^ W 0 Št. 183 (15.627) leto Lil. ■ gg PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. ^g ^g ^g ^ maja PARTIZANSKI ^g ^ m ■ J* DNEVNIK pa novembra Hfj^F ■# ” ■ ■#■/■ ■ ■# W* ■ ■ ■ nad£erknim, razmnožen na cikbstii. Od 5. do ^F M ^g l^eptembra 1944 se je tiskal v tiskarni ‘Dober-^B ■ ^B ■ ^B ■# ■ y^b‘v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. sep- ^g ^g ^g ^g B ^B B ^B ^gg^g ^g / 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slove- J^^Kr ^B B B B B B ^g ^g ^g ^g' nlja' pod Vojskim do v B B B B B B ^g B ^^B ^B ^g osvobojenem kjer je izšla zadnja jB gg 1/ii lil #S i TB l/B/ ^rriportizgnsk'DNEVNIKv;a- B ^Bf B B B^ B B Bf TRST-UI.MonteccN6-Tel.040/779b600 GOMCA - Drevaed 24Tnaggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190___ 1 C fin lin POSTANA PLAČANA V GOTOVINI 191/U LIK SPED. IN ABB.POST.GR. 1/50% TRST - Ul. Diaz, 1 (100 m od trga Unita) Tel. 040/362459 PRVI TEDEN ZNIŽANJA ZA POLOVIČNO CENO SREDA, 21. AVGUSTA 1996 Med sodstvom in politiko Bojan Brezigar Ob včerajšnji novici o sodnih preiskavah v zvezi z Bossijevimi izjavami se kar vsiljuje sum, da gre -verjetno nehote - za uslugo liderju Severne lige, ki je v zadnjih tednih kar izzival kak ukrep, ki hi mu omogočil nov napad na Rim oziroma na italijanski politični (in seveda tudi sodni) centralizem. Obtožbe, ki bremenijo Bossija, niso nekaj običajnega, saj gre za obtožbe v zvezi z izjavami, ki jih je lider Severne lige vključil v svojo redno politično dejavnost, torej za stahSCa, ki bi morala biti politična - in soditi v sklop političnih svoboščin - Čeprav je jasno, da ta staliSCa presegajo mejo običajnih ocen. Sum, ki smo ga omenjali v začetku, je verjetno neutemeljen. Sodniki so pač tudi tokrat šli svojo pot in sedaj so obtožbe priromale v parlament. Ne nanašajo se na zadnje dogodke, ampak na nekatere starejše izjave, iz Cesar lahko sklepamo, da se bo sedaj vsul plaz podobnih zahtev iz vseh mest, v katerih je Bossi govoril. Tako je verjetno naključje, da bo morala poslanska zbornica razpravljati o teh zahtevah prav v Času, ko se bo Bossi pripravljal na razglasitev samostojnosti Pada-nije. Njegovi politični na-sprotnild imajo torej prav, ko ocenjujejo, da je zahteva sodstva samo usluga liderju Severne lige, kot rečeno pa ni mogoče sodnikov dolžiti za to »uslugo«. Ne glede na odločitve, ki jih bo sprejel parlament ■ in te ne bodo lahke, saj glede na dogajanja v Zadnjem desetletju v Evropi ni več mogoče z odločnostjo zagovarjati nedotakljivosti meja - pa se z zahtevami po sodnem postopku začenja novo obdobje, v katerem staliSCa Severne lige oziroma njenega lideija ne bodo veC učinkovala samo politično na političnih forumih, ampak bodo tudi predmet Vedno kočljivih odnosov med sodstvom in politiko. Prepustiti sodnikom, da odločajo, kaj je politično stališče in kaj prevratniška dejavnost, pa ni dobro Prav v nobeni državi. Morda je bil prav to Rossijev cilj. Ce parlament ne bo ugodil zahtevam sodnikov, bo lider Severne lige legitimirano nadaljeval s svojim delom, Ce bo parlament sprejel mhtevo pa bo Bossi žrtev umskega centralizma in, kot sam pravi, nadoblasti timskih strank. ITALIJA / POBUDA SODNIKOV V BERGAMU IN TOLMECU Dve zahtevi po uvedbi sodnega postopka proti Umbertu Bossiju Lider Severne lige noj bi pozival h kaznivim dejanjem, grozil in žalil volilce NZ RIM - Umberto Bossi je na javnih shodih Severne lige hujskal h kaznivim dejanjem, žalil in grozil volilcem Nacionalnega zavezništva, zato je treba proti njemu uvesti sodni postopek. Tega mnenja sta sodnika za predhodne preiskave v Bergamu in TolmeCu, ki sta poslanski zbornici poslala zahtevo po uvedbi sodnega postopka proti Bossiju. O zahtevah sodnikov se mora izreci odbor poslanske zbornice, ki mora presoditi, Ce se v navedenih primerih »parlamentarec Bossi« labko sklicuje na 68. Člen ustave. Kot je povedal predsednik odbora La Russa (NZ), bo odbor o predloženih zahtevah razpravljal že v kratkem. ■ Lider Severne lige se nad potezami sodnikov zaenkrat ne namerava razburjati, saj - kot je dejal vCeraj - »pravdništvo v Bergamu ni pravdništvo Padanije«. Vsekakor gre za njegove stare izjave, proti volilcem NZ je vehementno nastopil avgusta lani v krajih Albano SanfAles-sandro (Bergamo) in Villa Santina (Videm). Javnost in predvsem politične kroge pa vsakodnevno razburjajo nove, med temi je na ostre reakcije naletela Bossijeva najava o ustanovitve »samostojnega sindikata Padanije«, Ceš da je v sedanjih sindikalnih organizacijah sama rasistična drhal. Zadnje dogodke v zvezi z Bossijem so seveda komentirali predstavniki političnih strank, ki so predvsem poudarjali, da je s potezami sodnikov lider Severne lige vse bolj v središču splošne pozornosti. Ob sodnem vidiku je torej po njihovi oceni skoraj pomembnejši politični. Na 2. strani ČEČENIJA / PO RUSKIH GROŽNJAH Z NOVIM NAPADOM Prebivalci zapuščajo Grozni MOSKVA, GROZNI (Reuter, B.Z.) - Prestrašeni civilisti so vCeraj množično zapuščali Grozni, potem ko je poveljnik ruskih sil v CeCeniji, general Konstantin Pulikovski zagrozil, da bo z letali in težkim topništvom pregnal upornike iz mesta. Čeprav se bombardiranje še ni zaCelo, bo danes v CeCensko prestolnico že tretjič v zadnjem tednu odpotoval ruski varnostni poglavar Aleksander Lebed, ki je vCeraj z dvomi v pristnost Jelcinovih dekretov o krizi v CeCeniji, v Kremlju povzročil pravi politični kaos. Medtem ko se je Čečenija znašla na robu vsesplošne vojne, pa se je ruski predsednik Boris Jelcin odpravil na počitnice. Sirijo pa se tudi govorice o tem, da ima Jelcin »resne srCne težave«. Na 11. strani GIBANJA / PODATKI ISTATA Cene se umirjajo Dobri obeti za znižanje inflacijske stopnje RIM - Pričakovanje za nadaljnje znižanje inflacijske stopnje se je včeraj še utrdilo z objavo Ista-tovih podatkov o junijskem gibanju cen pri proizvajalcih in grosistih, ki so se v mesečni primerjavi že drugič zaporedoma znižale. Prvi podatki o avgustovski inflaciji v vzorčnih mestib bodo znani že danes (tudi za Trst), analitiki pa napovedujejo, da se bo stopnja njene rasti znižala na 3, 4 odstotka, potem ko je julija znašala 3, 6 odstotka. Iz sondaže, ki jo je neka specializirana družba izvedla med izvedenci velikih bank, tudi izhaja, da novo znižanje inflacije zaenkrat ne bo vplivalo na monetarno politiko, saj je Banka Italije uradno obrestno mero že znižala pred slabim mesecem. Na 2. strani Premiki v preiskavi o bombi na plaži v Lignanu VIDEM - V okviru preiskave o bombi, ki so jo v začetku avgusta postavili na plažo v Lignanu, je sodišče v Vidmu izdalo jamstveno obvestilo za nekega furlanskega profesorja, Cigar istovetnost pa za sedaj ni znana. Kaže, da so do njega prišli po pričevanju trgovca, ki mu je prodal cevi, v katere naj bi profesor stlačil eksploziv. Policija je tudi preiskala zavod Malignani. Na 3. strani V Trstu psihični bolnik I umoril priletno mater TRST - V spalnici stanovanja v Ul. umoril s kladivom, ki so ga preisko-Capodistria 28 so reševalci na klic so- valci zaplenili, saj je imela Stanisseva rodnice vCeraj odkrili truplo 73-letne razbito lobanjsko dno. Paola Fondo, Antonie Stanissa, ki je umrla nasilne ki je bil v očitni duševni zmedi, je že smrti že v nedeljo zvečer. Glavni vCeraj zaslišal namestnik državnega osumljenec je umorjenkin 42-letni pravdnika Frezza in odredil pripor, sin Paolo Fonda, psihični bolnik, ki medtem ko bodo šlo truplo je bil tako kot njegova mati v oskrbi umorjenke na obdukcijo, ki bo poja-službe za umsko zdravje. Mater naj bi snila zanesljive vzroke smrti. Na 4 strani I Smrt Alessandra Ciacchija I globoko pretresla Bazovce TRST - Tragična smrt 22-letnega zen in olikan fant. Njihovo soCutje gre Alessandra Ciacchija in njegove vrst- seveda oCetu Adrianu, lekarnarju na niče Michaele Fabbi, do katere je priš- Katinari, mami Majdi, ki je poučevala lo v ponedeljek popoldne v prometni na osnovni šoli v Bazovici, in sestri nesreči na avtocesti pri Palmanovi, je Elizabeti. Udarec za to slovensko globoko odjeknila v Bazovici. Družino družino je še toliko težji, ker je prišlo Ciacchi oziroma Cijak pozna vsa vas, do nesreče, v kateri sta ugasnili dve tako kot Alessandra, o katerem pretre- mladi življenji, po resnično tragičnem šeni sovaščani pravijo, da je bil prija- in fatalnem naključju. ____________________________________Na 4.strani Danes v Primorskem dnevniku Začel se je raziskovalni tabor V Sovodnjah v Beneški Sloveniji se je zaCel mladinski raziskovalni tabor, ki bo trajal do konca meseca. Stran 3 Predsednik KGS o Kraškem parku Ivan Sirca ocenjuje nedavno sprejeti deželni zakon, ki KGS uzakonjuje kot upravitelja parka in rezervatov na Krasu. Stran 5 Inti lllimani drevi pri Briščikih Pri Briscikih bo drevi nastopila znana južnoameriška glasbena skupina Inti lllimani. Koncert prireja KD Rdeča zvezda. Strane Dve tatvini v Gorici Po kraji in drznem begu iz nekega stanovanja so tatovi vCeraj ponoči izprazniti še skladišče neke trgovine z železnino. Stran? Spolno izkoriščanje otrok Srhljivi belgijski primer nasilne smrti dveh deklic je kot kaže le vrh ledene gore, ker se primeri spolnega izkoriščanja otrok v Evropi stopnjujejo. Stran 9 POSLANSKA ZBORNICA / SODNIKI POSLALI ZAHTEVI PO UVEDBI SODNEGA POSTOPKA » Bossi je žalil in grozil « Llder Severne lige je avgusta lani na dveh shodih grozil volilcem Nacionalnega zavezništva O zahtevah sodnikov iz Bergama in Tolmeča bo septembra odločal odbor poslanske zbornice RIM - Lider Severne lige Um-berto Bossi je vse bolj v središču splošne pozornosti, zanj se vse aktivneje zanima tudi sodstvo. Sodniki za predhodne preiskave iz Bergama in Tolmeča so poslanski zbornici poslali zahtevo, da se proti Bossiju uvede sodni postopek, ker je javno napadal in grozil volilcem Nacionalnega zavezništva, stranko istovetil s fašistično, »s fašisti pa smo na severu že obračunali«. V isti veji parlamenta pa od marca letošnjega leta že »tli« podobna zahteva, ki so jo milanski sodniki poslali že v prejšnjem mandatnem obdobju, in končno je v Lombardiji v teku več sodnih preiskav zaradi izjav »senaturja«. Kot se je izvedelo včeraj, bo odbor poslanske zbornice, ki odloča o tovrstnih zahtevah sodnikov, o »primeru Bossi« razpravljal že na prvi ali drugi seji septembra. Omenjene sodne preiskave z zahtevami po uvedbi sodnega postopka proti parlamentar- cu (zato mora o tem odločati poslanska zbornica), se nanašajo na stare izjave Bossija, ki politične kroge iz dneva v dan razburja z novimi. Med temi je na izredno ostre reakcije naletela napoved o ustanovitvi »avtonomnega sindikata Padanije«, češ da so obstoječe sindikalne federacije rasistična drhal. Voditelja »Lumbar-dov« včerajšnja vest o zahtevah sodnikov ni niti malo razburila, saj je v telefonskem pogovoru novinarju dejal, da se za celotno zadevo ne namerava zanimati, kajti »pravdništvo v Bergamu ni pravdništvo Padanije«. Zahtevi, ki sta jih včeraj poslanski zbornici predložila sodnika za predhodne preiskave v Bergamu Vito Di Vita in v Tolmeču Maria-rosa Persico, se nanašata na Bos-sijeve izjave avgusta lani. Na obeh shodih lige, 4. avgusta v kraju Albam SanfAlessandro in 6. avgusta v Villi Santini, je Bossi pozival somišljenike, naj si zapišejo imena vseh, ki bodo volili za Nacionalno zavezništvo, kajti prej slej bodo vse »umazane fašiste obiskali na domu«. V obeh primerih se je postavilo vprašanje sklicevanja na 68. člen italijanske ustave, ki ščiti parlamentarce pri izražanju osebnih stališč. V Bergamu je na to možnost sodnike opomnil Bossi sam, v Tolmeču pa so zahtevo postavile »prizadete stranke«, ker je tožilec hotel primer arhivirati. Sodniki v Bergamu pa so proti Bossiju uvedli preiskavo tudi v zvezi z njegovo izjavo o »300 tisočih oboroženih možeh področja Bergamo«, medtem ko se je preiskava o »hujskanju proti NZ in istovetenju te stranke s fašisti« začela na sodišču v Brescii. Zadnja med lombardskimi sodnimi preiskavami pa zadeva »zelene srajce« lige, s tem vprašanjem se ukvarjajo sodniki v Mantovi, ki se morajo odločiti, če so »varnostniki« lige paravojaška organizacija. Sodniki v Bergamu in Tolmeču morajo sedaj počakati na odločitev odbora poslanske zbornice, ki ima na voljo trideset dni, da poroča skupščini. Kot je včeraj izjavil predsednik odbora La Rus-sa (NZ), je odbor v glavnem ekstenzivno tolmačil pravico poslancev o izražanju osebnih pogledov, razen v primerih, ko gre za žalitve. Sodniki v utemeljitvah zahteve o uvedbi sodnega postopka govorijo o javnem pozivanju k izvajanju kaznivih dejanj, žaljenju in grožnjah, kazenski zakonik pa glede navedenih prekrškov predvideva zaporne kazni in globe. Vendar pa je ob sodnem vidiku, nad katerim se Bossi - kot rečeno - sploh ne razburja, tudi političen. Tako ugotavlja vrsta predstavnikov različnih strank, ki pravijo, da so sodniki s svojimi odločitvami prilili dodatnega olja na ogenj, ki ga je že prižgal lider Severne lige. NOVICE GIBANJA / PO PODATKIH STATISTIČNEGA ZAVODA ISTAT ZA JUNIJ Malo Angelo še pogrešajo NEAPELJ - V okviru preiskave o izginotju male Angele Celentano, ki je pred dnevi izginila, medtem ko je bila na izletu s starši in sorodniki, so včeraj preiskali vrsto hiš in stanovanj v kraju Vico Equense pri Neaplju. V krogih preiskovalcev menijo, da se bo zadeva premaknila v prihodnjih dneh, saj kaže, da so nekateri podatki, ki so jih policiji posredovali policiji, resnični. Prevladuje mnenje, da je nekdo ugrabil malo Angelo in da je trenutno zaprta nekje, nedaleč od svojega doma. Preiskovalcem se zdi čudno, da nihče ni slišal, da bi Angela klicala na pomoč. Samo ena od tet je povedala, da je Angela nekaj minut po izginotju odgovarjala na mamine klice, ne da bi, vsaj po glasu sodeč, pokazala najmanjšega strahu. Prav zato preiskovalci s posebno pozornostjo zaslišujejo sorodnike, ki so tistega usodnega dne bili na izletu skupaj s Celentanovimi. Kaže tudi, da odnosi znotraj širše družine niso bili najboljši. D(Alemi se je v Grčiji pokvarila jadrnica GALLIPOLI - Tajnik DSL Massimo D’Alema je moral podaljšati svoje počitnice na nekem grškem otoku zaradi havarije na svoji jadrnici. Ko se je namreč hotel vrniti v Gallipoli, se je zavedal, da mu je odpovedal žaganjač na njegovi 12-metrski jadrnici. Nadomestni del so mu poslali iz Italiji in tajnik DSL je ta čas najbrž že odjadrala iz Grčije, čeprav je njegov politični urad v Gallipoliju še zaprt. Mladeniča umrla v Furlaniji VIDEM - Na pokrajinski cesti med Pagnaccom in Moruzzom v Furlaniji je včeraj avto povozil 18-letna Diega Pittilina in Alessandra Crobuja, ki sta se vozila skupaj na mopedu. Točne dinamike nesreče karabinjerjem doslej še ni uspelo ugotoviti. Rast cen pri proizvajalcih se še naprej upočasnjuje Istatova analiza je imela ugoden učinek na trge - Danes prvi podatki o gibanju inflacije v vzorčnih mestih Indeks gibanja cen pri proizvajalcu 1995 junij +0,4 +9,2 julij +0,2 +9,2 avgust +0,2 +9,0 september +0,1 +8,7 oktober +0,0 +7,9 november +0,0 +7,2 december +0,0 +6,5 1996 januar +0,2 +5,9 februar +0,2 +4,9 marc +0,1 +3,6 april +0,1 +2,6 maj -0,2 +1,3 junij ■0,2 +0,6 Prva številka zadeva spremembo glede na prejšnji mesec, druga pa primerjavo z istim mesecem prejšnje leto RIM - Cene pri proizvajalcih se še naprej nižajo. Statistični zavod Istat je včeraj objavil podatke za junij, po katerih so se cene pri proizvajalcih v primerjavi z majem znižale povprečno za 0, 2 odstotka, medtem ko so se v primerjavi z lanskim junijem zvišale za zmernih 6 desetink odstotka.. Padajoči trend so junija pokazale tudi cene grosistov, ki so se v primerjavi z majem znižale za 0,4 odstotka, v primerjavi z lanskim junijem pa so porasle za 2,4 odstotka. Negativna variacija v juniju glede na maj je enaka kot tista, ki jo je Istat zabeležil v maju in potrjuje upočasnitev letne stopnje rasti cen pri proizvajalcih, ki se je začela že avgusta lani. Istatova analiza kaže, da so se povprečne cene vmesnih dobrin v mesečni primerjavi znižale za 0,6 odstotka, končne dobrine za široko porabo in končne investicijske dobrine pa so se podražile, in sicer za 0, 2 oziroma 0, 3 odstotka. Investicijske dobrine so doživele tudi največje zvišanje v letni primerjavi, in sicer za 4,2 odstotka. Nadpovprečno zvišanje velja tudi za do- brine za široko porabo (+2,8%), medtem ko so se cene vmesnih dobrin znižale za okrogel odstotek. Znižanje cen pri proizvajalcih v primerjavi z majem gre v prvi vrsti na račun 1,3-odstot-nega znižanja cen energetskih proizvodov, papirja in založniških izdelkov, do najizrazitejših pocenitev pa je prišlo pri proizvajalcih pisarniških strojev (-2%), železnih in drugih meterialih (-1,1%), svežega in kon-serviranega mesa (-0,6%). Povišale pa so se cene pri proizvajalcih motornih vozil in nadomestnih delov (+1,1%), kmetijskih in industrijskih strojev, usnja, obutve, lesa in pohištva ter drugih manufakturnih izdelkov (+0,3%). V primerjavi z lanskim junijem so največje znižanje doživele cene pri proizvajalcih kovin (-6,3%), pisarniških strojev (-4,9%), papirja in založniških izdelkov (-4%) ter kemijskih in farmacevtskih proizvodov (-3,6%), medtem ko je do največjih podražitev prišlo pri proizvajalcih motornih vozil (+6%), nealkoholnih pijač (+4,8%), kmetijskih in industrijskih strojev (+4,7%) in kovinskih izdelkov (+3,7%). Na osnovi teh podatkov, ki so včeraj ugodno odjeknili na borznem in denarnem trgu, je za danes vse pričakovanje usmerjeno na prve pO' datke o gibanju inflacije v vzorčnih mestih. Danes bodo znani podatki za Turin, Milan, Genovo, Benetke, Trst in Palermo, jutri pa jih bodo objavili še v Bologni, Firencah, Perugii in Neaplju. 20. AVGUST 1996 v URAH T2 § valuta nakupni prodajni | ameriški dolar 1496,00 1535,00 1 nemška marka 1008,00 1034,00 S b francoski frank 294,00 302,00 st holandski gulden 895,00 922,00 ll belgijski frank 48,50 50,40 11 funt šterling 2306,00 2376,00 irski šterling 2395,00 2468,00 1 5 danska krona 260,00 268,00 grška drahma 6,20 6,60 kanadski dolar 1087,00 1120,00 |5 japonski jen 13,80 14,30 švicarski frank 1236,00 1274,00 ?.