI DOM Fantapolitični film o ZDA Filmski pregled Gorica Kinema, ki ga prireja Ki-noatelje v Kulturnem domu, predstavlja nocoj ob 20.45 film Druga ameriška državljanska vojna, režiserja Joe Danteja. Guverner Idaha zapre meje in prepove vstop v državo izseljencem. Predsednik ZDA zagrozi z oboroženim napadom, če ne bo guverner v 72 urah preklical odloka. Ker pa se iztek ultimata krije s priljubljeno televizijsko soap-opero, ultimatum skrčijo na 67 ur in pol... V tonu, ki močno spominja na farso, smo tako priča naglemu stopnjevanju nasilja, kateremu ni tuja svetovno prisotna televizijska postaja NevvsNet... Koncert pianista in orkestra Društvo Lipizer prireja nocoj v Avditoriju koncert romrmske filharmonije iz Bacaua pod vodstvom dirigenta Ovidiua Balana ter goriškega pianista Corrada Thomanna, ki je študij klavirja pričel prav na glasbeni šob društva Lipizer in je pred kratkim diplomiral na tržaškem konservatoriju Tartini. Program koncerta zajema skladbe Šostakoviča, Smetane in Beethovna. Prireditelj je poskrbel za posebno promocijsko ponudbo za družinski obisk. Ob dveh plačanih vstopnicah v isti družini prejme tretji član brezplačno vstopnico. Vabilo za ljubitelje zvezd Člani astronomskega krožka pri Fari vabijo na redno srečanje, ki ga prirejajo vsak prvi četrtek v mesecu. Srečanje bo ob 21. uri pri observatoriju v kraju Colombara pri Fari, seveda če bo nebo jasno. Astronomski krožek bo v aprilu priredil tečaj za spoznavanje ozvezdij in nebesnih teles. Namenjen je članom (lahko se vpišejo tudi novi). Informacije nudijo na tel. 888540. Trčenje na Trgu Culiat Na križišču na Trgu Gubat se je včeraj dopoldne ponesrečila 78-letna Giušeppina Braini iz Gorice, Ul. Romana. Z motornim kolesom je pripeljala iz Ul Diaz in ni dala prednosti oplu kadeti, s katerim se je iz Ul. Leopardi pripeljal 68-letni Milan Špacapan iz Ozeljana. Brainijeva je bila lažje ranjena in so jo sprejeli v splošno bolnišnico. Nesrečni padec na gradbišču Na gradbišču v Ul. Caprin se je včeraj ponesrečil 67-letni B. S. iz Sovodenj. Prišel je tja, da bi si od zidarjev izposodil neko orodje, pri tem pa je padel in dobil poškodbe, zaradi katerih se je moral zateči po pomoč v bolnišnico. Težko ranjenega so odpeljali na oddelek za oživljanje v Trstu V Jamljah se je sinoči nekaj po 20.30 pripetila huda prometna nesreča, v kateri se je težko poškodoval 58-letni Francesco Radetič iz Sabličev. Potem ko so ga gasilci osvobodili iz razbitin avtomobila, so ga z rešilcem službe 118 odpeljali na oddelek za oživljanje v katinarski bolnišnici. Do nezgode je prišlo, ko je Radetič s svojim avtom zapeljal s parkirišča ob restavraciji, pri čemer je prišlo do čelnega trčenja z avtobusom. Prometni vrvež v Jamljah zaradi “ribjega agriturizma” »Roland show« Nastop v okviru niza »Across the border« Tudi na Goriškem je prvi april včeraj ponudil šaljivcem priložnost, da so se pošteno nasmejali na račun lahkovernosti mnogih ljudi. Eno najbolj posrečenih šal si je privoščila neznana roka v Jamljah, kjer so se včeraj zjutraj pojavili smerokazi, ki so najavljali odprtje ribjega kmečkega turizma. Takoj so se našli avtomobilisti, ki jih je napis »Agriturismo del pešce« tako zamikal, da so nemudoma zavili v vas. Tu pa se je zanje začela kalvarija, saj so jih table usmerjale po vijugastih ja-meljskih ulicah na krožno POKRAJINA Razstava o arhitektu Nicoloju Pacassiju V