| avstrjski šiling 142,60 146,90 a> ct T, 5L norveška krona 232,00 239,00 it švedska krona 225,00 232,00 portugalski escudo 9,70 10,10 španska pezeta 11,80 12,40 avstralski dolar 1174,00 1209,00 § madžarski florint 11,00 14,00 slovenski tolar 11,00 11,60 3 hrvaška kuna 265,00 290,00 r 20. AVGUST 1996 v URAH 20, AVGUST 1996 v LIRAH valuta nakupni prodajni valuta povprečni ameriški dolar 1501,00 1531,00 nemška marka 1011,00 1029,00 ameriški dolar ECU 1517,760 1917 990 francoski frank 293,00 303,00 nemška marka 1018,290 holandski gulden 892,00 917,00 francoski frank 298,040 belgijski frank 48,58 50,38 funt šterling 2346,000 funt šterling 2301,00 2381,00 holandski gulden 907,750 irski šterling 2390,00 2485,00 belgijski frank 49,430 danska krona 259,00 269,00 španska pezeta danska krona 12,050 263,640 grška drahma 6,18 6,78 irski funt 2436,310 kanadski dolar 1085,00 1120,00 grška drahma 6,377 švicarski frank 1240,00 1265,00 portugalski escudo 9,932 avstrijski šiling 142,24 146,76 kanadski dolar 1104,390 slovenski tolar 11,20 11,50 japonski jen švicarski frank 14,061 1254,870 avstrijski šiling 144,700 norveška krona 235,970 švedska krona 229,650 finska marka 338,710 20. AVGUST 1996 INDEKS MIB-30: +1,03% _______ delnica cena var. % delnica cena var.%_ Alleanza Ass. 11.866 -0,88 Italcementi 9.885 -0,02 Bca di Roma 1.196 +1,61 Italgas 5.161 -0,54 Benetton 17.257 +0,61 La Fondiaria 6.326 +0,17 Comit 2.852 +0,03 Mediobanca 8.382 -0,07 Čred it 1.663 -0,35 Montedison 994 +0,35 Edison 8.476 +0,12 Olivetti 774 + 1,36 Eni 6.737 +1,09 Parmalat 1.966 +1,02 Ferruzzi fin. — — Pirelli Spa 2.493 +1,38 Fiat 4.725 -1,31 Ras 13.896 -1,08 Gemina 712 +0,62 Rinascente 9.518 -0,79 Generali 35.861 -0,30 Sai 13.162 -0,12 Ifi p. 12.335 -0,57 San Paolo To 9.516 + 1,54 Ifil 3.894 +0,15 Sirti 9.385 +1,05 Imi 11.745 +0,23 Štet 4.723 +1,13 Ina 2.215 +0,04 Telecom Ita 2.932 +0,54 OGLEDALO Izidor Predan in jezik spoštovanja ■ Ace Mermoua V Lesah smo se sredi poletja poslovili od Izidorja Predana-DoriCa. Umrl je pod Matajurjem in med svojimi ljudmi, tik pred tem, ko naj bi jim spregovoril na prazniku Slovencev. Ni izdihnil v postelji, ampak na javnem zborovanju z mislijo na to, kaj naj pove pred mikrofonom. Ob slovenstvu se je vse življenje boril za jezik politične tolerance in spoštovanja. Tak je bil tudi njegov pogreb: slovenslti in spoštljiv do drugače mislečih. Kdo bi si upal v zeleni beneški dolini in ob odprtem grobu prelomiti Doričevo zavezo? Tako je bila ob njegovem grobu skupina beneških duhovnikov, nad njim je plapolala zastaya borčevske organizacije, ob blagoslovu je lahko tovariš povedal, kako je bil Doric komunist. Med pogrebno mašo je Marino Qualizza dejal: »Združevala nas je ista skrb za slovenski jezik.« Nato je povedal, kako je imel Doric težave tako s cerkveno kot s posvetno oblastjo. Napake je storila tudi Cerkev in to vsakič, ko je dajala prednost političnemu trenutku in ne univerzalnemu ethosu. Viljem Cerno je ganjeno in hkrati skoraj z jezo zagovarjal to, kar so v Benečiji ustvarili: jezik političnega spoštovanja. Ko so bile beneške doline mračne, je hodil k ljudem Doric in k njim so hodili duhovniki. Govorili so isto: o narodu, ki ima pravico do drugačnega življenja, o ljudeh, ki imajo pravico do kruha. Za njimi so vohunili policaji, karabinjerji, gladiatorji in zakrknjeni »patrioti«, ki jim je slovenska beseda umrla v ustih ob spopadu z nelahkim življenjem. Postali so »italianissimi«, ker je bila preizkušnja zanje pretrda. Pod napadi netolerance in sovraštva so Predan, duhovniki in takrat redki slovenski razumniki ustvarjali najprej jezik tolerance in spoštovanja; šele tako so lahko nastala kulturna društva, časopis in pozneje podjetja. Noben denar ne bi pomagal, če bi po dolinah najprej posadili jezne zastave politične in ideološke vojne. Kdor se je opredelil za spor in jezo, je najprej potlačil lasten slovenski jezik. Stojan Spetič je pred grobom povedal dve zgodbi, ki zarisujeta Predanov jezik. Tovarišem komunistom je Doric govoril o Kristusu, ki da ima na tilniku tretje oko. Z njim lahko vidi tiste, ki pred njim poklekajo, a ga za hrbtom obrekujejo in izdajajo. Potem je pravil, da ko snemajo z droga rdečo zastavo, dvigne gospodar svojo palico. Predan je v besedi in pisavi uporabljal svojski »ljudski« jezik, ki je črpal iz sistema simbolov, kjer so se srečale svetopisemske prilike in miti delavskega trpljenja in upora. Gre za ogrlico zgodb, ki je po svoji naravi tolerantna, saj trpljenje ljudi ni postavljalo barikad med zavrženimi in razžaljenimi. Solidarnostne vezi so bile močnejše od ideoloških pregrad. Skupnost je lomil strah. Predan je dobro vedel, da zahteva v Benečiji slovenstvo vsaj dva oporna stebra: narodno zavest in racionalno občutljivost za družbene pravice, oziroma krivice. Prva vodi k partikularnim in osebnostnim vrednotam skupine, druga naglasu j e univerzalni sistem pravic in to ne-glede, če črpa svoje argumente iz socializma ali katekizma. Brutalno narodno zatiranje se je vedno pričelo pri socialnih temeljih. Največji strah ljudi je bil in je, da če boš ostal Slovenec, boš brez kruha. Vsa zgodovina beneških dolin je takšna in zato so bili tu spori med klerikalci in liberalci, komunisti in desnimi narodnjaki brezpredmetni. Dvomim, da je na Slovenskem še kje kraj, kjer lahko povsem naravno stojijo ob rdeči zastavi slovenski duhovniki. Na pogrebu se je zbralo lepo število slovenskih imenitnikov in to iz vseh taborov in vrst. Prišel je Lojze Peterle, prišli so predstavniki Slovenske skupnosti ter seveda Predanovi tovariši, predstavniki SKGZ in levičarskih strank. Skratka, prisotna je bila slovenska politika, ki se mora komaj učiti jezik politične tolerance in spoštovanja. Predan je bil dober učitelj, vendar Slovenci nismo še povsem zreli za njegov nauk, vsaj tisti Slovenci ne, ki živimo v manj izpostavljenih legah, kot je to Benečija. Res je, da je slovenski narod zmogel nekaj velikih skupnih dejanj, najprej proglasitev lastne samostojnosti in države. Imamo (v Sloveniji) celo vlado, ki je vztrajnejša od prejšnjih italijanskih. Po časopisih, na zborovanjih in tudi na sestankih pa poslušamo politični jezik, ki ni prav nič toleranten. Nismo še prebrodili tiste politične tradicije, kjer je moral poraženec zapustiti sceno in se zapreti v zaklonišče. Slovenska književnost je vsa polna najrazličnejših opisov takšnih primerov: od Cankarjevih Hlapcev do Hofmanovega romana Noč do jutra. Toleranca in spoštovanje ne pomenita govoriti isto, misliti isto, živeti v istem. Politična intoleranca je tista, ki sili v poenačenje; spoštovanje je najprej spoštovanje drugačnega in drugačnosti. Je življenje v razliki, to pa je sol demokracije. Predan je učil svoje tovariše in prijatelje to govorico, ta jezik. Solze ob odprtem grobu prikrijejo marsikatero pokojnikovo napako in poudarijo marsikatero njegovo zadovoljivo lastnost. Višajo rede v spričevalu življenja. Predan je resnično imel to lastnost, da je vsak dan govoril jezik tolerance in spoštovanja. Kdaj se ga bo naučila sedanja slovenska politika? Sola bo trda. Nekatere slovenske politične grupacije skušajo uvoziti jezik jeze tudi v Benečijo. Pa sploh ne gre za to, da je bila včeraj tam SKGZ in da je sedaj čas, da pride na teritorij še kdo drugi. Problem je v tem, da imamo Slovenci kot narod in družba težave s politično toleranco. Deljeni smo bili ob bistvenih zgodovinskih trenutkih in zato nam dela preglavice že skupna narodna epopeja. Skupna preteklost sodi med osnovne simbole vsakega naroda, nam pa še vedno ustvarja preglavice in še nam jih bo. Ker smo bili večkrat ločeni na vsaj dva usodna bregova, ker je bil prostor demokratične igre že kar zgodovinsko utesnjen, s težavo spoštujemo drugačno mislečega. Ne vem, če bi bil Predan zadovoljen s to mojo mislijo, vendar je za stanje nosila ogromne krivde tudi ena sama partija: Seveda je bila eno vera ljudi in drugo oblast. Za to Predan ni bil kriv in krivi niso bili takšni, kot je bil on. Krivda oblasti pa ne more padati vsevprek na poštenjake ter na sinove in vnuke vseh komunistov. Tudi to je dodaten kamen k intolerantni politični zgradbi. Tako sem razmišljal, ko sem odhajal iz Benečije. Tam je stiska naredila iz ljudi, ki so ostali zvesti narodu, osebe, ki znajo spoštovati drugega. Imeli bodo vrsto drugih napak, znajo pa biti spoštljivi. Mi ob morju bomo morali v šolo. Doric je napisal vsaj droben učbenik. VIDEM / ŠLO NAJ BI ZA PROFESORJA SREDNJIH LET Preiskovalci na sledi bombašu iz Lignana Pri digosu trdijo, da potekajo preiskave v več smeri VIDEM - Namestnik videmskega državnega pravdnika Luigi Leghissa je včeraj v okviru preiskave o bombi, ki je v začetku tega meseca eksplodirala na plaži v Li-gnanu in hudo ranila 33-letnega Roberta Curcia, turista iz Piemonta, pod-pidsal jamstveno obvestilo za nekega furlanskega profesorja. O možakarju se ve samo, da je star med 40 in 50 let, glede istovetnosti pa velja stroga tajnost: sumijo, da je vpleten tudi v spodleteli atentat v Bibioneju, kjer so neznanci istega dne podtaknili pod senčnik prav takšno bombo, ki pa na srečo ni eksplodirala. Menijo tudi, da je vpleten v celo serijo bombnih atentatov, ki so se začeli leta 1994 in do katerih je prišlo v krajih Sacile, Pordenon, Aviano in Az-zano. Do furlanskega profesorja so preiskovalci baje prišli na podlagi pričevanja prodajalca, ki je povedal, da mu je prodal prav takšne cevi kot so bile tiste, v katere je potem postavil eksploziv. Cevi so resnici na ljubo zelo navadne, vendar se je možakar baje izdal, ko je preiskovalcem povedal nekaj podrobnosti v zvezi z atentati, o katerih tisk ni poročal. Preiskovalci sicer trdijo, da gre za eno od tolikih sledi, vendar dodajajo, da so v petih prostorih v Vidmu, do katerih je preiskovani imel dostop, našli dokaj zanimiv material. Pri videmskem digosu trdijo, da istočasno vodijo preiskavo še v drugih smereh. Na sliki: plaža v Ligna-nu BOVEC / DO 1. SEPTEMBRA 3. mednarodna poletna univerza BOVEC - V Bovcu se je v ponedeljek začela 3. mednarodna poletna univerza »Evropa regij«, ki se bo sklenila 1. septembra. Mednarodno poletno univerzo vodi prof. Andreas Moritsch s celovške univerze, ob sodelovanju in soorganizaciji univerze iz Maribora. V program so vključene tudi videmska in tržaška univerza ter univerza iz Ljubljane. Letošnja poletna univerza je že tretja po vrsti in postaja vse bolj tradicionalno študijsko snidenje v Gomjesoški dolini. Prireditelji so tokrat za glavno temo srečanja izbrali turizem in zgodovino. Zato je izbira Bovca zaradi svoje lokacije ob tromeji najprimernejša in nudi veliko izzivov za temo študijskih dnevov. O vsebini poletne univerze bodo danes (v sredo) spregovorili na javnem srečanju, ki ga občinska uprava iz Bovca prireja ob 14. uri v prostorih hotela Alp. Na njem bodo sodelovali Andrej Umek, minister za znanost in tehnologijo, Heinrich Neisser, drugi predsednik avstrijskega parlamenta, Josef Tauss, ekonomist in nekdanji predsednik avstrijske Ljudske stranke, Ludvik Toplak z univerze iz Maribora, Andreas Moritsch z univerze iz Celovca, ter Aleš Lokar, profesor na videmski univerzi. Rudi Pavšič rSOVODNJE/MLADINCI NA DELU NOVICE Začetek letošnjega raziskovalnega tabora v Benečiji Na delu je 25 mladih raziskovalcev SOVODNJE - V ponedeljek, 19. t.m. se je v Benečiji začel vsakoletni mladinski raziskovalni tabor. Po Reziji 94 in Zgoniku 95 je letos na vrsti Beneška Slovenija, ki bo za naslednja dva tedna predmet vsestranskega raziskovanja 25 mladih raziskovalcev in njihovih mentorjev. Tokrat bodo mladi raziskovalci poskusili postaviti pod drobnogled občino Sovodnje. Preiskali bodo ta del Benečije iz več zornih kotov in poskusili osvetiiti njegove značilnosti. V ta namen so se tudi porazdelili v štiri skupine in sicer arheološko, zgodovinsko, etnološko in skupino, ki bo raziskovala ustno izročilo. Iz organizacijskih razlogov pa je odpadla naravoslovna skupina. Mladi, ki bodo ves čas trajanja tabora nastanjeni v bivši osnovni šoli v vasi Mašere pod Matajurjem, so se v Benečiji zbrali v ponedeljek zjutraj. Za začetek so si ogledali teritorij, s katerim se bodo podrobneje spoznali v naslednjih dneh, sledil pa je sestanek z upravo. V dolini pod Matajurjem se bodo zadržali do sobote, 31. avgusta, od svojih gostiteljev pa se bodo poslovili v petek, 30. t.m. z zaključno prireditvijo, ko bodo domačinom in vsem zainteresiranim predstavili sadove svojega raziskovalnega dela. (t.d.) Pri MIB master za mlade diplomirance po rodu iz FJk TRST - Namen projekta je seznaniti javnost v Evropi, Avstraliji, Severni in Južni Ameriki s številnimi priložnostmi, ki jih nudi dežela Furlanija Julijska krajina ter možnosti vsakovrstnih izmenjav. Projekt se imenuje »Origini«: gre za master iz ekonomije in businessa, ki ga je konzorcij MIB pred kratkim predstavil Deželi in Združenju Giuliani e Friulani nel mondo. Direktor MIB Vladimir Nanut je povedal, da bi 25 mladih diplomirancev, ki bivajo v tujini, so pa italijanski državljani in po rodu iz Furlanije Julijske krajine, lahko postali možni gospodarski predstavniki naše dežele v svetu. V ta namen predlaga MIB šestmesečni master in dodatnih tisoč ur lekcij, obiskov in stageov v raznih podjetjih, kar bi lahko spodbudilo trgovske vezi med podjetji iz naše dežele in gospodarskimi operaterji v državah, kjer bivajo. Predavanje o medvedu TRBIŽ - V četrtek ob 21. uri bo v občinskem avditoriju na Trbižu konferenca z naslovom«Zgodbe in anekdote o medvedu in drugih živalih«. Predavatelja bosta Raimondo Domenig, zgodovinar ter Umberto Sarcinelli, novinar in veliki ljubitelj medvedov. Med predavanjem bodo predvajali diapozitive o kosmatincu, namen predavanja pa je ne samo orisati biološko plat, temveč tudi zgodovinske odnose med človekom in to veliko živalijo. Predavanje organizira delegacija WWF za Furlanijo Julijsko krajino, informacije pa nudi trbiška turistična ustanova (0428/2135). NOVICE ČRNA KRONSKA / UMOR V SPALNICI STANOVANJA V ULICI CAPODISTRIA Javna dražba občine D-N za skrbstvo ostarelih Devinsko-nabrežinska občinska uprava se namerava poslužiti javne dražbe za nudenje skrbstvene službe ostarelim na njihovih domovih. Besedilo dražbe je izobešeno na razglasni deski Občine; zainteresirane zadruge ga bodo lahko zaprosile v občinskem uradu za skrbstvo (tel. 040/670-3206, ali 040/670-3207). Prošnje, ki jih bo treba izpolniti po načinu, ki ga določa razpis natečaja, bo treba izročiti protokolarnemu uradu občinske uprave 1 do 12. ure dne 5. septembra. Neprištevni sin domnevni morilec 73-letne matere Truplo je včeraj po naključju odkrila sestra umorjene Antonie Stanissa Okrogla miza o vstopu Slovenije v EU Jutri se bo v Prosvetnem domu na Opčinah pričel Festival Unita in Novega Dela, ki bo v novi obliki izšlo v poskusni številki prav za to priložnost. Praznik, ki ga prireja osnova enota Demokratične stranke levice z Opčin in od Banov, bo poleg zabavnega programa obsegal tudi okrogli mizi. Prva bo na sporedu jutri ob 20. uri v dvorani Prosvetnega doma in bo imela naslov Vstop Slovenije v Evropsko skupnost: Perspektive in problemi obmejnega gospodarstva. Na njej bodo sodelovali podpredsednik deželnega sveta FJK Miloš Budin, predsednik zveze Sindikat ’90 Boris Mazalin, predsednik združenja Evropski dialogi Giorgio Rossetti, župan Trbiža Carlo Toniutti in odgovorni za mednarodna vprašanja pri deželnem sindikatu CGIL Roberto Treu. Druga okrogla miza -posvet z naslovom »Razvoj slovenskega športa v zamejstvu - težave, smernice in cilji« - pa bo na sporedu v nedeljo ob 10. uri. Praznik SKP pri Krmenki Pri Krmenki bodo jutri odprli kioske za praznik glasila »Liberazione«, ki ga prireja dolinski krožek Stranke komunistične prenove. Vsak večer bo ples ob zvokih priznanih ansamblov. Praznik bo trajal do 26. avgusta. Gospa Letizia Stanissa, ki ima 67 let in stanuje v Ulici Gambini 45, se je včeraj zjutraj odpravila na obisk k starejši sestri, 73-letni Antonii Stanissa, da bi jo pozdravila in jo povprašala za počutje. Ko je pozvonila na vratih sestrinega stanovanja v Ulici Capo-distria 28 pri Sv. Jakobu, ji je odprl 42-letni nečak Paolo Fonda in jo mirno spustil v stanovanje. Potem se je umaknil na balkon in si prižgal cigareto, gospa Letizia pa je poiskala sestro. Našla jo je v spalnici, kjer je odkrila pretresljivo resnico: sestra je ležala na postelji, mrtva z razbito glavo. Letizia Stanissa je seveda takoj poklicala reševalce, točneje Rdeči kriz na številko 118, vendar za boličarje ni bilo nobenega dela. Tako NESREČA / MLADA TRŽAČANA UMRLA PRI LATISANI Borovce hudo pretresla smrt mladega sovaščana Alessandro Ciacchi je bil sin znane slovenske družine V Bazovici še ne morejo verjeti. Vas je dobesedno onemela, ko je bilo včeraj dokočno znano, da je v ponedeljkovi prometni nesreči na avtocesti pri Latisani umrl Alessandro Ciacchi, po domače Ci-jak, saj je družina slovenska. 2 2-letnega mladeniča so v vasi vsi poznali. Prijazen, olikan fant, ki se je rad smejal, pravijo v Bazovici, kjer je bila tragedija te znane družine včeraj seveda glavni predmet pogovora na ulici, v trgovini, v baru. Misel in sočutje sta šla staršem, materi Majdi, ki je bila učiteljica v domači osnovni šoli in ki jo je življenje Ze trpko preizkusilo, ko je v prometni nesreči na Padričah pred leti izgubila komaj 16-let-nega brata. Pa očetu Adrianu, lekarnarju v bolnišnici na Katinari, sicer doma od Piščancev, in sestri Elizabeti. Udarec, ki je prizadel to družino, je udarec za vso vas, vsaj Alessandro Ciacchi to je lahko Aleksandrovim dragim v uteho in v moralno oporo. Včeraj je bilo uradno ugotovljeno tudi ime druge žrtve ponedeljkove nesreče, ki se je zgodila potem, ko je se Aleksandrov golf zaradi okvare ustavil na mostu čez Tilment in je vanj silovito trčil priko-ličar goriške registracije. Michaela Fabbi Golf se je v trenutku vnel in v plamenih je poleg Aleksandra izgubila življenje tudi prav tako 22-letna Tržačanka Michaela Fabbi. Dvojica se je vračala z beneškega letališča Mar-co Polo, kamor sta bila pospremila prijateljico in vrstnico Licio Cmnin, ki je odhajala v London. Prizorišče ponedeljkove nesreče na avtocesti A4 pri Latisani so nekaj minut po 10. uri zaprosili za poseg letečega oddelka kvesture. Na kraj umora - saj je bilo že na prvi pogled jasno, da gre za nasilno smrt - so nato prišli še šentjakobski karabinjerji, funkcionarji kvesture, dežurni namestnik tržaškega državnega pravd-nika Federico Frezza in sodni zdravnik Fulvio Costantinides. Ta je po prvem ogledu trupla ugotovil, da je Stanisse-va po vsej verjetnosti umrla že v nedeljo, 18. avgusta zvečer in da je smrt nastopila zaradi prebitja lobanjskega dna. Kaže, da ji je umsko moteni sin razbil glavo s kladivom, ki so ga preiskovalci včeraj zaplenili kot dokazno gradivo. Antonia Stanissa vdova Fonda se je rodila 4. januarja 1923 v Poreču in je po smrti alkoholiziranega moža in drugega sina ostala sama s Paolom. Oba sta bila v oskrbi službe za umsko zdravje, njuno sožitje pa je bilo na videz mirno in Antonia Stanissa monotono, z redkimi, a nenasilnimi prepiri. Zdravnik, v katerega oskrbi sta bila matin in sin, pravi, da se je med njima razvila močna čustvena navezanost, skoraj simbioza, ki je le od časa do časa izbruhnila v konflikt, vendar, kot rečeno, nikoli v nasilje. Tudi preteklo nedeljo v počitniško praznem stanovanjskem bloku v Ulici Capodistria ni bilo slišati nič nenavadnega. Paolo Fonda, majhen, suh možakar s prestrašenim izrazom, je pred leti delal v pristanišču, potem pa se je moral zaradi vse resnejših težav s psihičnim zdravjem upokojiti. Ko so ga policisti včeraj odvedli na kvesturo, se jim ni upiral, izgovarjal je le blodne fraze, ki so potrjevale njegovo konfuzno duševno stanje. Paolo Fonda je zdaj v priporu pod močnim sumom umora svoje matere. Formalno sicer še ni bila izključena možnost, da je Antonia Stanissa umrla naravne smrti in da se je sin šele potem znesel nad njo, vendar je veliko bolj realna domneva o nasilni smrti. Dejstvo, da na truplu ni nobenega znaka upiranja, pa daje sklepati, da se je sin spravil nad mater v spanju in da se mu torej ni mogla upreti. Truplo Antonie Stanissa so medtem prepeljali v mestno mrtvašnico, kjer bodo izvedli obdukcijo, da bi ugotovili prave vzroke smrti, medtem ko so Paola Fondo po zaslišanju na državnem pravdništvu zaprli v koronejsko kaznilnico. Pripor bo moral v naslednjih mah potrditi sodnik za predhodne preiskave in ga spremeniti v preventivni pripor, nato pa bodo o usodi domnevnega morilca odločali sodni izvedenci za umsko zdravje. Stanovanjski blok v Ul. Capodistria 28, kjer je prišlo do umora (foto Balbi/KROMA) KOMENTAR / GIUSEPPE DELL'ACQUA »Število deliktov med psihično prizadetimi sploh ne narašča« Novica o umoru v Trstu, kateri je le nekaj ur kasneje sledila vest o podobnem dejanju v Novari (kjer je neprištevni sin skoraj do smrti pretepel mater), je nemudoma sprožila razpravo in nove dvome o pravilnosti zakonodaje na področju asistence psihičnim bolnikom in o učinkovitosti služb za umsko zdravje. Odgovorni za tržaško službo za mentalno zdravje Giuseppe DelLAc-qua, naslednik očeta ukinitve umobolnic Franca Basa-glie, je prepričan v pravilnost te izbire in zavrača »retorične in neosnovane trditve, ki so ob takih priložnostih zelo pogoste«. Uradni statistični podatki in zanesljivi viri kažejo povsem drugačno resnico - opozarja DelTAcqua - po kateri se število umorov, ki jih gre pripisati psihičnim bolnikom, po zaprtju umobolnic v Italiji ni povišalo. Se več, v drugih razvitih državah, kot na primer v Združenih državah Amerike, kjer umoblnice še obstajajo, je nasilje bolj akutno kot pri nas. K temu gre dodati, da so umori, ki jih zakrivijo psihotiki, neprimerno manj številni od tistih, katerih avtorji so tako imenovane normalne osebe. Do umora pride le minimalni odstotek psihičnih bolnikov, tisti, ki pa ga vendarle zakrivijo, se navadno znesejo v družini. »Kain in Abel ,sta vedno obstajala,« zaključuje psihiater, »vendar je na dlani, da lahko učinkovita asi-stenčna služba neprimerno bolj kot umobolnica pomaga pri preprečevanju skrajnih dejanj, medtem ko zapustitev psihičnega bolnika, tako doma kot v bolnišnici, neizbežno škodi tako bolniku samemu kot njegovim svojcem.« Armido Ukmar Svetnik Včeraj je slavil svojo 85-letnico Ar-mido'Ukmar. Sam je tako tih in skromen, da nam bo še zameril, da o tej njegovi obletnici sploh pišemo. »Saj je dnevnik že prinesel članek o moji sedemdesetletnici. To je že dovolj. Kaj bi o meni še pisali in povedali. V življenju sem napravil le svojo dolžnost, kot Slovenec in borec za pravice našega naroda in vseh tistih, ki so se borili proti na-cifašizmu.«. Pa je bilo veliko tega, kar bi nam lahko Armido kot sin kriškega kamnoseka povedal o svojem delovanju v mladih letih v slovenskih društvih, o svojih spominih na proces proti Tomažiču in njegovim tovarišem, o svoji poti skozi Dalmacijo in druge kraje vse do doma. Tudi tu se Armido ni ustavil ter je več kot 30 let nemnomo delal za ustanovitev in razvoj Zveze vojnih invalidov NOV, katere predsednik je bil vrsto let. V tem času je odkril in zbral veliko gradiva, ki je še danes neprecenljive vrednosti za pravilno razumevanje in poznavanje tistih časov. Vedno je bil tih in skromen človek. Takšen je ostal tudi danes, ko mu je bil° pravzaprav težko, da se ga spomnimo ob njegovi obletnici. Mi pa smo se ga in mu želimo seveda predvsem zdravja m naj nam ne zameri za te naše, res iskrene čestitke. Neva LukeS PRESEDNIK KGS IVAN ŠIRCA / UPRAVLJANJE VINOGRADNIŠTVO / MESEC DNI PRED TRGATVIJO Priznana vloga KGS v politiki teritorija Potem ko je deželni svet uzakonil njeno vlogo Obeta se prav dobra letina Do trgatve je potrebno sončno vreme IDeželni svet je pred nedavnim uzakonil, da je Kraška gorska skupnost tista ustanova, ki bo Upravljala zaščitena naravna območja (parke in rezervate) na Krasu. Kako pa predsednik KGS Ivan Sirca ocenjuje to dejstvo, ki je prav gotovo sad dolgoletnega boja Slovencev in Kraševcev za naravno in tudi za kulturno okolje? Vodstvo KGS bo podrobneje o tem vprašanju razpravljalo že na Četrtkovi seji, nam je povedal predsednik KGS; z zadovoljstvom pa poudarja, da dolgo pričakovani zakon sedaj končno le obstaja. To pomeni, da ima KGS nekaj pozitivnih elementov, s katerimi lahko računa, ker je resno tvegala, da bi na temo krajinske zaščite drugačne večine vsilile drugačen tip parka, poleg tega pa tudi nam tujo upravo; prepričan sem tudi, poudarja Ivan Sirca, da nam je to uspelo po resnem tveganju (v primeru, da bi dobili takšen zakon, ki bi odtujil del teritorija). Predvsem ocenjujem - poudarja predsednik KGS - da je zakon zelo pozitiven iz veC razlogov. Najprej zato, ker uveljavlja načelo subsidiarnosti (to je, da je uprava poverjena najbolj neposrednim javnim ustanovam); drugič, ker omogoča postopnost, tretjič, ker omogoča pridobivanje nujno potrebnega konsenza s strani prebivalstva v dejanskem izvajanju parka in Četrtič, ker izrecno priznava vlogo Kraške gorske skupnosti. Zakaj pa je bil zakon potreben? Park je namreč lahko važen dodatni instrument v urbanistični politiki teritorija - pravi Ivan Sirca - za zajezitev pritiska mesta na podeželje. Nadalje je treba Kras obvarovati kot celoto; ta je torej prvi instrument, ki zaobjema Kras v celoti, v perspektivi širjenja tudi Preko meje. To pa je važno zaradi pravilnega vrednotenja pojavov in Programiranja posegov. Nazadnje pa je zakon potreben kot instru- ment za aktiviranje finančnih virov - ob pomanjkanju ostalih. Z novim zakonom - nadaljuje predsednik predsednik Kraške gorske skupnosti - pa ne bo nobene revolucije ali spremembe v neposrednem Časovnem terminu, kajti področja parka so že zaščitena. Kar zadeva 5 rezervatov, ni posebnih težav, dodaja, saj je urejanja tamkajšnjega parka določeno po zakonu št. 394. Ostalo pa je vprašanje bodočega načrtovanja. Najprej bo stekel postopek za formiranje parka, napoveduje predsednik KGS, za katerega bo ustanova pripravila svoje izhodiščne točke v posvetovanju z vsemi interesenti. Nato bo programska konferenca ustanov, ki jo predvideva zakon, potem pa bo prišlo do določitve formalnega okvira parka (upravna struktura, posvetovalna skupščina, tehnična struktura, osebje in načrtovanje); naposled pa si bo treba krepko zavihati rokave, kajti tokrat bo odvisno še najprej od nas samih, kam in kako bomo zapluli. Kako pa KGS odgovarja na kritike, ki jih je v teh dneh deležna z raznih strani? Kritike, ki prihajajo s strani zelenih -ugotavlja Sirca - so v dobri meri same po sebi namen, saj odražajo le maksimalisticne težnje. »Pri tem pa moram poudariti, da so tokrat nekateri njihovi predstavniki šli res predaleč, ko žugajo z nevarnostjo cementifikacije Krasa. O stališčih desničarskih sil pa nimam kaj posebnega dodajati, saj razmišljamo na popolnoma različni valovni dolžini«. »Bolj zaskrbljujoče pa so izpadle kritike s strani pokrajinskega vodstva Slovenske sku-pnpsti ter nekaterih predstavnikov srenj in Združenja lastnikov. Skbi me predvsem dele-gitimacija občinskih uprav in Kraške gorske skupnosti, ki preveva te njihove izjave. Kar zadeva lastnike in srenje nimam dvoma, da bomo še v kratkem imeli priložnost za operativno soočanje, Ce seveda nameravajo preiti iz demagoških na konkretna tla. Bolj zapleten pa je odnos s Slovensko skupnostjo: njihova zadnja stališča pa bodo kot najmanj otežavila razgovore za razširitev sedanje večine v Kraški gorski skupnosti«. Predsednik Ivan Sirca pa ob vsem tem poudarja, da se bo Kraška gorska skupnost raje kot na kritike, odzvala na tvorne ponudbe sodelovanja z vsemi tistimi dejavniki, ki so na Krasu prisotni: začenši s ključno vlogo, ki jo pri zaščiti kraškega teritorija ima kmetijski sektor, pa do drugih možnosti razvoja, kot na primer glede turističnih dejavnosti. Predvsem pa si bo prizadevala in vlagala vse sile za skupno gradnjo podobe kulturne krajine, ki jo Kras, na žalost, ponekod postopoma izgublja: ta podoba - poudarja predsednik Kraške gorske skupnosti Sirca - je namreC za nas neprecenljiva dobrina in faktor identitete. Pred dobrim tednom je nevihta s točo močno poškodovala vinograde od Korošcev do Oreha Letošnja proizvodnja vinskega pridelka bo po količini verjetno prav izredna; do trgatve sicer manjka še približno mesec dni, vinogradniki pa so doslej nasplošno zadovoljni s količino grozdja in z njegovim dosedanjim zorenjem. Velika neznanka pa je, kot vedno, vreme, ki v primeru morebitnih neviht in še posebej toče, lahko občutno vpliva na količino in kakovost proizvoda. Pred dobrim tednom dni je od Korošcev do Oreha zadivjala močna nevihta s točo, ki je hudo potolkla vinograde in tudi oljene nasade; vinogradniki s tega področja so tako utrpeli precejšnjo škodo, zaradi katere bodo letos po dosedanjih napovedih potrgali kar polovico manj grozdja kot lani. Vinograde v tržaški pokrajini si bo v prihodnjih dneh ogledal dr. Marjan Gregorič, ki pri KmeCki zvezi vodi strokovno službo ter s svojimi nasveti priskočil na pomoč vinogradnikom, da bi do trgatve postorili še vse tisto, kar je potrebno za Cimboljšo letino. Vinogradnik Josip Sancin iz Doline pa je zaenkrat še kar zadovoljen: toča ni prizadela njegovih trt, meni pa, da bo letošnji pridelek podoben lanskemu; njegovo grozdje je lepo, zdravo in še zori. Predvidoma bo trgal zadnje septembrske, ali pa prve oktobrske dni. Povzpnemo se v višje lege, na Col, kjer je Alfonz Guštin prav zadovoljen s sedanjim sta- njem v vinogradih; pričakuje pa, da bo sonce še kaj prispevalo, da bi bila letina res izredna; najprej bo potrgal belo grozdje, Črno pa pozneje. Tudi vinogradi Rada Miliča iz Saleža obetajo dober pridelek; grozdje zaenkrat izgleda precej zdravo in lepo, na njem pa se opaža, da ni bilo veliko sonca; prav sedaj pa je pravi trenutek, poudarja, da bi moCno posijalo, seveda v upanju, da bi slabo vreme ne prekrižalo kar dobrih obetov na dobro - tako količinsko, kot kakovostno - letino. Boris Škrk iz Praprota se boji morebitne toče ali ujme, tudi zato, ker letos v svojih vinogradih zaenkrat ni imel velikih problemov. Zadovoljen je s količino in zorenjem pridelka, grozdju pa zaenkrat še manjka barva. Predvideva pa medtem, da bo letos lahko trgal prej, verjetno že okrog 20. septembra. Na boljšo vinsko letino od lanske v Medji vasi računa Paolo Ferfoglia; obeti so nasplošno, kot za druge vinogradnike iz vasi, zelo dobri. Potrgal bo v drugi polovici septembra, letos torej malo pozneje, ker doslej ni bilo prave vročine; Ce pa bo sonce do trgatve lepo ogrelo vinograde, ugotavlja, bo tudi njegov letošnji pridelek prav gotovo boljši od lanskega. TRŽAŠKI MUZEJI / SARTORIO OPČINE / PRED PROSLAVLJANJEM VAŠKEGA ZAVETNIKA »Animirani« večerni ogledi Ob sredah prikaz življenja barona Sarforia V poletnem obdobju so tržaški občinski muzeji odprli tudi zveCer. Zato da bi v muzeje privabili Cim več obiskovalcev, pa ob določenih dnevih v posameznih muzejih organizirajo vodene obiske z »animacijo«. Kot smo že večkrat poročali, je trenutno v muzeju Sartorio m v Občinski galeriji na Trgu Unita odprta razstava Tiepolovih risb iz zbirke rodbine Sartorio. V Občinski galeriji so uredili dokumentarna razstavo o risbah, medtem ko so Tiepolove risbe na ogled v nekdanji vili barona Sartoria in njegove družine. Glede na dejstvo, da je rodbina Sartorio tržaškemu mestu odstopila tako zbirko Tiepolovih risb kot tudi samo vilo (v njej je istoimenski muzej), so se organizatorji odločili, da avgusta v kratkih predstavah prikažejo tudi življenej barona Sar-i°ria, ki je Trstu zapustil svojo vilo. Uprava občinskih muzejev je nalogo poverila glasbeniku Alfredu Lacose-g|iazu, ki je pripravil kretek niz predstav o baronovem življenju in njegovih številnih potovanjih. Tretje »potovanje« barona Sartoria bo na vrsti danes, in sicer ob 20.30, 21.30 in 22.30. Gre za približno polurno igrano-glasbeno predstavo, ki jo bodo ponovili trikrat. Vstopnica za ogled predstave stane 5 tisoč lir, vendar sta vključena tudi vodena ogleda razstav Tiepolovih risb in keremike, ki sta trenutno nameščeni v muzeju Sartorio. Pop art v muzeju Revoltella V okviru prikaza umetnosti, ko jo označujemo za pop a,L se v muzeju Revoltella, kjer so na ogled dela ameriškega umetnika Jima Dinea, se drevi začenja niz video veče-mv. Prvi gost niza, ki ga ureja Lorenzo Michelli, bo sloviti Andy Warhol, katerega delo bodo prikazah z videom v angleščini (začetek ob 21. uri). Naslednjo sredo bodo video VeCer posvetili prav tako slavnemu Royu lichtensteinu. Sv. Jernej bo veselo razpoložen Kot vsako leto, bo tudi letos župnijska skupnost na Opčinah slovesno praznovala zavetnika sv. Jerneja. Le nekaj Jernejev je še na Opčinah. Ime zavetnika je bilo veliko bolj razširjeno v polpretekli in pretekli dobi, tako nam zgovorno pričajo krstne knjige. Podoba in navzočnost nebeškega zavetnika pa že celih 374 let varuje ta kraj in zbira vernike v Gospodov hram. Tako bo tudi letos. V petek, 23. avgusta bo sv. Jernej glasbeno razpoložen. Med večernim orgelskim koncertom, izvajalca sta Luca Ferrini (orgle in kla-vičembalo) in Giorgio Samar (flavta), se bomo zaustavili ob medeninasti ploščici, ki jo postavljamo pri vhodu na kor v spomin na prenovitev orgel v domači cerkvi. Beseda zahvale in priznanja vsem, ki so ta projekt podprli. V soboto, 24. avgusta, na god sv. Jerneja, bomo ob 19. uri darovali slovesno sv. mašo in zavetnika pocukali za rokav. Toliko trgovin in lokalov je na Opčinah in koliko vsega se proda ter koliko ljudi zanese na Opčine! Sv. Jernej ne protestira, Ce se množice vijejo od trgovine do trgovine, od picerije do puba. Bil je radoživ in komunikativen svetnik, zato v tišini božjega svetišča veselo opazuje in blagoslavlja živ-žav na Opčinah. Za svoj praznik pa seveda pričakuje tudi kakšen nov obraz in kakšno prošnjo. Iz Jezusove dežele je kot misijonar in oznanjevalec evangelija odšel v Armenijo. Zato ima še danes popotno torbo, katero prav rad odpre, saj je polna duhovnih darov in milosti. V njo bomo pokukali prav v soboto zvečer, ko bo cerkveni zbor prepeval eno od Maličevih maš in bo sveta maša njemu v Čast namenjena vsem živim in že pokojnim vaščanom Opčin. Po maši bo v parku za cerkvijo koncert vokalne skupine 7 plus iz Izole. Izvajali bodo slovenske narodne in črnske duhovne pesmi. Sv. Jernej ima obe ušesi že uglašeni na slovensko besedo in pesem, ob Črnskih duhovnih pesmih pa se bo rad tudi sam pozibal v živem ritmu. Se posebej sproščen pa namerava biti po koncertu, ko bo skupna družabnost ob dobri kapljici in veselem razpoloženju. Morda veste, da je bil tudi doma iz Kane Galilejske, zato mu tako svatovsko razpoloženje še posebej prija. Praznovanje bo sklenila Jernejeva nedelja. Ob 9. uri bo slovesno mašo vodil zlatomašnik gospod Angel Kosmač, ki je na Opčinah nekaj let deloval kot kaplan. Tudi on je stari znanec sv. Jerneja, zato bo rad svoj zla-tomašni jubilej obhajal v openski cerkvi in med openskimi zu-pljani. V nedeljo, 25. avgusta popoldne, bo v Finžgarjevem domu zanimiv kulturni program. Obogatile ga bodo domače pevske skupine: CPZ Sv. Jernej, župnijska mladinska glasbena skupina, CPZ Sv. Florijan od Banov, Zenski in moški pevski zbor Tabor. Med programom bo predstavitev restavriranih knjig župnijskega arhiva, zanimivo in temeljito delo Narodne Univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Z drugimi besedami: obvarovana zgodovina zadnjih štirih stoletij. Na ogled bo tudi pet vezanih zvezkov župnijskega glasila Zvon, ki podaja kroniko in utrip župnije zadnjih pet let. Prava posebnost te prireditve bo predstavitev knjige dr. Draga Stoke: »Andrej Zink, dekan in župnik na Opčinah«. Gre za zelo bogato publikacijo. Oblikovala jo je prof. Jasna Merku, prikazuje pa življenje in delo duhovnika, ki je 38 let preživel na Opčinah in z Openci doživljal obe svetovni vojni. Knjiga je bogata še zlasti po številnih dokumentih, ki bodo prav gotovo pripomogli k bolj objektivnemu zgodovinskemu prikazu težkega in večkrat spornega obdobja