pokrajinskih muzejih na gradu bodo danes ob 17. uri odprli razstavo »Nicolo Pacassi, arhitekt Habsburžanov«. Fotografska in dokumentarna razstava bo prikazala delo arhitekta 18. stoletja, ki je v mladih letih ustvarjal v Gorici (njegovi sta palača Attems in poslopje županstva) in se nato uveljavil na Dunaju in v Pragi. Na ogled bodo fotografije, načrti in druga zanimiva dokumentacija tako za vrednotenje dela tega znamenitega arhitekta kot tudi njegovih prednikov, ki so se v Gorici naselili ob koncu 16. stoletja in tudi sami zapustili številne zanimive načrte. Razstava bo na ogled do 2. junija vsak dan razen ponedeljka ob 10. do 18. ure. pot brez konca. Nekateri so se kmalu zavedali potegavščine, drugi pa so dvakrat in celo trikrat prevozili “krožno progo”, preden se je zavedal, da so jih nategnili. Odhajali so lačni in razočarani, domačinom pa je ves prometni vrvež bil v veliko zabavo in smeh. Sal in potegavščin ni manjkalo niti drugod. V Tržiču so se listki z raznimi mikavnimi in neverjetnimi pobudbami pojavili v lokalih v ul. Roma, v Gorici pa je bilo sinoči posebno veselo v Kulturnem domu ob... krstnem nastopu okteta »Sraka«. Po uspelem večeru s kantavtorjem Massimom Bubolo, je pred nami novo glasbeno srečanje v okviru festivala »Across the border«, ki ga prirejajo kulturna zadruga Maja, ZSKD ter goriški Kulturni dom. Namen glasbene re-vije»Across the border«je solidarnostne narave, obenem pa želi premostiti številne miselne pregrade, ki so v naših krajih še prisotne. V teh glasbe-no-solidamostnih okvirih se bo odvijal nov glasbeni dogodek, ki bo na sporedu v Kulturnem domu v Gorici jutri ob 20.30 z na- KRONIKA / SODNA PREISKAVA Policisthgoljufi zaradi bencina Do bonov z lažnimi bivališči Bencin proste cone na Goriškem je kot kaže na varnem pred posegi Evropske unije (na razliko od Trsta in obmejnega pasu na Videmskem je pri nas ugodnost veljala že pred ustanovitvijo skupnega evropskega tržišča), ni pa na varnem pred goljufi. V teh dneh pronicajo v javnost sicer še zelo nepopolne vesti o sodni preiskavi, ki jo namestnik državnega pravdnika dr. Lia vodi proti številnim policijskim agentom in funkcionarjem ter drugim pripadnikom državnih služb zaradi domnevno nezakonitega prilaščanja bencinskih bonov. V bistvu gre za to, da so ti državni uslužbenci iz drugih krajev države za časa službovanja v Gorici prijavili, da imajo bivališče v mestu, četudi dejansko ni bilo tako. To zaradi tega, da so prejemali bencinske bone, do katerih bi z bivališčem v drugem kraju ne imeli pravice. Kot bivališče naj bi mnogi, tudi s pomočjo vodilnih funkcionarjev, prijavljali policijsko vojašnico Massareli zraven Rdeče hiše. Zadeva je menda trajala skoraj deset let, od leta 1989, v goljufijo pa naj bi bilo vpletenih več desetin oseb. moška oblačila ^ ul. Carducci 24 tel. 537561 slovom»Roland show«. Gre za koncert jazz, funk in rocka v priredbi go-riške glasbene šole »Roland«, ki se po zaslugi učiteljev in ravnatelja Giorgia Magnarina rade volje odzove sodelovanju na dobrodelnih koncertih. Na koncertu bodo sodelovala znana imena iz sveta glasbe, kot so turin-ski jazz kitarist Andrea Allione, ki je vrsto let spremljal Paola Conteja, pa tudi Jimmyja Owensa. Allione je sodeloval pri snemanju plošč s Con-tejem, MMam Makebo ter številnimi drugimi znanimi pevci in skupinami. Na odru se bodo predstavili še bas kitarist Andrea