prvih petdesetih let našega stoletja. Z natančnostjo pravilnika in izkušnjami na socialnem, verskem in političnem področju, se je avtor vživljal v življenjsko pot in »kalvarijo« župnika in dekana Zinka in njegovih vernikov. Knjigo je izdal Župnijski pastoralni svet, ki je pred dvema letoma oskrbel tudi knjigo prof. Ivana Artača: »Opčine, zgodovinski oris župnije«. Naj se na koncu povrnem k sv. Jerneju. Ponosen je na zgodovino svojih varovancev in jo hoče ohranjati. Ce boste v teh dneh kaj na Opčinah, recite tudi vi: »Dober dan, Opčine - zdravo, sv. Jernej«. Zvone Strubelj SKUPINA INTI HUMANI PRI BRIŠČIKIH Veliko pričakovanje za drevišnji koncert Prireditev na pobudo KD Rdeča zvezda Nocoj ob 21. uri bo na igrišču Doma Pristaniških delavcev pri BriSCikih celovečerni koncert sloveCe južnoameriške skupine Inti Illimani, ki se po dveh letih vraCa v naše kraje. V skoro tridesetih letih prisotnosti na glasbenem prizorišču je skupina dosegla zavidljive rezultate: leta 1984 platinasto ploSCo za kuliso angleškega filma »Kondorjev let«, leta 1985 nagrado In-die Award, leta 1991 pa nagrado za najboljšo ploSCo leta z zbirko »Leyen-da«. Gre torej za nadvse privlačen dogodek z glasbenega področja, ki ga ne gre zamuditi zaradi univerzalnosti gla- sbe in vsebin, zaradi kvalitete glasbenikov samih, njihovega izvajanja in besedil ter nenazadnje zaradi spominov, ki jih skupina obuja pri vseh, ki so na katerikoli naCin doživljali politične in družbene spremembe Šestdesetih in sedemdesetih let. Vstopnice bodo na prodaj od 19. ure dalje pri blagajni na kraju koncerta za vse, ki si jih Se niso priskrbeli. Upati je seveda na naklonjenost vremena. Čeprav je oder pokrit in je tudi nekaj tribun »pod streho«, tako da prireditelji (razen v izjemnem primeru) ne bodo odpovedali ah prenesli koncerta. V Slivnem umrl predvojni antifašist Josip Marušič Včeraj se je po vaseh devinsko-nabrežinske občine razširila vest, da je v triinosemdesetem letu starosti umrl predvojni antifašist Josip Marušič. Pokojnik se je rodil v Slivnem 11. avgusta leta 1913. Po obveznem šolanju v Slivnem in Nabrežini se je izučil za kamnoseka in ostal zvest svojemu poklicu do upokojitve. Kot sin zavedne slovenske družine, njegov brat Stanislav je padel v partizanih, se je po prihodu fašizma na oblast vključil v napredne antifašistične sile in kot kurir skrbel za povezavo med levičarskimi in katoliškimi antifašisti. To je kmalu prišlo na uho fašističnim oblastem, ki so ga leta 1934 kot simpatizerja komunistične partije poskušale aretirati. MarušiCevo domačijo so fašisti že obkolili, a Josipu je kljub temu uspelo zbežati iz obroCa. Prav. tako je uspešno prekoračil nekdanjo italijansko-jugoslovansko mejo in se zatekel v Ljubljano, kjer se je povezal s primorskimi antifašističnimi ubežniki. Kot kamnosek je delal v raznih krajih stare Jugoslavije. V Beogradu je kot kamnosek delal na gradbišču skupščine. Leta 1938 se je v Novem Sadu poročil s Sempo-lajko Marijo Lupine, ki mu je v zakonu povila tri otroke, sinova Božidarja in Iva ter hčer Nado. Vojna vihra ga je zalotila v Novem Sadu, kjer se je takoj vključil v odpor. Pokojni Josip pa je že bil na seznamu madžarskih okupacijskih sil kot antifašist, ki ga je treba likvidirati. Zato je z družino zbežal v Gradec. V rodno Slivno se je vrnil po vojni, kjer je do upokojitve opravljal svoj kamnoseški poklic. Pokojnik je ostal vse svoje življenje zvest levičarskemu svetovnemu nazoru, a je dosledno spoštoval drugače mislece, tako da ni bil priljubljen samo med vaščani temveč tudi v širšem krogu. Svojim otrokom je vedno pravil, da se je rodil pod ranjko Avstrijo, okusil fašistično Italijo, kraljevino Jugoslavijo, fašistično Madžarsko, Tretji rajh, doživel rusko okupacijo, bil pod Angloameričani in spet pod Italijani, a je ostal Slovenec. VCERAJ-DANES Danes, SREDA,, 21. avgusta 1996 PIJ Sonce vzide ob 6.13 in zatone ob 20.02 - Dolžina dneva 13.49 - Luna vzide ob 13.22 in zatone ob 23.35. Jutri, ČETRTEK, 22. avgusta 1996 ZMAGO VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 26,2 stopinje, zračni tlak 1019,6 mb narašča, veter 14,4 km na uro vzhodnik severovzhodnik, vlaga 47-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Camilla Martelossi, Marco Pariš, Edoardo Calcina, Giacomo Coronica, Giacomo Sasso, Caterina Furlan. UMRLI SO: 52-letni Um-berto Rollo, 7-mesečna Anja Skalusevic, 78-letni Ferruc-cio Arnerich, 83-letna Ame- lia Pacorini, 74-letna Francis Mc Cabe, 63-letni Gian-franco Maffei, 66-letni Um-berto Postetto, 91-letni Viktor S vitic. LEKARNE Od PONEDELJKA, 19., do SOBOTE, 24. avgusta 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 KD RDEČA ZVEZDA pod pokroviteljstvom Občine Zgonik in v sodelovanju z ZSKD vabi na koncert skupine danes, 21, avgusta 1996, ob 21. uri na nogometnem igrišCu Doma pristaniških delavcev v BriSCikih Predprodaja vstopnic pri agenciji UT AT v Trstu, agenciji Appiani v Gorici, trgovini ploSC La Luna v Tržiču, v Boris Šport’s Ciuhu pri Brisckih in na Kompasu v Sežani, za informacije: ZSKD - Ul. S. Francesco 20 - 040/635626 Borzni trg 12 (tel. 367967), Ul. L. Stock 9 -Rojan (tel. 414304). OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Borzni trg 12, UL L. Stock 9 - Roojan, Ul. Rosset-ti 33. OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše pri- ^NOCNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33 (tel.633080). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 21.15 »Schegge di paura«, i. Richard Gere. EXCELSIOR - Zaprto zaradi dopusta. EXCELSIOR AZZURRA - Zaprto zaradi dopusta. AMBASCIATORI 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Spia e lascia spiare«, i. Le-slie Nielsen. NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Impat-to devastante«, r. Sidney J. Furie, i. Thomas lan Grif-fith, Tia Carrere. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Loch-ness«, i. Ted Danson. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Dr. Jekyll & Miss Hyde«, i. Sean Young, Tim Daly. NAZIONALE 4-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Omici-dio a New Orleans«, i. Alec Baldvvin, Kelly Lynch. MIGNON - 16.00, 22.00 »Le casalinghe e gli stalloni del sud«, pom. prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 18.00, 20.00, 22.10 »lo ballo da sola«, r. Bernardo Bertolucci. ALCIONE - Zaprto zaradi dopusta. LUMIERE - Zaprto zaradi dopusta. H_______ČESTITKE Danes praznuje 80. rojstni dan naša teta TONČKA iz Gropade. Se na mnoga zdrava in srečna leta ji klice nečak Rado z družino. MARTINA ŠVARA praznuje danes 14. rojstni dan. Da bi bila zdrava in vedno tako nasmejana ji želijo mama, tata in brat Mauro. H PRIREDITVE TPK SIRENA vabi jutri, 22. t. m., ob 20.30 na tradicionalni GLASBENO - ZABAVNI VEČER. Za prijetno razpoloženje bo igral KVARTET PROF. A. VODOPIVCA, za dobro voljo pa bo poskrbel ČARODEJ VtiCJ. ŽUPNIJA SV. JERNEJA AP. NA OPČINAH vabi na slovesno praznovanje svojega zavetnika SV. JERNEJA. V petek, 23. t. m., ob 19. uri sv. maša, ob 20.30 orgelski koncert Luca Ferrini, orgle in klavičembalo, Giorgio Samara, flavta; v soboto, 24. t. m., ob 19. uri sv. maša. ob 20. uri KONCERT vokalnega kvarteta 7 plus iz Izole ter v nedeljo, 25. t. m., ob 8.30 pritrkovanje, ob 9. uri slovesna sv. maša, vodi zla-tomašnik g. Angel Kosmač, ob lepem vremenu procesija okrog cerkve; ob 17. uri kulturni popoldan v dvorani Finžgarevega doma. Predstavitev knjige dr. Draga Stoke o župniku in dekanu Andreju Zinku, predstavitev restavriranih knjig župnijskega arhiva. S petjem sodelujejo CPZ sv. Jernej, CPZ sv. Florijan ter Ženski in moški pevski zbor Tabor. Prisrčno vabljeni! ŽUPNIJSKA SKUPNOST IZ MACKOLJ vabi v soboto, 24. in nedeljo, 25. t. m. na praznovanje vaškega zavetnika sv. Jerneja. V soboto ob 20. uri sv. maša. V nedeljo ob 11. uri slovesna sv. maša z ofrom. Popoldne ob 18. uri procesija po vasi s kipom sv. Jerneja in z godbo od Sv. Antona (Slo) ter blagoslov voznikov in vozil. Sledilo bo bratsko srečanje za vse. SEKCIJA STRANKE KOMUNISTIČNE PRENOVE OBČINE DOLINA priredi PRAZNIK KOMUNISTIČNEGA TISKA na Krmenki od 22. do 26. t. m. Vsak večer od 20.30 dalje ples z ansambli Kraški kvintet, Oasi in Happy day. V nedeljo, 25. t. m. bo ob 18.30 igrala Godba Arcobaleno, ob 19.30 bosta spregovorila pokrajinski tajnik Giorgio Canciani in sekcijski tajnik Darij Brajnik. Kioski z jedačo in pijačo bodo delovali od 17. ure. n________________IZLETI KMETIJSKA ZADRUGA in KMEČKA ZVEZA sporočata, da zaradi velikega povpraševanja, je na razpolago še en avtobus za izlet v Radgono dne 28. in 29. t. m. Pohitite, je še nekaj mest! Pohitite z vpisi pri Kmetijski zadrugi, tel. št. 382555 ali na Kmečki zvezi, tel. št. 362941. □ OBVESTILA ZDRUŽENJE ZA ZAŠČITO OPČIN namerava razširiti svoje delovanje. Upoštevalo bo vse pismene nasvete in predloge, skupne koristi, ki jih bo prejelo na sedež v Narodni ul. 46/1 od stalno bivajočih vaščanov, tudi nečlanov. SZ SLOGA in SD BREG obveščata, da so tečajniki nastanjeni v Hotelu Peca v Mežici. Telefonska štev. hotela: 00386602-35123 samo ob uri obedov. MODELIRANJE KRUŠNE SREDICE - Kulturni krožek ”La Trama” prireja 24. in 25. t.m. seminar oblikovanja krušne sredice v prisrčne majhne cvetlične šopke in kombinacije iz sadja, ki bodo uporabljeni kot dekoracije na najrazličnejši predmetih (vazice, lončki, krožnički, plutovina itd). Informacije od 19. t.m. dalje na tel. štev. 369024 od 13. do 16. ure. OBVESTILO članom fo-tokrožka Trst 80. Kot že objavljeno FIAF predlaga vsem včlanjenim društvom temo “II ritratto". Rok zapade 13.septembra. Pogoji veljajo kot lansko leto in sicer do 12 črno/belih ali barvnih fotografij na vsak krožek in 4 fotografije za vsakega člana (portreti). SK BRDINA sporoča vsem elanom, ki imajo potrebo popravil na Andraževih kompletih naj se javijo pri odbornikih najkasneje do 31. t. m. H ŠOLSKE VESTI SINDIKAT slovenske šole obvešča svoje člane, da bo urad na Ul. Carducci 8, meseca avgusta odprt 22. in 29. od 16.00 do 17.30. MALI OGLASI tel. 040-361888 POROČENA gospa, velika volja do dela, nudi pomoč družini v gospodinjstvu ali kot čistilka v jutranjih urah. Telefon 828251 ob uri kosila ali večerje. GOSPA srednjih let nudi pomoč starejšim osebam v gospodinjstvu in za spremstvo z osebnim avtomobilom. Tel. št. 040/824842 ob večernih urah ali telefonska tajnica. INŽENIR ASISTENT (perito tecnico), 28 let, zdomec, italijanski državljan, z večletno prakso v administriranju računalnikov Unix ter računalniških mrež (Ethernet, TCP/IP), z odličnim znanjem nemščine in angleščine, išče resno zaposlitev v Trstu in okolici. Pisne ponudbe na Publiest, C.C. 568, 34132 Trst - šifra "Inženir”. DIPLOMIRANA bolničarka z znanjem slovenščine nudi vsakovrstno pomoč pri negi bolnikov (na domu, v bolnišnici, podnevi in ponoči) ter je na razpolago za injekcije. Tel. št. 0481/32410 po 19. uri. PRODAM več knjig za vse razrede znanstvenega in klasičnega liceja. Tel. št. 213923. PRODAM vespo 50, letnik 1990, bele barve v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Tel. št. 0481/78213. CLIO 1.4 RP, letnik '91, metalno črne barve, lita platišča (cerchi in lega), alarmna naprava (ali brez), odličnem stanju po zelo ugodni MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUEST-ULValdirivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697 ceni prodam. Tel. na št. 040/220540 v popoldanskih in večernih urah. ŠTIRI TELETA sivorjave pasme prodam po 7.000 lir kg žive teže. Tel. št. 040/228932-Draga 31. KUPIM ali vzamem v najem obdelano zemljišče na sončni legi primerno za sadovnjak, samo v okolici Repna ali Repnica. Klicati zelo zgodaj zjutraj ah pozno zvečer na tel. št. 237091. ISCEM knjige za prvi razred srednje šole S. Gregorčič v Dolini. Tel. št. 910140. DAJEM V NAJEM opremljeno stanovanje 80 kv. m v bližini Gorice. Tel. št. 0481/419988 ali 0481/960484. BIO VRT - rabite solato in “indivjo". Dobite jo v Sa-matorci, tel. št. 229225. SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600 OMARE LESENE IN LAKIRANE PO POLOVIČNI CENI Siovbfc TRST - Ul. S. Cilino 38 Tel. 54390 / Fax 350150 Naročnikom in Bralcem Primorskega Dnevnika ki želijo prejemati Časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko 7796600 - vsak dan od 13.00 do 19.00 OSMICO je odprl Srečko Štolfa, Salež 46. PRISPEVKI Ob 3. obletnici smrti nepozabnega Alojzija Rogelje daruje družina 100.000 lir za Društvo Vigred Sempolaj. Ob 13. obletnici smrti mame Ivane Kralj darujeta Berta in Albin 40.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu. V spomin na Pino Ukmar vd. Sedmak daruje Drago Sedmak z družino 50.000 lir za 2PZ Vesna. V spomin na Izidorja Predana daruje Rožica Pockar 50.000 lir za Dvojezično šolo v Spetru. Ob 50-letnici postavitve spomenika padlim v NOB v Dolini daruje Lidia Lavriha 20.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Dolina, Mačkolje, Prebeneg. DAROVE PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicero-ne 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. t Bori, bori, temni bori, kakor stražniki pod goro preko kamenite gmajne težko, trudno Šepetajo Odšel je Josip Marušič Po življenju posvečenem delu in družini našega dragega očeta in nonota ni več ter samo pet mesecev po smrti ljubljene žene Mimice. Pokojnikova žara bo izpostavljena jutri, 22. t.m.» v slivenski cerkvi od 13-do 14. ure, nakar bo sledil cerkveni obred. Posebna zahvala dr. Nabergoju in dr. De Ga-lasso ter vsemu zdravstvenemu in nezdravstve-nemu osebju 2. pnevmo-loškega oddelka bolnišnice Santorio. Otroci Božo, Ivo in Nada z družinami Slivno, 21.8.1996 Ob bridki izgubi očeta Josipa izrekajo Ivu Marušiču in svojcem iskreno sožalje upravni in nadzorni odbor, ravnateljstvo in uslužbenci Zadružne banke na Opčinah Ob izgubi dragega očeta izreka Ivu Marušiču in svojcem iskreno sožalje SK Brdina Odbor SD Sokol in SKD I. Gruden izreka globoko sožalje Ivu Marušiču ob izgu 1 dragega očeta. TRŽIČ / OBČINSKI KOMISIJI O TERMINALU Občina naj zahteva točnejša jamstva Protokol družbe Snom je presplošen glede investicij v zameno za realizacijo terminala Na fotomontaži vidimo, kako bi izglodal terminal Snam po enem od možnih načrtov DOBERDOB / OBČINSKI SVET Geometer takoj, za računovodjo pa nov natečaj Odobrili popravke k proračunu NOVICE Madžarski konzul Solyom na obisku v Krminu in Brdih Generalni konzul Madžarske Gabor Solyom je izkoristil priložnost praznika srednjeevropskih narodov v krminu, da je obiskal briško območje in si v spremstvu ravnatelja zaščitnega vinskega konzorcija “Collio” Albana Bidasia ogledal nekatera posestva in kleti. Pri tem seveda ni izostala pokušnja izbora vin v krminski enoteki in tradicionalnih jedi. Konzul Solyom se je srečal tudi s predsednikom konzorcija “Collio” Douglasom Attemsom, s katerim sta se dogovorila za strokovni obisk "skupine madžarskih novinarjev in gospodarstvenikov v Brdih. Obisk naj bi odprl pot tesnejšemu sodelovanju in prodoru briških vin na madžarsko tržišče, ki se odpira kvalitetnejši zahodni vinski proizvodnji. Izkopi na območju Ločnika Na območju Ločnika in Madonnine bodo predvidoma danes pričeli z obsežnejšimi zemeljskimi deli za prenovo vodovodnega omrežja. Dela bodo trajala nekaj mesecev, saj predvidevajo, da bodo prometne omejitve ostale v veljavi do druge polovice meeca novembra. Posledično bo seveda nekaj težav v prometu, tako glede možnosti parkiranja, kakor glede prevoznosti. Dela bodo izvajali postopoma in sicer na posameznih območjih ulic Brigata Re. Delle Grappate, Ma-donnina del Fante, Sottomonte in Giulio Cesa-re.Največ prometnih težav bo prav v začetnem obdohju, ko bodo začeli z izkopom na zelo prometni ulici Brigata Re, kjer bodo poleg vkopa vodovodnih cevi poskrbeli tudi za namestitev novih podzemnih kablov za elektriko. Promet na tej pomembni vpadnici bodo urejali s semaforjem, ki bo usklajeval izmenično enosmerno vožnjo. Rajonski svet za severno četrt Rajonski svet za Svetogorsko četrt in Placuto se bo sestal v petek, 23. t.m., ob 20.30 na sedežu v Ul. Orzoni 56. Na dnevnem redu je poleg zamenjave svetovalke Annamarie Boileau (nadomestil jo bo Morquando Bonnes) nekaj sporočil predsednika, odobritev predračunov za posege s finančno dotacijo rajona in razno. Tržiški občinski upravitelji ne preživljajo mirnih počitnic. Vprašanje uplinjevalnika Snam, o katerem se bodo morali tržiški občani izreči na referendumu 29. septembra, je namreč tudi v poletnih dneh predmet živahne razprave. Razpravo je te dni dodatno razvnelo odklonilno stališče, ki sta ga do protokola med občino in družbo Snam zavzeli dve občinski svetovalski komisiji. Komisiji za gospodarsko in prostosko načrtovanje, ki ji predseduje svetovalec liste “Cittadini p er Mon-falcone” Fabio Sesti, in za varstvo zdravja, ki jo vodi socialist Luigi Blasig, sta izrazili številne pomisleke glede prssplošne vsebine tega protokola, s katerim naj bi se Snam obvezala, da bo v Tržiču in bližnji okolici kot protivrednost za gradnjo Uplinjevalnika izvedla vrsto investicij. Komisiji v bistvu ugo- Avgust je očitno čas tatov in ne samo v stanovanjih, ki so v tem obdobju prazna, ker so ljudje na počitnicah. Tatovi so včeraj ponoči vlo-uiili tudi v prodajalno Železnine in orodja bratov Elia in Claudia Can-tarina v Ul. Formica 48. Vse kaže, da je bila na delu dobro organizirana skupina, ki je morda krajo izvedla po naročilu. V skladišču so namreč skrbno izbirali le določene vrste orodja in strojev in pustili vse, kar jih ni zanimalo. Kljub te-Uiu so zbrali za približno 20 milijonov lir plena. Obisk tatov so včeraj odkrili upravitelji ob prihodu v trgovino. Da nekaj ni v redu, so ugotovili Ze na vhodnih vra-bh, kjer so opazili novo varjata, da so glede vseh obljubljenih posegov obveze presplošne in ni zadostnih jamstev, da jih bodo res uresničili. Komisiji navajata obljubljeno metanizacijo termoelektrarne Enel, poglobitev pristaniškega kanala, preureditev plaže Marina Julia, obnovo rimskih toplic, sanacijo okolja na Moščenicah itd. V vseh primerih manjka