Boscarol, ki je pred časom igral v znani skupini »Witz Orchestra« iz Trsta, talentirana pevka Adriana Vasques, bobnar Paolo Muscovi, ki je tudi sodeloval z »Witz Orche-stro« in v projektu »Elvis Travelling shovv« Oscarja Chersa. Nastopila bosta še pianist Fabio Valde-marin in obetajoč goriški jazz in blues kitarist Ric-cardo Chiarion. Sodelovanje na pregledni reviji »Across the border« je odprto vsem glasbenim skupinam in posameznikom z Goriške kot tudi iz Slovenije in Furlanije - Julijske krajine, pa naj gre za glasbenike jazz, rock, folk, country, blues in drugih usmeritev. Poleg tega, da bodo sodelovali na dobrodelnem koncertu, bodo imeli tudi priložnost nastopiti na odru dvorane, ki jo je na nedavnem koncertu kantavtor Mas-simo Bubola imenoval »mali biserček«. Dovolj je, da se interesenti prijavijo na naslov: Kulturni dom - Gorica, ul. Brass 20 (tel. 33288). Vstop na jutrišnji koncertni večer bo prost. Požar je predsinoči opustošil stanovanje psihologa Giovannija Simcicha na Placuti 16. Gasilce so poklicali sosedje ob 21.50, ko so opazili uhajanje dima iz stanovanja v enonadstropni hiši. Stanovalca, ki živi sam, takrat ni bilo doma. Ogenj, ki se je po vsej verjetnosti vnel zaradi kratkega stika, se je ob prihodu gasilcev že precej razširil po hiši. Povsem je zgorel lesen pod, plameni so uničili dobršen del pohištva in gospodinjskih strojev in načeli okna in vrata. Gasilci so požar ukrotili v poldrugi uri dela in preprečili, da bi ogenj ogrozil ostrešje oziroma stabilnost poslopja. Kljub temu pa je škoda vseeno velika, saj naj bi po prvih ocenah znašala nekaj desetin milijonov lir. KINO GORICA VITTORIA 1 17.30-21.00 »Titanic«. I. Leonardo Di Ca' prio in Kate VVinslet VITTORIA 3 17.30-19.15' 21.00-22.45 »Anastasia«. CORSO 17.15-19.45-22.15 »La maschera di ferro«. H OBVESTILA KD SOVODNJE vabi na otroško prireditev Pomlad so naše mame v nedeljo, 5. t.m-> ob 17.30 v Kulturnem domu • OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo 6. in 7. trn. anagiat ski urad deloval od 7. do 9. ure-DRUŽBA se dobi danes ob 19.30 na Placuti. LEKARNE DEŽURNA LEKARNA ^ GORICI - PROVVIDENU-Travnik 34, tel. 531972. y DEŽURNA LEKARNA J TRŽIČU - RISMONDO, Ul. r-Toti 52, tel. 410701. od 2. A Barbecue na premog okrogel z ročaji, š 50 cm., s kromiranima ražnjem in rešetko, emajlirano ogrodje z dvemi kolesi za premikanje in fiksno nogo, s polico v >dnjem delu ZN1ZANE CENE VELJAJO OD 2./4./9S DO 1 S./4./98 Kvasno mleko s sadjem - okusi jagoda, breskev-maracuja 1 _ _ 500 gr., 3.780 lir/Kg. I •© i Ketchup e 540 gr., I — —— 2.574 lir/Kg. | .090 Kava Lima - 250 gr., 1 6.760 lir/Kg. | ,0 i Priprava za . Creme Caramel 190 gr., 5.211 lir/Kg. 990 Zelo fini fižol ^ 220 gr., 2.682 lir/Kg. 5V Vino Tocai gk 0 m vol., 1 ŽSS 1,51., 2.193 lir/l. V.290 Pomarančni sok _ , 750 ml, 1 ^ 1.587 M. 1.190 Hrustavci s sezamom 3.560 lir/Kg. 890 Antiapnenec ultra ■ - 1.5 Kg., n 3.327 lir/Kg. "T. W ZNIZANE CENE! 1 2A90 1.790 1 JU49a 1.290 Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. Četrtek, 2. aprila 1998 O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d. d.. Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 NOVICE Volksvvagen še upa na nakup Rolls Roycea FRANKFURT - Nemški avtomobilski proizvajalec Volksvvagen še vedno ni opustil načrtov o nakupu luksuznega britanskega proizvajalca Rolls Roycea, ki naj bi ga prevzel nemški koncern BMW. Nemški krogi, ki so blizu vodilnemu osebju Volk-svvagna, sporočajo, da je nemški avtomobilski velikan pripravljen za družbo Rolls Royce ponuditi skoraj vsako ceno. Volksvvagen bo zato skušal obnoviti pogovore in ponuditi višjo nakupno ceno (govori se o 1, 7 milijarde mark). Dejstvo, da BMW-jev koncem Rolls Royce-u dobavlja 12-cilin-driCne motorje, katerih dobavo bi v primem Volk-svvagnovega prevzema ustavil, po mnenju predstavnikov Volksvvagna ne predstavlja ovire, saj imajo sami že razvit ustrezen 12-cilidriCni motor. Konec januarja v Sloveniji za več kot štiri milijarde dolarjev deviznih rezerv LJUBLJANA - Slovenija je imela konec januarja za štiri milijarde 258, 8 milijona dolarjev deviznih rezerv, kar je za 78,4 milijona dolarjev manj kot mesec dni pred tem, kažejo podatki v febraarski številki Biltena Banke Slovenije. Od tega so tri milijarde 243, 6 milijona dolarjev znašale devizne rezerve pri osrednji banki, milijardo 15, 1 milijona dolarjev pa devizne rezerve bank. Slovenske devizne rezerve so se v letu dni, od konca januarja lani, povišale za 333, 1 milijona oziroma za osem odstotkov in pol. OD PETKA DO NEDELJE / ZANIMIVA POBUDA Vabilo na gubanco v Nadiške doline Pobuda Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in Gorske skupnosti iz Nadiških dolin Gostinci iz Benečije, ki so včlanjeni v združenje »Invito« (Vabilo) in v Slovensko deželno gospodarsko združenje, vabijo ob koncu tedna vse ljubitelje značilne beneške kuhinje na spomladanski obisk Nadiških dolin v znamenju gubance. Od jutri 3. do nedelje 5. aprila bodo namreč v okviru dnevov gubance, ponudili vsem gostom kos tega značilnega krajevnega peciva in primeren sladki liker. To je le prva pobuda, ki je nastala v sodelovanju s proizvajalci gubance in napoveduje še druge, ki bodo spremljale letošnje Vabilo na kosilo v Nadiške doline. Poleg SDGZ iz Čedada je pokrovitelj še Gorska skupnost Nadiških dolin. V zgibanki z naslovi sodelujočih restavracij in proizvajalcev predstavljajo gubanco kot »revno sladkarijo«. Legenda pripoveduje o ubogi gospodinji, ki ni vedela, kaj pripraviti za posladek k velikonočnemu kosilu. Tako je pripravila za svoje otroke sladkarijo iz tistega, kar je imela doma: iz moke, jajc, orehov in medu... Promocijo gubance bodo obeležili na pobudo SDGZ tudi v Trstu s posebnim večerom, jutri, 3. aprila, v Gran MalaBaru na Trgu S. Giovanni, v priljubljeni postojanki vseh tržaških privržencev kakovostnih vin. Poleg rezine gubance in penečega vina je predviden ob 20. uri tudi nastop Angelica Pive iz Tavorjane, ki bo s tradicionalnimi ljudskimi pesmimi pričaral prelepo vzdušje iz beneških dolin. Slovensko deželno gospodarsko združenje vabi vse ljubitelje, da se udeležijo petkove predstavitve in še posebno, da se odzovejo Pomladanskemu vabilu v Nadiške doline z gubanco. Zgibanke in ostale informacije o pobudi so na razpolago na sedežih SDGZ v Trstu (040) -362949) in Čedadu (0432-730153). TRŽAŠKA TRGOVINSKA ZBORNICA Na dunajskem županstvu danes »Tržaški dan« 40 podjetij kmetijsko-prehrambenega sektorja bo predstavilo tržaško ponudbo TRST - VeC kot 40 tržaških ekonomsko-podjetniških in institucionalnih realnosti se bo danes udeležilo promocijske pobude na Dunaju, ki jo prireja Tržaška trgovinska zbornica v sodelovanju z dunajskim županstvom, zvezno gospodarsko zbornico, Dunajsko trgovinsko zbornico ter podjetji, ki