točna navedba vrednosti investicij in rokov za realizacijo teh posegov. V posameznih primerih so posegi pogojeni s privoljenjem pristojnih oblasti oziroma s predhodnim preverjanjem tehničnih in drugih pogojev za njihovo izvedljivost. Kaj, če se ti pogoji ne bodo uresničili in bodo torej obljube ostale le na papirju? Ali bo Snam pripravljena nuditi v zameno kaj drugega? Splošne obljube po oceni obeh komisij ne zadoščajo, zato naj občina od družbe Snam zahetva žabico: očitno so tatovi razbili staro, po vlomu pa jo nadomestili z novo, ki so si jo vzeli kar med blagom v trgovini. V skladišču sta nato brata Cantarin ugotovila, da manjka kar nekaj blaga. Med drugim so tatovi odnesli generator, številne svedre in druge aparate, precej strojev in pripomočkov za vrtnarstvo ter dva aparata za duplici-ranje ključev. Vse so najbrž naložili na kombi ali manjše dostavno vozilo, s katerim so se pripeljali vse do notranjega dvorišča ob prodajalni. Poleg blaga so se polastili tudi denarja v blagajni, kjer so našli približno pol milijona lir. Krajo sta lastnika prijavila policiji, ki je uvedla preiskavo. točnejša jamstva. Poleg tega komisiji priporočata še vrsto dopolnil k protokolu. Ne nazadnje bi se morala družba Snam tudi obvezati, da bo v primeru zanjo negativnega izida referenduma opustila vsak načrt v Tržiču, ne da bi zaradi tega imela občina kakšno finančno breme. Protokol Občina -Snam bo v začetku septembra šel v razpravo v tržiški občinski svet, ki bi ga moral odobriti pred izvedbo referenduma. Župan Persi je družbi Snam že posredoval kritično sta-lišče svetovalskih komisij. Tehniki Snam napovedujejo, da bodo sporazumno z občinsko upravo vnesli v osnutek protokola zahtevane popravke in dopolnila. Časa je malo, vsaka zamuda pa bi utegnila pogojevati izid referenduma, v kampanjo za katerega je Snam vložila •in še vlaga izdatna sredst- Osebje letečega oddelka kvesture vneto išče tatova, ki sta predvčerajšnjim popoldne na vrat na nos zbežala po kraji v enem od stanovanj v bloku v Ul. Garza-rolli 165/a. Tatova sta vlomila v stanovanje upokojenca Maria Todo-neja in žene v drugem nadstropju. Izkoristila sta odsotnost stanovalcev, ki v teh dneh letujeta v Gra-dežu. Ko sta še stikala po stanovanju za dragocenostmi, ju je zmotil prihod hčerke stanovalcev, 30-letne Gabrielle. Naglo sta skušala zbežati iz hiše. Enega je Gabriella Todo-ne srečala na stopnišču, ko je drvel proti izhodu. Opazila je, da ima v roki najlonsko vrečko, najbrž s plenom iz stanovanja, V ponedeljek se je v Doberdobu sestal občinski svet za obravnavo tekočih vprašanj. Po odobritvi zapisnikov prejšnjih sej je na dnevnem redu sledila ratifikacija sklepa občinskega odbora v zvezi s spremembo v proračunu za kritje stroškov pri organizaciji kolesarske dirke, ki se je meseca julija odvijala v doberdohski občini. Občina je v ta namen dobila prispevek Kraške gorske skupnosti, ki je v veliki meri kril stroške, a ni zadostoval. Vsoto 400.000 lir je zato uprava črpala iz sklada, ki je namenjen prispevkom društvom in organizacijam. Naslednja točka je bila tehničnega značaja, saj je obravnavala odpis sredstev in spremembe v proračunu v zvezi s stroški, ki so bili kriti ob koncu prejšnjega leta ali zaradi presežkov predvidenih stroškov. V tem okviru je župan dal nekaj informacij v zvezi s stanjem števila občinskih uslužbencev. V tem letu se je morala občina poslužiti zunanjih sodelavcev zaradi pomanjkanja v organiku predvsem kar zadeva tehnični in računovodski urad. Zupan je naznanil, da se je natečaj za namestitev novega geometra že zaključil in da bo le-ta nameščen predvidoma že sredi prihodnjega meseca. Vseeno pa bo uprava podaljšala pogodbo z zunanjim tehnikom, ki bo sodeloval z novim uslužbencem, dokler ne bo slednji v stanju samostojno opravljati delo. Kar zadeva računovodstvo pa je zadeva bolj zapletena, saj bo morala uprava razpisa- ni ga pa mogla ustaviti. Se bolj vznemirljiv je bil beg drugega tatu, ki ni mogel pravočasno do vhodnih vrat. Zato je izbral nevarnejšo pot bega skozi okno. Višinsko razliko kakih šest metrov je skušal premagati s “klasično” metodo privezanih rjuh, s katerimi si je spletel zasilno vrv. Kljub temu je padel na tla z višine nekaj metrov in se pri tem lažje poškodoval na nogi. Njegov beg je namreč opazil stanovalec bližnje hiše, ki je tatu videl, ko se je po rjuhah spuščal skozi okno. Opazil je tudi, da je tat po padcu na tla vidno čotal. Prav ta stanovalec je takoj dal alarm. Na kraj je kmalu zatem prihitela policija. Gabriella Todone in drugi ti nov natečaj. Medtem pa se tudi v tem primeru poslužuje zunaj ega sodelavca. Predzadnja točka na dnevnem redu se je nanašala na spremembo pravilnika o sporazumu za upravljanje nepremičnin centra za uživalce mamil Terranova. Čeprav je občinski svet zadevo že obravnaval, pravilnik že odobril in je nadzorni organ sklep potrdil, je bila potrebna sprememba pravilnika na podlagi pripomb nadzornega organa sklepom drugih občinskih svetov o odobritvi istega pravilnika. Ker mora biti sporazum sklenjen na podlagi istega besedila, se mora tudi doberdobska občina spremembam prilagoditi. V okviru svetovalskih vprašanj je svetovalec opozicije Milko Vižintin postavil dve vprašanji in sicer v zvezi z možnostjo popravil odseka ceste v Dolu ter z vselitvijo v stanovanja v Josevi hiši na trgu sv. Martina. Glede prve točke je župan opozoril, da je asfaltiranje cest z birokratskega vidika zelo zapletena zadeva, saj predvideva zakon točno določen postopek za dodelitev javnih del podjetjem. Zato bi take vrste poseg moral biti vključen v širši načrt obnovitve občinskih cest. Uprava bo skušala stvar začasno rešiti z lastnimi tehničnimi sredstvi. Kar zadeva vselitev v Josevo hišo pa je župan povedal, da si ustanova IACP prizadeva, da bi stvar čim-prej rešila; po mnenju ustanove bo namestitev predvidoma možna že pred novim letom. očividec sta agentom opisala videz tatov, ki sta se medtem seveda že oddaljila. Kmalu zatem so ustavili dostavno vozilo z milansko registracijo, ki so ga bili opazili v bližini prizorišča kraje. V njem sta sedela dva mlajša moška, za katera pa so ugotovili, da nimata kaj opraviti z vlomom. Prav tako brez učinka je bilo preverjanje na račun nekaterih sumljivih oseb, večinoma znancev policije, ki nekako ustrezajo opisu. Tudi vrednost plena še ni točno določena Zdi se, da sta tatova odnesla predvsem zlatnino in druge manjše dragocenosti v vrednosti nekaj milijonov lir, toč-nejši inventar pa bosta morala še opraviti zakonca Todone. □ OBVESTILA KGM - KLUB GORIŠKE MLADINE priredi od 4. do 6. septembra obisk v Ljubljani, kjer bo srečanje z znanimi osebnostmi kulturnega in političnega življenja. V načrtu obisk raznih institucij in ogled kulturnih N in drugih zanimivosti mesta. * URADI KMEČKE ZVEZE v Gorici so zaradi dopusta zaprti do 26. avgusta. Za morebitne potrebe se člani lahko obrnejo na odbornike ali na Kmečko zvezo v Trstu, tel. 040-362941. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi v sodelovanju z Dijaškim domom sledeče tečaje: slovenski literarni ustvarjalci na Goriškem, tečaj domače kuhinje in spoznavanje domačih vin. Gorica med obema vojnama, tečaj psihomo-torike, spoznavanje Ljubljane (z ogledom mesta). Prijave na sedežu in pri poverjenikih. Za interesente bo zagotovljen prevoz s kombijem. SLOVENSKA LJUDSKA KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL je do 30. avgusta zaprta. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH posluje v avgustu s sledečim umikom: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 15. do 18. ure, ob torkih in četrtkih od 10. do 12. me. OBČINSKA KNJIŽNICA V ROMKAH posluje s sledečim urnikom: ob ponedeljkih in četrtkih od 16.30 do 19.30; ob torkih, sredah in petkih od 9.30 do 12.00 in od 16.30 do 19.30. Slovenski odsek pa je odprt ob torkih in petkih od 16.30 do 19.30 in ob sredah od 9.30 do 12.00. KINO GORICA CORSO 18.00-20.00-22.00 »I laureati«. Igrata Gianmarco Tognazzi in Maria Grazia Cucinotta. n_____________IZLETI MLADINSKI PEVSKI ZBOR VRH SV. MIHAELA vabi prijatelje, simpatizerje in druge na veseli in pevski celodnevni izlet “po poteh Srečka Kosovela” v ponedeljek 26. avgusta. Vpisujejo Marko (tel.882272), Ali-da in Nerina do nedelje, 25. avgusta. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO priredi 31. avgusta piknik na Sviščakih pri Ilirski Bistrici z družabnostjo za vse okuse. Vpisovanje pri poverjenikih in na sedežu društva samo še danes, 21. avgusta. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA priredi 8. septembra avtobusni izlet v Savinjsko dolino z vzponom do Potočke zijalke na Olševi in ogledom drugih zanimivosti Solčave in Logarske doline. Avtobus bo odpeljal iz Rožne doline. Hoje do Potočke zijalke bo približno dve uri. Prijave na sedežu društva danes od 11: do 12. ure in jutri od 19. do 20. ure. C,] LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI D’UDINE, Trg S. Fran-cesco 4, tel. 530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 147, tel. 40497. KRONIKA / NA RAFUTU Vlom v trgovino z železnino Plen vreden 20 milijonov lir va. "KRONIKA / BEG OB POVRATKU STANOVALKE Tat se je s pomočjo ijuh spustil skozi okno Kljub temu je s pajdašem odnesel zlatnino KULTURA X 8 Sreda, 21. avgusta 1996 BENETKE / FILMSKI FESTIVAL r- RADENCI -1 Zaenkrat napovedi in predvidevanja Letošnji festival bo od 28. avgusta do 7. septembra Naslednji teden se bo v Benetkah začel filmski festival, zadnji v mandatu Gilla Pontecor-va. Kot je že napovedal, se po svojem štiriletnem vodenju znamenitega in velikokrat kritiziranega festivala, ne bo veC potegoval za odgovorno mesto. Se predno se je letošnji festival začel, so se že začela glasna ugibanja o Pontecor-vovem nasledniku. Med kandidati, ki naj bi imeli največ možnosti, da prevzamejo umetniško vodstvo beneškega festivala, sta tudi novinarka Irene Bignardi in režiser Giuseppe Tornatore. Vendar pa je do izbire novega direktorja še veliko časa, predvsem pa se mora še odigrati letošnji festival, ki bo trajal od 28. avgusta do 7. septembra. Po napovedih strokovnjakov, tistih, ki zagotavljajo, da so si ogledali filme, ki jih bodo v tekmovalnem in netekmovalnih delih predvajali na Lidu, zadnji iz »niza Gilla Pontecorva« ne bo preveč blesteč in odmeven festival. Del krivde so že pred začetkom naprtili Pontecorvu, češ da izbrani filmi (predvsem v tekmovalnem delu) niso najboljši, še najbolj pa naj bi bili krivi mediji, ki zaradi suše v splošnem dogajanju beneški festival vsakič spremenijo v velik Spektakel, na račun filmov. Umetnemu ustvarjanju odmevnih dogodkov naj bi podlegli tudi organizatorji, ki po oceni kritikov pri- rejajo vse preveč zabav in najrazličnejših koncertov. Vsekakor pa je na seznamu režiserjev, ki bodo s svojimi filmi nastopili v tekmovalnem delu, precej znanih imen. Namesto treh italijanskih so se zadolženi za izbor odločili samo za dva, kar daje misliti, da verjetno zadnja bera ni bila najboljša ali pa da je prišlo do križnih vetov. Vsekakor bosta tokrat zastopala italijansko kinematografijo Antonio Capua-no s filmom Pianese Nun-zio, 14 anni a maggio, in Carlo Mazzacurati s filmom Vesna va veloce (na spodnji sliki prizor iz filma). Strokovnjaki so med letošnje »močnejše« kandidate za nagrade uvrstili »škandaloznega« Abela Ferraro, prav tako »nepomirjujočega« Neila Jordana in bolj poetičnega Otarja losselianija. Vsekakor bo tokrat v Benetkah nastopilo velika uveljavljenih režiserjev, vendar jih bo več med »sodelujočimi«, skratka ne bodo se potegovali za nagrade. Med slednje sodi tudi ameriški film Rolanda Emmericha Independence day (Dan osamosvojitve), ki je v ZDA doslej potolkel vrsto rekordov (število gledalcev, najdaljše vrste pred kinom), v Benetkah pa ga bodo predvajali v sekciji Beneške noči. Prvi film, ki ga bodo predvajali letos, prihaja tudi iz ZDA, gre za film Sleepers (oznaka za mladoletnike, ki jih obsodijo na več kot devet mesecev poboljševalnice) režiserja Barryja Lesinsona, v laterem nastopa vrsta znanih igralcev, kot so Robert de Niro (na sliki zgoraj), Dustin Hoffman in Brad Pitt. Tradicionalni pevskoorgelski seminar ZCPZ V soboto, 17. t. m., so se vrnili domov udeleženci tradicionalnega pevskega in orgelskega seminarja Zveze cerkvenih pevskih zborov. Letos je seminar potekal od 11. do 17. t. m. v znamenitem termalnem in zdraviliškem centru Radenci v Pomurju. Pevci in organisti so bivali v hotelu Miral, kjer so imeli na voljo (in so jih tudi lepo izkoristili) vse ugodnosti in usluge, ki jih zdravilišče nudi. Drugače so pevske vaje potekale v hotelski kongresni dvorani, orgelske pa v novi cerkvi v Radencih. Pevski del sta vodila Aleksandra Pertot in Marjan Potočnik, obsegal pa je pripravo programa za mašo, ki je bila 15. avgusta zvečer v krajevni župnijski cerkvi, in obdelavo dveh božičnih skladb Gregorja Riharja in 100-letnico smrti Leopolda Cveka, ki sta v slovenski glasbeni zgodovini znana zlasti po svojih božičnih skladbah. Program za mašo je obsegal dve Marijini pesmi, in sicer Mavovo Kraljica angelska in Deschermeierjevo Večerni zvon, poleg teh pa so udeleženci pod vodstvom Marjana Potočnika še naštudirali tretjo mašo Staneta Maliča. Pri tem so imeli na voljo novo zbirko Maličevih maš, ki jo je pred nekaj meseci izdala ZCPZ. Orgelski seminar je kot prejšnja leta vodil znani mojster Hubert'Bergant. Priložnostni zbor ZCPZ je kot že rečeno pel pri večerni maši v žu- pnijski cerkvi v Radencih, kjer je bil potem tudi krajši koncert organistov, ki so se udeležili orgelskega seminarja. Zbor je dan zatem pel tudi pri maši v Razkrižju, župniji, ki je pred časom postala znana zaradi slovensko-hrvaškega spora glede zahteve domačinov po slovenski maši: župnija je takrat, čeprav v Sloveniji, spadala pod zagrebško nadškofijo in je imela hrvaškega župnika. Sedaj je Razkrižje pod upravo mariborske škofije in so verski obredi v slovenščini. Vaje so potekale v dopoldanskih urah, popoldne pa so udeleženci imeli na voljo za izlete, igranje tenisa, plavanje v bazenu, obisk fit-ness studia in kolesarjenje (ter tudi za pitje neomejene količine mineralne vode). Že prvi dan so si ogledali celoten zdraviliški kompleks, ostale popoldneve pa so izkoristili za ogled Pomurja, polnilnice mineralne vode Radenska in za spust s kanujem po reki Muri, za katerega so se odločili zlasti mlajši udeleženci. Skratka, vtis, ki so si ga ustvarili udeleženci o letošnjem seminarju, je vsekakor pozitiven, tako z glasbenega kakor tudi z razvedrilnega vidika. Tega mnenja je v svojem sklepnem nagovoru pevcem in organistom bil tudi predsednik ZCPZ dr. Zorko Harej, ki je med drugim dejal, da so se letos organizatorji vrnili k prvotni zasnovi seminarja. Ivan Žerjal OBLETNICE V TRŽAŠKI KAVARNI STELLA POLARE »Čudežnih« šestdeset let baletnice Carie Fracci Na odru je še danes lahkotna kot mladenka, vendar pa je Carla Fracci v teh dneh dopolnila 60 let. Za balet-nico je to že taka starostna meja, da je nastopanje na odru že prava redkost. Ena izmed redkih vzornic, ki jih Carla Fracci rada omenja v intervjujih, je velika angleška plesalka Margot Fonteyn, ki se je pri šestdesetih poslovila od plesa. Takšnih namenov »mala Mi-lančanka, hčerka preprostega voznika tramvajev« prav gotovo nima, saj je tudi tokratni rojstni dan proslavila precej delovno, kot je tudi sicer kot plesalka v sodelovanju z možem-režiserjem polna načrtov. Skupen projekt Fracci-Menegatti smo si lahko v zadnji sezoni ogledali tudi v Trstu, ko je »nežna plesalka z železnim značajem« odplesala naslovno vlogo v baletu France-sca da Rimini (na sliki). Carla Fracci, ena najslavnejših baletnic stoletja, se s svojim neomajnim vztrajanjem na odru nedvomno vpisuje v knjigo rekordov, kot se je že pred desetletji, ko je kot ena redkih vrhunskih plesalk postala mati. Akvareli in risbe Carmen Jugovič Kavama Stella polare v Trstu nadaljuje po že ustaljeni navadi prirejanja likovnih razstav in nam omogoča, da tudi čas premora ob kavi ali osvežilni pijači izkoristimo še za ogled novejših del krajevnih ustvarjalcev. Tokrat so na ogled akvareli in risbe z ogljem, akti in portreti tržaške umetnice Carmen Jugovič (foto Balbi/KROMA). Umetniški zavod Nordio je predstavljal za likovnico prvi stik s slikarskim svetom. Nekaj let zatem je poučevala likovni pouk na slovenskih srednjih šolah v Trstu. Nakar se je preselila v Španijo, v enega najbolj ustvarjalnih centrov v Barcelono. Tu živi in ustvarja v kraju, kjer začutimo živ utrip temperamentnih mojstrov Picassa, Mi-roja, Dalija ali arhitekta Gaudija, v mestu, ki veliko nudi na likovnem področju. Tu je Carmen Jugovič svoje študije poglobila najprej v grafični smeri. Že v tem obdobju je rada prikazovala ženske akte v posebno poetičnih izsekih. Kasneje je svoje zanimanje preusmerila v svet ilustracije in obiskovala v Barceloni poseben tečaj. Njene ilustracije prav tako združujejo inter- pretacijsko sposobnost in predstavljivost s tankočutnostjo in sensibilnostjo tako v črtnem kot v barvnem izrazu. Več let se posveča oblikovanju in ilustracijam. Tako je bila lani prisotna s pomembnejšimi predstavniki mladinskih ilustratorjev v Italiji v Verbaniji na pomembni mednarodni razstavi. Kot članica katalonskega združenja akvareli-stov se je v zadnjem obdobju posebno navdušila za akvarel in oglje, sredstvi s katerimi se loteva motiva, ki predstavlja hkrati osnovo in izziv za umetniško izpovedno interpretacijo. Človeška figura pomeni marsikate- remu umetniku, ki je sposoben tudi drznejših oblikovnih izrazov v duhu najmodernejših struj čvrst oprijem z osnovami likovne govorice in preverjanje sposobnosti maksimalnega izraza Z minimalnimi sredstvi. Grafit mehko označuje obrise figure, tonski prehodi ustvarjajo volu-metrično razsežnost in gibkost ter v kontrastu s svežino ozadja dinamično zaživijo. Lahkotnost in prosojnost akvarelnih potez ter bleščečnost izbranih toplj*1 prevladujočih tonov vodij0 umetnico dalje in vse globlje p° poti izpovedovanja lepote. Jasna Merku BELGIJA / PREISKOVALCI POSTOPOMA RAZGRINJAJO ZASTOR NAD SHRLJIVIMI DEJSTVI Dutroux baje na čelu tolpe pedofilov in prekupčevalcev z belim blagom Alarmirani tudi nizozemska in češka policija - Dutrouxova mati zatajila svojega perverznega sina BRUSELJ - V spomin na Julie in Melisso so se včeraj ob zori po vsej Belgiji oglasile gasilske sirene. S to simbolično gesto so belgijski gasilci izrazili solidarnost staršem nesrečnih deklic, obenem pa zahtevali strožjo zako- nodajo glede pogojne prostosti za krivce spolnih zločinov nad mladoletnimi. Medtem pa se med preiskovalci vedno bolj utrjuje prepričanje, da je bil Marc Dutroux na čelu razvejene mreže pedofi- lov, ki je imela stike s podobnimi skupinami v tujini. Belgijsko državno pravdnistvo v Neufcha-teauju je izdalo nove zaporne naloge in raziskuje še druge primere zagonetnih izginotij. Kot je sporočil namestnik češkega Interpola Vratislav Gregr, je belgijska policija prosila za pomoč češko, ker obstaja upravičen sum, da je Dutroux pred letom dni v Ostendu ugrabljeni najstnici An Marchal in Eefje Lambrecks prodal češkemu organiziranemu kriminalu. Dutroux je namreč večkrat obiskal Češko. Primer »pošasti iz Marci-nalla« pa je prepričal tudi nizozemske preiskovalce, da so ponovno začeli preiskave o izginulih dekletih na Nizozemskem. Preiskovalci nočejo povzročiti dodatnih preplahov in zato niso navedli, katere primere bodo ponovno preiskali. Vsekakor pa je skoraj gotovo, da bodo dodatno proučili primera 15-letne Rose van der Pa-len in 18-letne Tanje Groen, ki sta izginili leta 1993. Tudi nizozemski preiskovalci so baje prepričani, da so njihovi belgijski kolegi odkrili razvejeno tolpo pedofilov in prekupčevalcev z belim blagom. Kaj bodo odkrili v prihodnjih dneh, še ni jasno. Vsekakor pa se vsi zavedajo, da postaja vsa zadeva skrajno resna. Med drugim so belgijski preiskovalci prosili za pomoč enega od šefov glou-cestrske policije, ki je koordiniral preiskavo o zakoncih West, ki sta v Gloucestershiru ubila in zakopala dvanajst deklet. Nekateri vidijo v belgijskem primem marsikate- Marc Dutroux (Telefoto AP) Dutrouxova žena Michelle Martin (Telefoto AP) ro analogijo z gloucester-shirskim, saj so formalno obtožili sodelovanja za ugrabitev in smrt obeh nesrečnih deklic tudi Du-trouxovo ženo Michele Martin. Kot rečeno, pa je belgijski primer zagonet-nejši od britanskega, ker v Belgiji nista sodelovala samo dva spolno izprijena zakonca, temveč skupina, ki se je baje tudi finančno okoriščala. Du-trouxova mati, ki s svojim sinom nima nobenega stika od njegovih dvajsetih let, je v intervjuju zatajila svojega sina in prikazala kalvarijo, ki jo je imela s tem upornim sinom. Zanjo ni pedofil, »temveč perverznež, ki grabi denar z vsem, kar ugaja bolezenskim ljudem, in nima nobenega moralnega čuta«. Krsta s posmrtnimi ostanki male Julie (Telefoto AP) V Evropi se nevzdržno stopnjuje spolno izkoriščanje otrok in pubertetnikov PARIZ - Spolni turizem se ne Siri samo po nekaterih državah Azije in Latinske Amerike, vedno bolj je prisoten tudi v evropskih mestih kot sta Pariz in Marseille, ki sta postali pravi Meki za pedofile obeh spolov. To izhaja iz podatkov, ki jih je objavil Unicef (Sklad Združenih narodov za otroke) pred stockholmsko svetovno konfeenco o spolnem izkorišCevanju otrok in pubertetnikov. Na pariških cestah »dela« na svojo pest ali pa pod nadzorom zvodnikov 5.000 dečkov in 3.000 deklic. Klatijo se med grobovi pokopališča Pere Lachaise, ali pod svetilkami Elizejskih poljan, svoje storitve pa ponujajo za sto tisoč lir. Vzporedno cvete trg pornografskih videoposnetkov. Aprila so priprli 1.500 oseh, ki so bile na seznamu strank nekega založnika pedofilskih pornografskih videoposnetkov. Na nekaterih posnetkih so bili prizori mučenih in posiljenih otrok, a samo petinštiridesetim so pripor spremenili v Brest. Kot navaja Unicef, so v Evropi otroci postali plen prekupčevalcev z belim blagom, ki jih z revnih držav Vzhodne Evrope izvažajo v razvite države Zahoda, kjer povpraševanje spodbujajo razne pedofilske organizacije. Evropa pa je tudi izvor večine pornografskih filmov in slik. Interpol, ki bo prisoten v Stockholmu, je prepričan, da je Nemčija glavni proizvajalec teh filmov, Nizozemska in Velika Britanija skrbita za distribucijo, glavno tržišče pa so ZDA. Porast mladoletniške prostitucije povzročajo migracije, urbanizacija, obubožanje in razpad družine. Po Unicefovem mnenju pa je glavni krivec pretirano potrošništvo, po katerem je telo mladega dekleta dobrina, ki se jo prodaja ali pa kupuje. Niso namreč vsi pedofili klinični primeri. Med njimi so številni, ki hočejo le poskusiti novost. V zadnjem obdobju pa se širi lažno prepričanje, da so med spolnimi odnosi z mladoletnicami varni pred aidsom. To pa je zmotno, ker mladoletnice in mladoletniki ne uspejo vsiliti kondoma svojim strankam in je torej seropozitivnost med njimi tudi 90-odstotna. TUNIZIJA / ITALIJANSKI TURISTI Mrčes, smrad in nesnaga namesto sanjskih dni Ponujena »visoka kategorija« je bila le vaba TURIN - Sanjali so čudovite počitnice v Djerbi v Tuniziji, doživeli pa so sama razočaranja, če naj uporabimo zelo milo besedo. Skupina 200 turistov se je tako obrnila na italijanski konzulat v Sfaxu v Tuniziji, po povratku pa so nekateri Prijavili zadevo na kvesturi v Cuneu. Napisali so, da so preživeli počitnice »v izredno slabih zdravstvenih pogojih med ščurki in odpadki«. Prva skupina se je v Ponedeljek vrnila domov, kakih 70 pa jih je še vedno v Tuniziji. Luigi Logiudi-oe iz Pescare, kin je bil v Džerbi z ženo Danielo, je povedal, da so bile te počitni-oe »eno samo trpljenje«; higienski pogoji še zdaleč niso vili sprejemljivi, tako kar tadeva hrano kot prenoččišCe. Logiudice je tako pripovedoval o muhah in raznih žuželkah, ki so se sprehajale po hrani, o Umazanih straniščih in kopalnicah, o skisanem mleku, s katerim naj bi khrani-u otroke, o smrdljivih rjuhah in brisačah. V turističnem naselju, v katerem je bilo nastanjenih 600 turistov, ni bilo nobene zdravstvene oskrbe, vodstvo naselja pa je v odgovor na proteste zagrozilo, da bo Poklicalo policijo. Zopbozdravnik iz Do- modossole Ferdinande Mingo pa je dodal, da so ustanovili »počitniški odbor« in so preživeli teden dni na sestankih, na katerih so razpravljali, kako bi dosegli izboljšanje kvalitete oskrbe. Ob vsem tem pa je najhujše dejstvo, da je bilo to naselje ocenjeno za »zelo luksuzno« in torej tudi temu primemo drago: milijon lir za teden dni. Turistična agencija Alpitour, ki je ponujala aranžma, je izdala sporočilo, v katerem obžaluje te dogodke in zagotavlja, da je že uvedla preiskavo ter da gre za začetne težave v novem turističnem naselju. Bravo Club v Džerbi so namreč od-prlči aprila letos in gre za prvo turistično naselje, ki ga Alpitour upravlja v lastni režiji, zato je zadrega zelo velika. Ta največja italčijanska turistična agencija namreč načrtuje odprtje še devetih turističnih naselij v prihodnjih treh letih, zato ji ti dogodki zelo škodujejo. V tiskovnem sporočilu Alpitour zagotavlja vso pomoč turistom, ki že zahtevajo vrnitev polovice vplačanega zneska in dodatno odškodnino za tako slabo preživete počitnice. OB KALABRIJSKI OBALI Gusarji oropali šest turistk na angleški jahnti REGGIO CALABRIA - Nov pojav gusarstva ob obali južne Italije. V nedeljo ponoči so neznanci napadli jahto, ki je bila zasidrana nedaleč od obale nekaj sto metrov od Scile ter oropali šest žensk, ki so bile na krovu s posadko. Angleška jahta Renalo je priplula do kalabrijske obale z Eolskih otokov s šestimi francoskimi turistkami, ki so si za počitnice omislile križarjenje po Sredozemlju. Skupina moških je do ladje priplula z majhnim čolnom, verjetno gumenjakom, in se povzpela na krov. To so napadalci lahko nemoteno storili, ker so člani posadke in potnice spali. Prebudili so jih in jih s pištolo prisilili, da so jim izročili vse, kar je bilo vrednega na jahti: denar, zlatnino in nakit. Denarja je bilo za približno 4 milijone lir, vrednosti ostalih predmetov pa še niso ugotovili. Gusarji so se nato oddaljili s svojim čolnom. Preiskavo so uvedli karabinjerji, ki domnevajo, da roparji niso domačini, ampak verjetno ljudje, ki so jahti sledili iz kakega drugega pristanišča. Ker je jahta Renalo komaj priplula do Kalabrije in nobena izmed šestih žensk ni stopila na obalo je namreč zelo verjetno, da so gusarji načrtovali svoj podvig že pred prihodom jahte v ta kraj. ZDA / ASISTIRANI SAMOMOR Se je Kevorkian tokrat zmotil? Petintrideseta »pacientka« naj bi bila le predebela in ne bolna VVASHINGTON -Zadnja stranka zdravnika smrti Jacka Ke-vorkiana ni bila neozdravljivo bolna temeveč si je vzela življenje, ker je bila pretirano debela. To je po obdukciji sporočil sodni zdravnik iz Michiganskega Pontiaca Ljubi-sa Dragovic. Asistirani samomor Judith Carren je razplamtel polemike, ki so tlele pod pepelom po oprostilni razsodbi za Kevorkiana. Izvedelo se je namreč, da je Carreno-vo h Kevorkianu pospremil njen mož, ki je bil dvakrat obtožen, da je slabo ravnal in pretepal svojo predebelo ženo. »Ko bi to vedel, bi odložil svoj poseg: načelno ne nudim svojih storitev ob družinskih sporih,« je moral priznati Kevorkian. Judith Curren, 42-let-na mati dveh otrok, je bila 35. Kevorkianova pacientka. Njegov odvetnik Geoffrey Fieger je navedel, da je ženska bolehala za sindromom kronične utrujenosti s podobnimi simptomi kot aids. Bolezen ni bila po njegovem mnenju smrtna, a bolečine so bile take, da so opravičevale samomor. Sodni zdravnik pa ni tega mnenja. Seveda je bila ženska utrujena in potrta. Kdor pri višini 1, 55 metra tehta kar 120 kilogramov se namreč z lahkoto utrudi in je podvržen depresijam. Ženska je torej napravila samomor, ker je bila predebela. KONEC NEMIROV V JUŽNI KOREJI Policija je slrla odpor študentov Kaznovani bodo le pobudniki upora SEUL (Reuter, B.Ž.) - Južnokorejske policijske enote za boj proti nemirom so včeraj ob pomoči helikopterjev in enot za hitro posredovanje zavzeli stavbo seulske univerze, ki so jo en teden zasedali študenti, ki zahtevajo združitev obeh Korej. Eohod nad študente, ki poleg združitve s Severno Korejo zahtevajo tudi odhod 37 tisoč ameriških vojakov, se je začel zgodaj zjutraj, ko so poslopje univerze preleteli helikopterji in odvrgli tekoči solzilni plin. Več kot tisoč policistov je takoj zatem začelo vdirati v poslopje. Del enot se je prebijal prek gorečih barikad iz desk in stolov; ki so jih študenti postavili pred vsemi vhodi, ostali policisti pa so poskušali v stav- bo vdreti skozi pritlična okna. Študenti so jih medtem s strehe poslopja obmetavali s kamenjem, deskami, stoli in molotovkami. Poleg tega so študenti v glavnem hodniku zanetili požar, ki je policijsko napredovanje za krajši čas ustavil. Toda ko so policisti požar pogasili, so študenti na strehi univerze v znak predaje izobesili belo zastavo. Policija je mnogo študentov aretirala, z nekaterimi pa se je morala po zav- zetju stavbe spopasti še na seulskih ulicah. Pred vrati univerze so na razplet dogodkov čakale matere in ostali sorodniki študentov ter prosili za milost za malde radikalce. »Moj sin ni komunist,« je kričala neka zaskrbljena mati. Južnokorej-ski premier Lee Soo-sung je v ponedeljek napovedal ostre kazni za radikalce, ki po njegovem mnenju podpirajo Severno Korejo in želijo zanetiti nasilje ter tako ogroziti napore seulske vlade, ki si želi proces združitve pospešiti. Državni tožilci pa so včeraj povedali, da se bodo z obtožbami soočili zgolj voditelji enotedenskih izgredov. Mladi zagovorniki združitve s severom so morali priznati premoč varnostnih organov (Reuter) NOVICE Avstralski Aborigini skušali vdreti v parlament CANBERRA (STA/dpa) - Pred avstralskim parlamentom v Canberri je tudi včeraj protestiralo približno osemsto Aboriginov. Prvotni prebivalci Avstralije so skušali vdreti v parlament, kar so jim preprečili policisti (na Reuterjevi sliki). Pri tem sta bila ranjena dva policista in dva demonstranta. Aborigini so sprva mimo protestirali proti zmanjšanju proračunskega deleža, ki je namenjen za njihovo ohranitev, nato pa so se začeli nemiri, v katerih je bilo že v ponedeljek ranjenih 60 policistov. Finančni minister Costello je včeraj poslancem podrobno predstavil vladni varčevalni program, o katerem naj bi se parlament odočal v prihodnjih dneh. Washington in Havana izganjata diplomate VVASFUNGTON (STA) - Kuba se je odločila za izgon ameriške diplomatke Robin Mayer, zaposlene na politično-gospodarskem uradu ameriške diplomatske misije v Havani, češ da je vpletena v »neprimerne dejavnosti«. ZDA so trditve ovrgle in najostreje protestirale. V odgovor so se v VVashingtonu odločili, da izženejo kubanskega diplomata Joseja Luisa Ponceja, zaposlenega na kubanski misiji v VVashingtonu. Ponče ima teden dni časa, da zapusti ZDA. Sodišče obsodilo Cintonovega sodelavca L1TTLE ROCK (STA) - Sodišče v Little Rocku v ameriški zvezni državi Arkansas je včeraj nekdanjega arkan-saškega guvernerja Jima Guya Tuckerja, enega izmed treh nekdanjih sodelavcev predsednika Billa Clintona, spoznalo za krivega v politično-denami prevari, imenovani afera Whitewater, in ga obsodilo na štiri leta pogojne kazni. Zeleni kandidat za predsednika ZDA LOS ANGELES (STA) - Ameriški Zeleni so včeraj prvič v zgodovini imenovah predsedniškega kandidata. To je postal Ralph Nader, ki je v govora ob sklepu nacionalne konvencije Zelenih v Kaliforniji obljubil, da bo svojo kandidaturo uporabil za »izgradnjo agresivne politične moči prihodnosti«. Bill Clinton v najnovejši anketi CNN in USA-Today pred republikanskim kandidatom Bobom Doleom vodi za sedem odstotkov. V anketi sta Clinton in podpredsednik Al Gore dobila 48, Dole in republikanski kandidat za podpredsednika Jack Kemp pa 41 odstotkov glasov. Teksaški milijarder Ross Perot, ki ga je njegova Reformna stranka za predsedniškega kandidata uradno imenovala minulo nedeljo, je dobil 7 odstotkov glasov. __;_____________ANALIZA____________ Javnosti je dovolj grobosti SEUL (Reuter, B.Ž.) - Južnokorejske skrajne študente, ki so izvajali nasilno kampanjo za združitev s Severno Korejo, je javnost povsem izolirala. Oblasti trdijo, da so njihovi voditelji komunistične marionete, ki želijo blokirati južnokorejske napore za vzpostavitev miru na razdeljenem Korejskem polotoku. Včerajšnji napad na seulsko univerzo, katerega namen je bil pregnati študente, ki so se zabarikadirali v poslopju, predstavlja najhujši policijski spopad s študenti, odkar je predsednik Kim Jong Sam leta 1993 prevzel oblast. Kritiki del krivde za nerede pripisujejo prav njemu in zmedi, ki jo je povzročila njegova nekoherentna politika do Severne Koreje. Toda metode, h katerim so se zatekli mladi protestniki, kljub temu uživajo le malo simpatij, pa čeprav protivladni protesti, med katerimi se študenti s kamenjem spopadajo s poli- cijo, že dolgo predstavljajo rdečo nit juznokorejskega študentskega življenja. »Stvari so se spremenile. To, kar počnejo študenti danes, je bilo sprejemljivo v šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih, v devetdesetih pa je postalo neprimerno,« meni profesor političnih znanosti Kim Sung Joo. Ze kar tradicionalno je postalo, da korejski študenti predstavljajo ljudsko vest, ki spregovori v časih narodnih kriz. Univerzitetni kampusi predstavljajo plodna tla, na katerih se razvijajo neustrašni študentski borci za demokracijo, ki so za svoje ideale pripravljeni žrtvovati tudi ži-vjenja. Prav študentje so bili denimo tisti, ki so prispevali ogromen delež h koncu vojaške vladavine in uvedbi demokracije. In ko je demokracija pognala korenine ter je komunizem skoraj po vsem svetu doživel kolaps, so mnogi študenti opustili svoja ko- munistična nagnjenja. »Da se študenti zavzemajo za združitev, je že v redu, le njihove metode so preveč grobe in skrajne,« meni profesor Kim Ho Jin in dodaja, da del krivde leži tudi pri vladi, ki naj bi prav tako ukrepala nekoliko pregrobo. Vlado za zadnje nemire krivijo tudi pripadniki opozicijskega Narodnega kongresa za novo politiko, ki menijo, da so odnosi med obema Korejama povsem porušeni, za kar naj bi bila odgovorna predvsem južno-korejska vlada. »Če bi se vlada pri vodenju odnosov s Severno Korejo bolje odrezala, študenti ne bi imeli prav nobenega razloga, da bi se zabarikadirali v poslopju univerze. Kako lahko krivimo študente, če še vlada nima razčiščenih pojmov o odnosih s Severno Korejo,« meni neki akademik, ki ni hotel biti imenovan. Študenti podpirajo severnokorejsko vizijo združene Koreje, v kateri bi ostali sedanji vladi obeh Korej nedotaknjeni. Starejši Južnokorejci pa se še spominjajo korejske vojne in prav to je po mnenju nekaterih analitikov razlog, da študentom ni uspelo dobiti podpore širše javnosti. »V preteklosti so se študenti borili za demokracijo in za konec vojaške vladavine, kar je javnost podpirala. Toda vnovična združitev je povsem drugo vprašanje,« meni Kim Ho Jin in dodaja, da se študenti za združitev zavzemajo iz preprostega dejstva, da so Južno- in Severnokorejci eno. Tega se ljudje že dolgo zavedajo, vendar je vprašanje uresničitve ideje o združitvi polotoka povsem drug problem. Po mnenju predvsem opozicijskih pristašev je le malo protestirajočih študentov severnokorejsko usmerjenih. Tega se zaveda tudi vlada, česar pa noče priznati, ker želi na ta način javno mnenje pridobiti na svojo stran. JAPONSKI OBRAMBNI MINISTER SKUŠA RAZBREMENITI OPORIŠČA NA OKINAVI Nihče ne mara ameriških topov Paul Eckert/Reuter TOKIO - Japonski obrambni minister Hideo Usui, Id se je v začetku tega tedna podal na večdnevno turnejo po državi z več kot zahtevnim ciljem - poiskati nove lokacije za namestitev nepriljubljenih ameriških topniških enot in njihovih vadbenih poligonov, s čimer naj bi razbremenili oporišča na otoku Okinava, kjer se nahajajo tri četrtine vseh ameriških sil na Japonskem-, je doslej prav povsod dobil enak odgovor: »Pri nas že ne!