so pristopila h gastronomski pobudi »Trieste da gustare«. Tržaška delegacija, ki ji bo načeloval pred-sednik Trgovinske zbornice Donaggio, se bo na Dunaju srečala z raznimi avstrijskimi gospodarskimi in političnimi predstavniki. Promocijski tržaški dan bo v glavni hali dunajskega županstva, kjer bodo podjetja pretežno kmecko-prehrambenega sektorja (med katerimi gre omeniti Kraško mlekarno Tabor, Konzorcij vin z zaščitenim poreklom, Parovel Group in Cremcafie) bo ob tej priliki avstrijskim ekonomskim operaterjem predstavila široko tržaško ponudbo. Razstavni prostor bo vsekakor razdeljen na tri glavne Sektorje, in sicer na kmecko-prehrabenega, institucionalnega (Sinhrotron, Aries, razni konzorciji, Ezit, Tržaška sejemska ustanova,...) ter pomorsko-prista-niškega. Današnji »Tržaški dan« na Dunaju bo zato tamkajšnjim gospodarskim delavcem predstavil kar se da popolno in veCsektrosko sliko tržaške gospodarske stvarnosti, ki se ponuja evropskemu tržišču. " Na Dunaju bo danes tudi tržaški žušan Riccardo lBy, ki se bo sestal z unajskim kolegom Michaelom Hauplom. RIM / PREDSTAVILA JIH BO ROSY BINDI Novosti v zvezi s plačilom zdravsvenih storitev Družine bodo glede na dohodke razdelili na 3 pasove RIM - Tako pri »ticketih« kot pri kriterijih, ki določajo, kdo ima pravico do brezplačnih pregledov in zdravil, se obetajo precejšnje novosti, o njih govori zakonski dekret, ki ga bo ministrica za zdravstvo Rosy Bindi verjetno jutri predstavila ministrskemu svetu. Prva večja novost se nanaša na pasove, v katere bodo na podlagi dohodkov vključene družine. V pasu A, torej tistem, kjer ni predvideno plačilo »ticketa«, naj bi bile družine z dohodkom od 25 do 60 milijonov lir. V pasu B naj bi bili tisti, ki prijavijo 70 milijonov bruto in ki bodo plačevali 50% »ticketa«, v zadnjem pasu C, pa tisti, katerih dohodek presega 70 milijonov lir bruto: plačali naj bi celotni »ticket« ali čelo še kaj veC. Pri določanju teh pasov bodo predvideh tudi razne odbitke: 4 ali 5 milijonov za vsakega otroka ali vsako priletno osebo, in korekcije v zvezi s hišo (kdor stanuje v najemniškem stanovanju, bo lahko od dohodkov odbil določeno vsoto, a tudi lastniki ne bodo prizadeti). Ob teh splošnih načelih bodo uvedli nekatere posebne ukrepe, ki spreminjajo sedanji sistem »ticketov«. Pri »day hospital« bo za razred B verjetno veljal forfetarni ticket za diagnostične izvide (okrog 50-70 tisoč lir, medtem ko so sedaj brezplačni), v pasu C naj bi znašal po 120-130 tisoC lir. Izključili naj bi nekatere zdravstvene storitve, kot na primer radioterapijo in kemoterapijo. Razlike v višini »ticketa« naj bi bile tudi pri termalnem .zdravljenju (razred B največ 100 tisoC lir, razred C pa 200 tisoC lir), izvenbolniški habilitaciji (40 tisoč lir za razred B in 80 tisoC za razred C), napotnicah (zdravnik bo lahko z isto napotnico zahteval na primer izvide krvi kot druge izvide, medtem ko moramo danes za vsako zahtevo plačati po največ 70 tisoč lir). Pri plačevanju zdravil naj bi ohranili sedanji sistem, Čeprav ne izključujejo, da se bo »ticket« na recept povišal za 1.000 lir. Posamezne deželne uprave pa bodo glede na svoje razpoložljivosti in zmogljivosti »tickete« lahko višale ali nižale za 20%. Verjetno bodo določili tudi zgornjo mejo prispevkov pri oskrbi na domu, prvi pomoči, daljšem zdravljenju itd., tako da bi poenotili storitve, ki so v posameznih