« Usui, ki se je odpravil prosit za razumevanje v pet različnih pokrajin, je najprej poskusil srečo v Sizu-ki in Jamanašiju, dveh prefekturah na širšem območju Tokija, kjer sicer pripravljajo vojaške vaje japonske oborožene sile. »Mi v Jamanašiju nosimo svoj del bremena, na Okinavi pa naj nosijo svojega,« je bil neizprosen tamkajšnji guverner Ken Amano, ki je obrambnega ministra poleg tega spomnil na dejstvo, da »njegova« pretežno poljedeljska pokrajina že zdaj gosti ame- riško oporišče, ki se nahaja ob vznožju gore Fudži. Usuijevi pozivi so na podobno gluha ušesa naleteli tudi v Sizuki, predstavniki preostalih treh prefektur - Hokaida in Mijagija na severa ter Oite na jugu Japonske - pa so še pred ministrovim prihodom prav tako jasno nakazali, da so vse prej kot naklonjeni zamisli, da bi ameriški topničarji na njihovi zemlji preskušali svojo ognjeno moč. Da ne bi izgledalo, kot da se je že vnaprej vdal, je Usui odočno zatrdil javnosti, da bo storil vse, da v proračunskem letu 1997 manevri ne bi več potekali na Okinavi. Kratkoročni cilj turneje obrambnega ministra je omogočiti začetek uresničevanja sporazuma, ki sta ga pretekli teden sklenili ZDA in Japonska in ki predvideva preselitev poligonov, na katerih se ameriški topničarji urijo s pravim strelivom, z Okinave, ki leži na skrajnem jugu japonskega otočja, na pet različnih vadbišč v notranjosti Ja- ponske. To pa naj bi bil le prvi korak proti dolgoročnemu cilju, ki sta si ga zastavila VVashington in Tokio - pomiriti duhove na Okinavi, kjer je proti ameriško razpoloženje preraslo v množične proteste, potem ko so marinci lani posilili mladoletno domačinko. Lokalni politiki so takrat brž izkoristili trenutek in prignali tleče nezadovoljstvo do vrhunca ter zahtevali, naj ameriške sile zapustijo otok. Usui se je lotil prepričevanja petih guvernerjev prav v trenutku, ko je sodni spopad med vlado v Toki-ju in guvemejem Okinave Masahi-dom Oto prešel v odočilno fazo. Kabinet je namreč sprožil več tožb proti Oti, ker ta ni hotel igrati vloge podaljšane roke Tokija in prisiliti lastnikov zemlje na otoku, da podaljšajo najemne pogodbe z ameriško vojsko. Vrhovno sodišče naj bi prvo dokončno razsodbo izdalo konec tega meseca. Veljavnost pogodb se izteče maja prihodnje leto in če pristojni do tedaj ne najdejo ustrezne rešitve, se bodo ameriške sile znašle na tuji zemlji brez sleherne zakonske polage, kar bi utegnilo resno zaplesti varnostne vezi med državama. Da bi dosegla spravo s prebivalci Okinave, najrevnejše izmed 47 japonskih prefektur, je vlada včeraj naročila skupini strokovnjakov, naj izdela načrt za spodbujanje industrijskega razvoja in zaposlovanja na območjih, kjer se nahajajo ameriška oporišča. Na otoku bodo 8. septembra - ravno v času prve obletnice omenjenega posilstva - izvedb referendum, na katerem se bodo volici izrekali o nadaljnji navzočnosti Američanov. Pri tem gre za še en (ne prvi ne zadnji) primer »plebiscitarnega upora« lokanih oblasti proti odločitvam vlade v Tokiju. V začetku avgusta so denimo prebivalci vasi Maki v pokrajini Migata na (neobvezujočem) referendumu zavrnili načrt o graditvi jedrske elektrarne na tamkajšnji plaži. S PREMIRJEM V ČEČENIJI OČITNO NE BO NIČ Pulikovski grozi z uničenjem Groznega Lebed dvomi o pristnosti Jelcinovih dekretov MOSKVA, GROZNI (Reuter, B.Ž.) - Prestrašeni civilisti so včeraj množično zapuščali Grozni, potem ko je poveljnik ruskih sil v Čečeniji, general Konstantin Pulikovski, zagrozil, da bo z letali in težkim topništvom pregnal upornike iz mesta. Čeprav se bombardiranje še ni začelo, bo danes v čečensko prestolnico že tretjič v zadnjem tednu odpotoval ruski varnostni poglavar Aleksander Lebed, ki je včeraj z dvomi v pristnost Jelcinovih dekretov o krizi v Čečeniji v Kremlju povzročil pravi politični kaos. Številni se sprašujejo, ali Rusijo sploh še vodi Jelcin, ki se je od izvolitve v javnosti pokazal le enkrat. Lebed, ki je na položaju predsednika Sveta za varnost le dva meseca, a si je že v laseh z mnogimi kremeljskimi vplivneži, je včeraj izrekel nekaj zelo ostrih besed. Med drugim je dejal, da so na zadnjih dekretih o Čečeniji ponarejeni Jelcinovi podpisi, kar daje slutiti, da so bili dekreti sprejeti brez vednosti predsednika. Dekret, ki od Lebeda zahteva vnovično vzpostavitev ruskega nadzora nad Groznim, si vojska razlaga kot namig za začetek priprav na obsežno bombardiranje čečenske prestolnice, kar bi spodkopalo vse Lebe-dove mirovne napore, piše v izjavi Sveta za varnost. »To bi v bistvu pomenilo začetek obsežne vojaške operacije, v kateri bi sodelovala letalstvo in topništvo. Takšna operacija bi terjala veliko izgub med zveznimi vojaki, veliko žrtev med civilnim pre-bivlstvom povzročila pa bi tudi upravičeno nezadovoljstvo po vsej državi,« še piše v omenjeni izjavi Sveta za varnost. Lebed in čečenski voditelji so prejšnji teden dosegli premirje, ki naj bi omogočilo nadaljevanje mirovnih pogovorov. Poveljnik ruskih enot v Čečeniji Konstantin Pulikovski, ki je v soboto podpisal ukaz o premirju, je Čečene v ponedeljek že obtožil, da premirje izkoriščajo za vkopavanje v Groznem, ki so ga zavzeli pred dvema tednoma. »Sila se mi zdi edini možen način za izhod iz nastalega položaja v Groznem,« je dejal Pulikovski, ki je dal v ponedeljek civilistom oseminštirideset ur časa, da se umaknejo iz Čečenski uporniki, ki nadzorujejo Grozni, so se ustrezno pripravili na morebitno rusko ofenzivo (Reuter) čečenske prestolnice, iz katere je ruska vojska odločena izgnati upornike. Pulikovski je izrazil prepričanje, da je načrtovana vojaška akcija v nacionalnem interesu in bo zato dobil podporo vseh ruskih voditeljev. Uporniški vrhovni poveljnik Aslan Maškadov pa je včeraj pozval Lebeda, naj uporabi ves svoj vpliv in pritisne na Pu-likovskega ter zaustavi bližajočo se norost. Medtem ko se je Čečenija znašla na robu vsesplošne vojne, pa se je Jelcin odpravil na počitnice. Kremeljski predstavnik Sergej Ja-stržembski je dejal, da si bo Jelcin odpočil na daljših počitnicah ob slikovitem jezeru Val-dai, vendar so uradniki iz regije Novgorod, kjer leži Valdai, dejali, da o tem nič ne vedo. Jastr-žembski je tudi zanikal poročilo radia Eho Moskvi, da je ruski predsednik že od 15. avgusta v specializiranem centru za srčne bolezni. Novinarji omenjenega radia pa so sporočili, da trdno stojijo za svojo zgodbo, po kateri naj bi zdravniki postavili dia- gnozo, da ima Jelcin »zmerno resne srčne težave«. V nekaj urah naj bi se odločili, poroča radio, ali bodo ruskega predsednika operirali. Jastržembski je že v ponedeljek zanikal v tedniku Time objavljeno novico, da nameravajo Jelcina prepeljati v neko švicarsko kliniko, kjer naj bi mu vstavili srčni spodbujevalnik. CIVILISTI BEŽIJO IZ GROZNEGA IZNAJDLJIVI ČEČENSKI UPORNIKI IZKORIŠČAJO SOVRAŽNIKOVO PREMOČ Prestrašeni civilisti so včeraj množično zapuščali Grozni, potem ko je poveljnik ruskih sil v Čečeniji, general Konstantin Pulikovski zagrozil, da bo z letali in težkim topništvom pregnal upornike iz mesta. Ce se bodo v ruskem poveljstvu odločili za izgon upornikov iz čečenske prestolnice, bodo v napadu sodelovali bombniki, helikopterji, večcevni metalci raket in tanki ei ____ černorečje ^ ^ ^Begunci so sporočili, da so ruska letala j* večkrat napadla Gudermes uporniške položaje .CT Grozni Urus- JI Martan Z1 ■ ll#- Helikopter Mil Mi-24 »Hind«, imenovan tudi Hudičeva kočija, je izjemno zmogljivo bojno sredstvo, saj lahko poleg 120 57- mm raket z različnimi bojnimi konicami prevaža tudi osem vojakov z vso njihovo bojno opremo Krokodili hranijo kačo v nedrih GROZNI (Reuter, M.S.) - Čečenski upornik Sulejman Hadžimuradov ni imel kupa dolarjev, ki bi ga potreboval za nakup protiletalskega orožja. Ustvarjalna žilica pa mu ni dovobla, da bi ostal brez njega. Srebrno raketo, ki je kar nekaj centimebov višja od njega, je izvlekel iz zrušenega ruskega jurišnega helikopterja, imenovanega »krokodil«. »Ko leti nizko, ga ni težko zrušiti z enim od teh,« se zasmeje Sulejman in pogladi blešece orožje, ki si ga je obesil prek ramen. »Vsakič, ko sestrelimo kakšnega, pa dobimo priložnost, da si naredimo nove. Z njimi zlahka uničiš tudi tank,« veselo pripoveduje Sulejman, ki je raketi dodal lesen ročaj. Ker orožje ni bila narejeno za ročno izstreljevanje, lahko izpušni plamen poškoduje strelca. Sulejman zato nosi gumijasto masko, podloženo z negorljivimi snovmi. »Moraš jo imeti, saj te drugače v trenutku spraži,« pojasnjuje. Uporniki bdijo, da so v zadnjih dveh tednih sestrelib najmanj devet ruskih »krokodilov«. Sulejmanje prepričan, da so bile za večino usodne prav taksne rakete, kot je njegova. Drugi uporniki, ki so imeb to srečo, da so se do-kopah do ročnih metalcev raket, svoja orožja mašijo z bombažnimi materiali. Učinek ujetih plinov deluje kot turbo polnilec. Raketa leti veliko dlje, vendar pa orožje nemalokrat raznese v rokah strelca Prav pogum upornikov je glavni razlog za neučinkovitost ruskih sil, ki imajo na razpolago neomejeno število letal in helikopterjev, več tisoč oklepnih vozil in desetkrat več vojakov kot uporniki. Čečeni nimajo nobenih letal, pribbžno dvajset oklepnikov in nekaj topov. Večina se zana- ša na svoje kalaSnikove in kreativnost. Tako nekateri uporniki svoje tromblonske mine polnijo še z rdečim poprom. »Če jih ne zadenejo šrapneb, jih poper začasno oslepi,« pojasnjuje upornik Abrel. Znana pe je tudi zgodba o tem, kako je pokojni voditelj upornikov Džohar Dudajev dolgo časa odlagal ruski napad na svojo domovino. V Groznem je večkrat izvedel vojaške parade, na katerih so se Čečeni postavljati z večjim Številom raket zemlja-zrak. Rusi so porabiti kar nekja časa, preden so ugotoviti, da so bila vsa orožja lažna. BOSNA IN HERCEGOVINA /OPERACIJA VULKAN SE NADALJUJE NOVICE Sibske mine letijo v zrak kljub skibem lokalnih »ekologov« SARAJEVO (Reuter, L.S.) - Enote Iforja v vzhodni Bosni se včeraj niso pustile motiti pri izvajanju operacije Vulkan, čeprav so predstavniki lokalnih srijskih oblasti zagnali vik 'O krik, češ da bodo vojaki mirovnih sil s svojim ravnanjem povzročili ekološko katastrofo. Ifor je nadaljeval z odvažanjem eksplozivnih sredstev iz srbskega skladišča v Margetidih pri So-kolcu, ki ga je 5. avgusta odkrila Natova patrulja, na posebej pripravljena mesta, kjer naj bi do kon--ca tedna uničili vseh tristo ton zaplenjenega sbe-uva za avtomatsko orožje, Protipehotnih in protitankovskih min. Inženirske 6note so na nenaseljenem območju v bližini Marge-tičev izkopale in zavarovale dve »točki za uničenje« - skupini več jam, v katere namestijo eksplozivna sredstva in jih nato aktivirajo. Potem ko so v ponedeljek pognati v zrak 24 ton min in streliva, pri čemer so se posamezni stebri dima in prahu dvigali več sto metrov v zrak, so predstavniki bosanskih Srbov protestirali pri poveljstvu Iforja in znova zahtevali ustavitev »Vulkana«, tokrat z utemeljitvijo, da utegnejo eksplozije ogroziti tamkajšnja vodna zajetja. »Zaradi srbskih pripomb smo na eni od točk začasno prekinili z 'delom’ in benutno preverjamo verodostojnost njihovih bditev, na drugi točki pa operacijo nadaljujemo po načrtih... Teoretično bi lahko izpeljali vse predvidene detonacije na enem mestu. Srbi se morajo pač sprijazniti z dejstvom, da bomo zaplenjena sredstva uničili tako ali drugače,« je pojasnil podpolkovnik Nata Mar-riner. V eksploziji bombe v Dagestanu ubit finančni minister MOSKVA (STA/dpa) - V eksploziji bombe v kavkaški republiki Dagestan so včeraj izgubile življenje štbi osebe, med njimi tudi finančni minister te mske republike, Gamid Gamidov. Osem ljudi je bilo ranjenih. Bomba, ki je bila nastavljena v avtomobilu, je ek-splodbala pri zgradbi finančnega minisbstva v glavnem mestu Mahačkala, je sporočila tiskovna agencija Interfax. V eksploziji so zgoreli štirje avtomobili. Delci eksploziva so se razleteli v razdalji do 150 me-bov. O ozadju napada zaenkrat še ne poročajo. Sirija naj bi preizkusila rakete Skud-C TEL AVTV (STA/dpa) - Sbija je po navedbah izraelskih vojaških sbokovnjakov pred kratkim preiskusila rakete Skud-C z dometom 600 kilpmebov. Izraelskega radio je včeraj ocenil, da predstavlja preizkus neposredno grožnjo Izraelu. Poskusna izsbelitev je dodatno otežila zastala mirovna pogajanja med Damaskom in Jeruzalemom in povečala napetost na območju. Radio ni poročal, kdaj naj bi Sbija opravila omenjeni poskus. Dva izraelska vojaka ubita v južnem Libanonu TIR (STA/AP) - Dva izraelska vojaka v južnem Libanonu sta včeraj izgubila življneje, potem ko so ju najverjetneje zadeli sbeli njune lastne vojske. Na tem območju med incidentom ni bilo gverilskih aktivnosti, zato tudi v izrelskem poveljstvu domnevajo, da so ju pokosili sbeli njunih soborcev. NOGOMET / PREDKOLO V POKALU UEFA Mura veliko želela a malo dosegla Danski Lyngby zmagal z 2:0 j Mura - Lyngby 0:2 (0:1) STRELEC: Jonsson (23 in 70). MURA: Černjavič, Sculac A. Baranja, Breznik Kmetec, Alihodžič, Cifer, Dvoršak, Baku-la, Kokol, Brežic, VuCicevič, Skaper S. Baranja. LYNGBY: Andersen, Bjerre, Christensen, Rytter, C. Jensen, N. Jensen, Kuhn, Luhtje, Molnar, Jonsson Hoyer, Rommedahl. Najpomembnejša tekma v zgodovini soboškega kluba se je končala s porazom in izločitvijo iz nogometnega pokala UEFA. V povratni tekmi predkola, v Kobenhavnu je bilo 0:0, so domači igralci zaceli izjemno agresivno in napadalno in v prvih desetih minutah igre so se vrstile razburljive scene pred vrati gostov. V 2. minuti je Skaper bil le za korak prekratek, minuto zatem pa je silovito streljal z roba kazenskega prostora Cifer, kak meter mimo leve vratnice. V 9. minuti sta znova VuCicevič in Skaper izigrala obrambo gostov, a Skaper ni prišel do zaključnega strela. Po kotu iz leve strani je nevarno streljal Alihodžič, toda mimo vrat. Prvi resnejši napad gostov se je končal z zadetkom v mreži domačih. Po predložku z leve strani je streljal Molnar, žoga se je odbila, Jonsson pa jo je pred golovo Črto NOVICE poslal v mrežo. Zadetek je ustavil nalete Mure in gostje so postali nevarnejši. Uvodne minute drugega dela so pripadle Muri. V 52. minuti je silovito streljal Skaper z roba kazenskega prostora, a je žoga zletela čez gol. Devet minut zatem se je zadnja priložnost domačih ponudila VučiCeviču, ki pa jo je žal zapravil. Mura je nato igrala na vse ali niC, kar so gostje s pridom izkoristili in po dveh zapravljenih priložnostih v 70. minuti naposled odločili srečanje v svojo korist. Ritter je prodrl po levi strani, njegov predložek pa je s kakih 5. metrov Jonsson neovirano spravil v mrežo domačih. Do konca bi gostje z nekoliko več koncentracije lahko še izdatneje napolnili mrežo domačih Ostali izidi: Cemomorec - HJK Helsinki 2:0 (0:0), naprej Cernomorec s 4:2; Hutnik Krakow - Olomunec 3:1 (2:1), naprej Hutnik s 3:2; CSKA Moskva - Akranes 4:1 (2:0), naprej CSKA s 6:1; Torpedo Moskva - Hajduk Split 2:0 (1:0), naprej Torpedo z 2:1; National Bukarešta - Partizan 1:0 (1:0), naprej National z 1:0; Rapid Bukarešta - Lokomotiv Sofija 1:0, naprej Rapid 1:1, Graz - Vojvodina 5:1, naprej Gak s 7:1, Spartak Moskva - Croatia Zagreb 2:0, naprej Spartak 3:3. PARAOL1MPIADA / ATLANTA ^ r KOŠARKA / TURNIR ZIMOLOh Kolajna za Slovenijo Janez Roškar je v metu kopja osvojil bron ATLANTA - Štiriinštiridesetletni Janez Roškar je na paraolimpijskih igrah invalidov v Atlanti osvojil prvo odličje za Slovenijo. V metu kopja je bil tretji (25, 88). Roškar je doslej na velikih tekmovanjih redno osvajal Četrta mesta, tokrat pa mu je uspel veliki met in je posegel po tako željenem odličju. Tekmo je začel zelo nervozno z dvema neveljavnima metoma. potem pa je v tretjem orodje zalučal 24, 22 metra in se uvrstil v finale. Tudi v finalu je imel le en veljaven met, a ta je bil dolg 25,88 metra in mu je prinesel bron. »Končno sem imel tudi jaz malo sreče na velikem tekmovanju. Tako željena olimpijska medalja je končno v mojih rokah. Zahvaliti se moram ženi in otrokoma, ki sta mi ves cas stala ob strani, prav tako pa tudi trenerju Goranu Kariču,« je povedal Roškar, ki bo danes nastopil še v metu krogle. Roškarju je za uspeh Čestital tudi slovenski predsednik Milan Kučan. Bero kolajn so povečali tudi Italijani. V sabljanju na vozičku je Ma-riella Bertini osvojila zlato, srebro pa je pripadlo Rosalbi Vettraino. V meCu sta se s srebrom pkinCala Alberto Pelle-grini in Soriano Ceecan-ti, druga sta bila tudi strelec z zračno puško Santo Mangano in plavalka na 400 m prosto Marina Tozzini, v atletiki pa je Aldo Manganaro na 400 m osvojil bron. Casagrandeju pokal Agostoni LISSONE - Filippo Casagrande je zmagovalec kole-sarsakega pokala Agostoni. V Sprintu je bil hitrejši od Ellija, Ugrumova, brata Francesca, Citracce, Po-denzane, Donatija in Belgijca Vandenbroucka. SAK poražen CELOVEC - V drugem kolu prvenstva v avstrijski regionalni figi (3. divizija) so nogometaši Slovenskega atletskega kluba (SAK) doživeti svoj prvi poraz. V vrhunski tekmi kola so pred približno 500 gledalcev v celovškem štadionu podlegli sotekme-cu za naslov prvaka Wels z 0:1. Zmagoviti gol so gosti po hudi napaki vratarja VVastiana dali že v 8. minuti. SAK je s tremi točkami in 6. mestom najbolje uvrščeni koroški klub. (I.L.) Superpokal v Munehnu BOLOGNA - Odbojkarski evropski superpokal bo 12. in 13. okotbra v olimpijski dvorani v Munehnu. Nastopiti bodo evropski prvak Las Daytona Modena, Dachau, 01ympiakos Pirej in Alpitour Cuneo. Italijanski moštvi se bosta med sabo pomerili v polfinalu. Kaznjenec za Tolmezzo VIDEM - Nogometno moštvo Tolmezzo, ki nastopa v promocijski ligi, želi najeti Maročana Abdula Hajima, ki je v svoji domovini že igral za reprezentanco. Težava je v tem, da bo Hajima do leta 1997 zaprt v tolmeškem zaporu. »Pogovoriti smo se z ravnateljem kaznilnice in vložiti vse prošnje«, je povedal predsednik kluba Dario Zearo. Za Hajima se je zanimal tudi Udinese. Obvestila SKBRDINA sporoča, da so suhi treningi za priprave na prihodnjo sezono že v teku in sicer v torkih in Četrtkih, ob 18. uri. Zbirališče na trgu Brdi-na na Opčinah. Informacije na St. 212859 