deželah precej različne. EU / RAST V Evropski uniji lani povprečno 2,4 odstotna rast, v pa Italiji 1,4% BRUSELJ - Gospodarska rast v Evropski uniji je lani znašala 2, 6%, kar je 0, 9 odstotka veC kot leta 1996. Med petnajstimi Članicami EU je Italija z 1, 4-odstotno rastjo (leta 1996 je znašala 0, 7 odstotka) na zadnjem mestu. Podatke je včeraj posredoval statistični urad EU Eurostat v Luksemburgu, ki tudi navaja, da se je BDP na prebivalca v EU povečal z 18.503 enot realne kupne moCi v letu 1996 na 19.287 enot v lanskem letu. Na prvem mestu je Luksemburg, kjer je realna kupna moc BDP na prebivalca lani znašala 32.885 enot, najnižja pa je bila v Grčiji, kjer je na vsakega prebivalca prišlo 13.187 teh enot. Italija je z 19.609 enotami nekje na sredini lestvice. Za primerjavo lahko še povemo, da znaša BDP na prebivalca v ZDA 29.045 enot. Kar zadeva gospodarsko rast je bila lani ta najvišja na Irskem, kjer je znašala 8, 3 odstotka, kar pa je nekaj manj' kot leta 1996 ((8, 6%). V večini ostalih držav je BDP v obdobju med 1995 do 1997 realno narasel, čeprav minimalno, kar pa ne velja za Italijo, Dansko in Švedsko. Tako je na primer BDP v Italiji leta 1995 narasel za 2, 9%, leta 1996 za 0,7%, lani pa za 1,4 odstotka. HSIOVENIJA / CENEh Marčna inflacija O,ttedsfotna, na letni ravni cene višje za 9,4% LJUBLJANA - Cene življenjskih potrebščin so bile marca v Sloveniji v primerjavi s februarjem v povprečju višje za 0, 8 odstotka. MarCna inflacija, merjena z rastjo cen življenjskih potrebščin, je bila torej 0, 8-odstotna. Inflacija na letni ravni pa je znašala 9,' 4 odstotka. Po podatkih slovenskega državnega urada za statistiko so se cene življenjskih potrebščin od začetka leta do konca marca povečale za 3, 1 odstotka, za toliko so bile namreč višje kot decembra lani. Marca so se najbolj zvišale cene za rekreacijo in kulturo (za 2, 7 odstotka), za transport (za 2, 2 odstotka) ter za gostinske storitve (za 1, 1 odstotka). V skupini rekreacija in kultura so se predvsem zaradi dražje RTV naročnine najbolj povišale cene kulturnih storitev, ki so bile višje za 6, 6 odstotka. Precej pa se je v tej skupini podražila tudi športna oprema, ki je bila dražja za 5, 8 odstotka. (STA) ZRJ / V TOREK Dinar devalviral za 80% Dražji tudi bencin BEOGRAD - Vlada Zvezne republike Jugoslavije je v torek zvečer devalvirala domačo valuto za nekaj veC kot 80 odstotkov. Na predlog sveta Narodne banke Jugoslavije bo odslej ena nemška marka vredna 6 dinarjev, namesto dosedanjih 3, 3 dinarja po srednjem tečaju. Sporočilo o devalvaciji je objavila državna tiskovna agencija Tanjug v torek nekaj minut po deseti uri zveCer, kar sicer ni običajno. Ponavadi se devalvacija razglasi p° polnoči, v omenjenem sporočilu pa ni navedeno niti to, kdaj zaCne veljati novi teCaj dinarja. Samo nekaj minut zatem je Tanjug objavil vest o višjih cenah za naftne derivate in plin. Za liter super in neosvinčenega bencina bo treba v ZRJ P0" slej odšteti 6 dinarjev, za liter dieselskega goriva Dl " 4, 35 in za liter dieselskega goriva D2-4,4 dinarja. 1. APRIL 1998 v URAH * valuta nakupni prodajni z c ameriški dolar 1807,00 1833,00 m N nemška marka 978,00 994,00 < v* funt šterling 3016,00 3071,00 0 švicarski frank 1184,00 1209,00 N h belgijski frank 46,77 48,77 < m (0 O) CC ■f 1 francoski frank 289,00 299,00 DC danska krona 253,00 263,00 norveška krona 233,00 243,00