in 226271. SKBRDINA sporoča vsem elanom, ki imajo potrebo popravil na Andraževih kompletih naj se javijo pri odbornikih najkasneje do 31. t. m. Planinska odseka SK DEVIN in SZ SLOGA priredita od 25. do 27. avgusta 3-dnevno turo z vzponom na Triglav. Prijave sprejemajo Se danes, 21. tm. na tel. St 208373 (Lutia-no), 200782 (Francko) in 226283 (Viktor). BOR MNIB ASKET Košarkarski klub organizira od 2. do vključno 6. septembra (od 8. do 17. ure s kosilom) kamp na stadionu 1. maja. Namenjen je vsem osnovnošolcem in letnikoma ’84 in ‘85. TeCaj bo samo ob zadostnem Številu otrok, zato pohitite s predvpisom. (Corbatti, tel. 361476 med 13. in 14. uro.) JK CUPA - Jadralna Sola prireja poldnevni nadaljevalni tečaj optimist z začetkom 4. septembra ob 13. uri na društvenem sedežu. TeCaj bo trajal do 13. septembra. Za vpis in informacije telefonirati ob sobotah, od 16. do 18. ure na tel. st. (040)299858. SD BREG - nogometna sekcija organizira v sklopu ZSSDI nogometno Solo za letnike ’88, ’89 in ’90. Prvi sestanek bo v torek, 3. septembra, ob 17. uri v društvenih prostorih. Za morebitne informacije lahko pokticete na Ste. St. 227044 vsak dan od 18. do 20. ure. NOGOMET / PRIPRAVE ZA NOVO SEZONO Juventina že drevi proti Hitu in Pro Gorizii Juventina je v ponedeljek zaCela svojo verjetno najlepšo, toda tudi najnapornejšo sezono svoje skoraj 50-letne zgodovine (prav prihodnjo leto bo štandreško društvo proslavilo 50-letnico delovanja). Požrtvovalne Juventinine odbornike z novopečenim predsednikom Dariom Prinčičem na Čelu čaka namreč v tej sezoni izjemno težka naloga: nastop Članske ekipe v elitnem prvenstvu. To je tudi prvič, da eno naše moštvo nastopa v tako visoki nogometni kategoriji. V ekipi je prišlo do precejšnjih novosti. Društvo je najelo od Piedimonteja Massima Prodoruttija in od Turriaca Simoneja Zor-zija (oba sta branilca, krilca). Juventina je prav na tem, da najame še enega močnega napadalca. Odšlo pa je kar precej nogometašev. Marino Peteani bo v prihodnjem prvenstvu igral za San Pier, Pavio in Andaloro bosta igrala pri Piedimonteju, Černigoj, Brumatti in Gambino so prestopili k Azzurri. Vse kaže, da bosta tudi Can-dutti in Marko Devetak oblekla dres kakega novega kluba. Giancarlo Villani pa bo zanesljivo še naprej igral pri štandreški ekipi. Ostala postava bo enaka kot lanska, seveda s trenerjem Francom Zuppic-chinijem na Čelu. Glede na izredno hudo konkurenco in na dejstvo, da štandreško moštvo prvič nastopa v tem prvenstvu, je Ju-ventinin cilj za to sezono seveda obstanek v ligi. Zato je potrebno, da se moštvo temeljito pripravi, z nabiranjem kondicije in ui-gravanjem: Štandreško Člansko ekipo že danes, samo po enem dnevu priprav, Čaka Sinočnji deželni derbi gladko pripadel Gorici Poli. Gorizia proti Tržačanom visoko vodila že po i. delu Pati. Gorica - Pati. Trie-ste 91:83 (37:35) GORICA: Fazzi 15, Stokes 17, Canciani, Fuma-galli, Coco, Fait, Cambridge 12, Belima, Riva 19, Mian 12, Beason 7, Girardi 4. TRST: Gori, Gironi, Laezza 10, Tonut 16, Guerra 20, Spigaglia, Herriman 13, Viannini 2, Pol Bodetto 14, Ogrisek, Robinson 8, Zam-bon, Giacomi. Začetek derbija na košarkarskem turnirju Zi-molo v GradišCu je bil pravi monolog Goričanov. Po štirih minutah tekme je bil rezultat že 12:2, v deseti minuti pa celo 28:11 za Gorico. V tem delu sta bila posebno učinkovita Stokes in Cambridge, saj sta s precejšnjo lahkoto zadevala izpod koša. Igralci tržaške ekipe pa so imeli zares velike težave v napadu, saj ob odsotnosti Burtta nimajo nobenega igralca, ki bi učinkovito zaključeval napade. Nekaj več so gostje pokazali, ko so prešli v agresivno obrambo po celem igrišču in z prestreženimi žogami omilili zaostanek V drugem polčasu sta si bili ekipi v glavnem enakovredni, tako da se je prednost domačinov stalno sukala pri desetih točkah (70:60 v 30. min.), o končnem zmagovalcu pa ni bilo nikoli dvoma. Goričani so vsekakor pokazali, da so že dobro uigrani, predvsem pa je bil spodbuden nastop obeh Američanov, saj sta zaigrala zares solidno tako v napadu kot tudi v obrambi. Tržaška ekipa pa je pokazala veliko dobre volje, odsotnost glavnega strelca Burtta pa je prehuda, da bi lahko ocenili moč moštva. Mash Verona - Pati. Trie-ste 85:73 TRIESTE: Gori, Gironi 8 (1:1, 2:4, 1:2), Laezza 11 (6:6,1:2, 1:3), Tonut 7 (2:2, 1:1,1:5), Guerra 12 (3:4,3:8, 1:2), Spigaglia, Herriman 11 (-, 4:8,1:2), Vianini 16 (2:3, 7:11), Pol Bodetto 6 (2:3, 2:5), Ogrisek, Robinson 2 (2:2, 0:1, 0:1), Zambon. PON: Herriman MASH VERONA: Capel-li, Bullara 8 (3:4, 1:2, 1:3), Boni 8 (4:4, 2:4), luzzolino 27 (6:6, 3:7, 5:7), Dalla Vec-chia 5 (-, 1:1,1:1), Jerihov, Galanda 4 (2:2,1:3, -), Nobile 5 (1:4, 2:4), Dondero 17 (5:5, 3:9, 2:3), Keys 11 (1:2, 2:5,2:3) Skupno za Trst 23 osebnih napak, 18:21 prosti meti, 20:40 dve točki, 5:15 tri točke; za Verono 22 osebnih napak, 22:27 prosti meti, 15:36 za dve točki, 11:17 za tri točke. sodnika Vianello in Via-nello iz Mester Pati. Gorizia - Floor Padova 102:92 GORIZIA: Fazzi 19 (2:2, 4:4, 3:6), Stock 15 (1:2, 7:9, -), Canciani, Fumagalli 1 (1:2, 0:3, 0:4), Cocco, Fajt, Cambridge 29 (5:8, 12:20), Bellina 0 (-, 0:1, -), Riva 23 (10:10, 5:9, 1:5), Mian 7 {-, 2:3,1:2), Beason 4 (2:2,1:1, 0:1), Gilardi 4 (-, 2:4, -) FLOOR Brotto 10, laco-pini 23, Battisatella 6, Tim-me 5, Sales 6, Cossa 6, De Raffaele 11, Collie 25. V prvem dnevu je tržaški prvoligaš dosegel pričakovan poraz proti Mashu. Mash je visoko povedel s 16:4 in dokazal že dobro stopnjo priprave. Tržačani so se v 10. minuti približali na 28:24, a pred koncem polčasa je Verona po zaslugi odličnega luzzolina spet pritisnila na plin in si priigrala solidno prednost. V drugem nastopu prvega dne je Gorica proti Padovi solidno pričela. Američan Dexter Cambridge je gospodaril na igrišču, nato pa so prišle na dan stare hibe Goričanov, ki prevečkrat pozabijo na obrambo. Drugi del tekme je bil v znamenju absolutnega ravnovesja (58:55 za Gorico v 26. minuti, 75:71 v 32 minuti). V zadnjih akcijah sta o zmagi odločala najprej Stokes, nato pa Antonello Riva. (Livio Semolič) izredno zahteven turnir: nastop na mednarodnem troboju za Trofejo mesta Gorica, na katerem bosta poleg štandreške ekipe igrala še slovenski prvak Hit Gorica in Pro Gorizia. SPORED: ob 20.00: Hit Gorica - Juventina; 21.00: Pro Gorizia - Juventina; 22.00: Pro Gorizia - Hit Gorica. Istočasno s članskim moštvom so zaceli trenirati tudi mladinci, ki bodo letos spet nastopiti v deželnem prvenstvu. Treniral pa jih bo Sandro Sacchet iz Krmina, ki je bil lani zadolžen za mladinski sektor pri Cormoneseju. Poleg mladincev bo Juventina imela še ekipo cicibanov. Novost pa je tudi ta, da je štandreško društvo začelo pogovore s Sa-vodnjami in Mladostjo za skupno mladinsko aktivnost in je že odstopilo pet svojih nogometašev za združeno moštvo začetnikov. (bi) Na slikah, levo predsednik Dario Prinčič, desno trener Franco Zuppi-chtiti JADRANJE / POKAL COLUSSI V TR21CU Benčič (Čupa) prvi v »europi« Guštin (Sirena) zmagat v drugi regati, a je bil na koncu te sedmi Konec preteklega tedna je jadralni klub Oscar Cosulich iz Tržiča organiziral tradicionalno regato, veljavno za Pokal Colussi. Na manifestacijo, ki je bila namenjena kar šestim kategorijam in sicer SNIPE, 470, 420, laser standard, laser radial in europa, se je vpisalo skupno kar 62 posadk. 2e v soboto so se naši jadralci takoj izkazali: v vetru 3 m na sek. je v kategoriji europa Maurizio Benčič (Cupa) zasedel 1. mesto na prvi preizkušnji in 3. mesto na drugi, Miran Guštin (Sirena) pa je zasedel 3. in 1. mesto. V kategoriji laser radial je Kristjan Kovačič (Cupa) v ostri konkurenci dvakrat zasedel 4. mesto. V kategoriji laser standard sta se Ivan Zidarič in Aleš Omari (oba Sirena) tudi solidno izkazala. V nedeljo je organizatorjem uspelo izpeljati le eno izmed dveh predvidenih preizkušenj, na kateri je v vetru 2 m na sekundo spet zaslovel Maurizio Benčič, ki si je tako zagotovil odlično 1. mesto na končni lestvici. Miran Guštin pa je bil diskvalificiran zaradi predčasnega Starta in je tako na končni lestvici zdrsnil na 7. mesto. V kategoriji laser radial je Kristjan Kovačič zasedel končno 5. mesto, med standardi pa sta se Zidarič in Omari uvrstila na solidno 5. oziroma 6. mesto. Mitja Bližan ponovno na 2. mestu Jadralno društvo Oscar Colusich je v nedeljo v Tržiču priredil tudi sedmo (predzadnjo) regato, veljavno za conski pokal v kategoriji laser standard. V vetru 2/3 m na sekundo je organizatorjem uspelo izpeljati le en° preizkušnjo, na kateri se je Mitja Bužan (Cupa) v konkurenci 25 plovi uvrstil na 2. mesto. S to uvrstitvijo pa je Mitja sedaj na 1. mestu začasne ie' stvice. Zadnja preizkušnja, ki bo 22. septembra v Devinu, bo vsekakor odločil na, saj mu Rivoli (SNA) ter zagrizeni Nevierov (SVOC) sledila le s tremi oziroma šestimi točkami zaostanka. GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA BST Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Jesenska simfonična sezona: v teku je vpisovanje novih in potrditev.starih abonmajev; Opozarjamo, da bo blagajna gledališča Verdi zaprta zaradi počitnic do 10. septembra. Miramarski park Predstava »Luči in zvoki« Danes, 21. t.m., ob 21.00 »II sogno imperiale di Miramare« (v nemščini), in ob 22.15 »Una favola viennese a Miramare«. Juhi, 22. t.m., ob 21.00 »II sogno imperiale di Miramare«, in ob 22.15 »Una favola viennese a Miramare«. Kavarna Tommaseo V soboto, 31. t. m., ob 20.30 koncert pianista Guida Cergolija in Liliana Bamboschek. Na programu Strauss, Ghershvvin, tržaške pesmi. Rezervacije v Kavarni Tommaseo (Riva Tre Novembre 5) tel. 366765. GORICA Alpe Adria Puppet Festival Od 1. do 7. septembra - Animatorsko gledališče. V petek, 23. t. m., ob 11.30 bo v Beli dvorani goriške občine tiskovna konferenca, na kateri bodo predstavili program festivala. BOUUNEC Rosandra Crossing 96 Od 28. t. m. pa do 11. septembra se bo, v organizaciji zasebne radijske postaje Balkan Station 89MHZ (ex Radio Onda Libera) odvijala ob gledališču France Prešeren vrsta prireditev. Na vrsti bodo koncerti, gledališke predstave in predvajanje filmov: 28. t. m. bo nastopila skupina Marlene Kuntz in predvajali bodo film Emira Kusturice »Under-ground«; gledališki predstavi bosta 3. septembra, ob 21. uri »Compagni di branco«, Marca Casotta, Nicole Coppo in Francesce Varsori in 4. septembra, ob 21. uri »Storia di Augusta« A. Piance, G. Del Giudice in Clau-dia Misculina, isti dan bodo ob 20. uri predstavili knjigo »Storia di Augusta«. KOROŠKA BEKSTANJ Bekstanjski festival - V glasbenem šotoru bo v petek, 23. t.m., ob 20.00 nastopila Claudia Jung. ŽELEZNA KAPLA Društvena soba SPD Zarja: danes, 21. t.m., °b 20. uri: »Evropski parlament« pogovor s svetovalcem socialdemokratske stranke Avstrije B.Sturm-Schnablom. Radiše Kulturni dom: jutri, 22. t.m., ob 20.00 -»Evropski parlament«, pogovor z Bojanom Sturm-Schnablom, svetovalcem frakcije SPo v EP. Srečanje bo tudi v petek, 23. t. m., v Šentjanžu v Rožu, K&k center, ob 20. uri in v soboto, 24. t. m., ob 20. uri v Domu Sodalitas v Tinjah. PLIBERK V Soitoru SPD Edinost na jormaku bo v petek, 30. t. m., ob 11. uri 4. mednarodno srečanje upokojencev s plesom in srečelovom. Igra trio Nasmeh; v soboto, 31. t. m., ob 12. uri koncert godbe na pihala Liboje, ob 15. uri ples in prosta zabava ob glasbi Podjunskih muzikantov. sSlSB RAZNE PRIREDITVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA IBH Muzej Revoltella Jutri, 22. t. m.,: ob 21. uri na ogled animacijski filmi Maxa in Daveja Fleischerja. Prireditelj je Cappella Underground. GLASBA I8SI Grad Sv. Justa Castello in aria - Triestate '96 V torek, 27. t. m. bo na vrsti koncert skupine Agricantus. V četrtek, 29. t. m., ob 21.30 - bo nastopila komična igralka Lucia Vasini. V četrtek, 5. septembra, ob 21.30 bo nastopil Raul Cremona (Čarodej iz Oronza). Koncerte organizira Združenje Globogas; vstopnice: UTAT v Pasaži Protti (tel. 630063); informacije: Grad sv. Justa (tel. 308300). Mestni muzej Sartorio (Largo Papa Giovan-ni XXIII) Danes, 21. t.m., ob 20.30, 21.30 in 22.30 -Tretji del glasbene predstave Alfreda Lacose-gliaza »La strada che porta a Levante«. Tržaško koncertno društvo sPoroča, da se bo koncertna sezona 1996/97 Pričela 11.11.96 in se zaključila 21.4.1997. BRIŠČIKI Dom pristaniških delavcev Danes, 21. t. m., ob 21. uri koncert skupine Inti Illimani. Prodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti. TRŽIČ 14. septembra bo nastopil priljubljeni kan-tavtor Ligabue. Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti. GORICA Musič master Classes '96 Do 2. septembra se bodo po raznih mestih zvrstili koncerti opernega petja. Komorna glasba Goriški grad-Grofova dvorana:V petek, 23. t.m., ter 20. in 27. septembra bodo na sporedu koncerti opernega petja. Kulturni dom Od 7. do 15. septembra - XV mednarodni natečaj R. Lipizzer- srečanje mladih violinistov. Trg Unita Zadnji poletni koncert tržaške občinske godbe na pihala »G. Verdi«, ki jo vodi Renzo Da-. Uhani bo v ponedeljek, 26.t. m.. PASSARIANO Villa Manin V petek, 13. septembra - 21.00 - Koncert kantavtorja Claudia Baglionija. RAZSTAVE Miramarski park: V konjušnici je do 7.1.97 na ogled razstava »Praški zaklad«. Urnik: do 36. oktobra od 9. do 19. ure in od 26. oktobra uo 7. januarja od 9. do 18. ure. Dbcinska razstavna dvorana na Trgu Unita: Do 5.9. je na ogled razstava Tiepolo - risbe iz kolekcije Sartorio. Muzej Sartorio (Largo Papa Giovanni KXlII): Do 13.10. je na ogled razstava risb slikarja iz 17. stoletja Tiepola. Muzej Revoltella: Na ogled je razstava umet-Uin Nina Perizija (1935-1993). Na ogled je tudi razstava pop slikarja Američana Jima Dine. Umik ob delavnikih: 10-13 *' ‘n 15-24; ob praznikih 10-13 in 18-24. Galerija Bassanese: na ogled je razstava Alika Cavaliereja z naslovom »Pian Cordova, Romagnano Sesia 28078». Miui betoviscarska ustanova: Do 29. t.m., je na °gled razstava slikarja Guida Massarie. Ur-nik: vsak dan od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. SltANA Mala galerija: Do 20. septembra bo na ogled razstava barvnih fotografij natečaja »Sfaiv-Uost Krasa«, ki jo prirejajo Založba Zbrinca, Podjetje Motrans in ZKO Sežana. Otvoritev b° v četrtek, 22.8. ob 18. uri. šUNjgL v razstavišču Stolp na vratih je na ogled razstava fotografij Fotokino skupine Nova Gori-Ca in uporabne skulpture Marka Mladovana. KOROŠKA_________________________ CELOVEC Deželni muzej: do 30.9. je na ogled razstava »Zgodnje krščanstvo na Koroškem«. Deželna galerija: do 8.9. je na ogled razstava »Do danes - dve stoletji umetnosti na Koroškem«. Galerija Ars Temporis: Do 15.9. je na ogled razstava Cermak/Cermak: nakitni objekti. BV Galerie (Feldkirchnerstrasse 31): v torek, 30. t. m., ob 19. uri otvoritev razstave Jožeta Tisnikarja. ŠENTJANŽ V ROŽU k-k center: do 20.9. je na ogled skupinska razstava. BELJAK Muzej mesta Beljak: na ogled je razstava Skriti zakladi (mineralogija in zgodovinsko rudarstvo na Koroškem). ROŽEK Galerija Sikoronja: Do 1.9. je na ogled skupinska razstava »Reddez-vous v avgustu» Grajska galerija: Do 30.9. je na ogled razstava del Veronike von Degenfeld. TINJE Don prosvete Sodalitas: Na ogled je razstava »Slike in objekti« Hewige Bledi. LIBUCE Dri PLIBERKU Galerija Falke: Do 15.9. je na ogled razstava ob 10-letnici smrti Hermanna Falke. GLEDALIŠČA SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Ljubljana tel: 061/331-945 SlOVtNSKEGA NMtOONEO, GLEtVUJSCA V UUSUAJ* Poletna sezona v sodelovanju s Festivalom Ljubljana: Vpis abonmajev za sezono 1996/97: - dosedanji abonenti od 30. septembra do 5. oktobra, - novi abonenti od 7. do 12. oktobra. Operni program: L. van Beethoven: FIDELO, A.Foerster GORENJSKI SLAVČEK, G. Puccini LA BOHEME, C. Debussy PELLE-AS IN MELISANDA. Baletni program: R. K. Sčedrin ANA KARENINA, GEORGE GERSHVVIN (celovečerni balet). MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopova 14 tel: 061/210-852 T. Partljič: STAJERC V LJUBLJANI Danes, 21. avgusta, ob 20.30, v ljubljanskih Križankah. A. Jarry: KRALJ UBU Četrtek, 29. avgusta, ob 20.30. SNG OPERA IN BALET MARIBOR Slovenska 27 Maribor G. Donizzeti: LUCIA DI LAMMERMOOR Torek, 27. avgusta, ob 20.30, v ljubljanskih Križankah. CANKARJEV DOM II RAZSTAVE GALERIJA BOŽIDAR JAKAC Kostanjevica na Krki in GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI Sloveni Gradec Otvoritev pregledne razstave slik Stefana Marflaka, v petek, 23. avgusta, ob 18. uri. Do 25. avgusta, od 10. do 19. ure, nedelje od 10. do 14. ure, ob ponedeljkih zaprto: Arheološka razstava: POZDRAVLJENI PRE-DNAMCI! - Ljubljana od prazgodovine do srednjega veka. Informacije na teh: 061/67 360. Od torka do petka ob 10. uri na ploščadi pred CD-jem (do petka, 23. avgusta); Programi za otroke - Skozi igro spoznavajmo prednamce! iv Cj iHii POD HOMANOVO LIPO Mestni trg. Skofia Loka V petek, 23. avgusta, ob 20. uri na Mestnem trgu nastop skupine IRA ROMA. V petek, 30. avgusta, ob 20. uri: Večer country glasbe, nastopa skupina COUNTRV JOY, na Mestnem trgu. TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER Turistično društvo Rogaška Slatina V soboto, 24. avgusta, ob 20.30: Plesna revija z plesno skupino LUKEC iz Krškega (Kristalna dvorana). V sredo, 28. avgusta, ob 20.30: Koncert - udeleženci poletne klavirske sole v Rogaški Slatini (Kristalna dvorana. V petek, 30. avgusta, ob 20.30: Serenade - MePZ V torek, 20. avgusta so v Cankarjevem domu počastili pettisočo obiskovalko velike arheološke razstave Pozdravljeni, prednam-ci! - Ljubljana od prazgodovine do srednjega veka. Obiskovalki Maruši Koželj so organizatorji poleg prostega vstopa na razstavo podarili tudi bogati razstavni katalog, plakat razstave in komplet vstopnic za jesenski mednarodni Film Art Lest. »Freya«, Šmarje pri Jelšah (Paviljon Tempel). TRNFEST '96 Danes, 21. avgusta, ob 21. uri: Rock, folk in blues večer s kalifornijskim dnom DAVID THOM BAND, ki ga sestavljata kitarista in vokalista Brat Tisdel in David Thom. V petek, 23. avgusta, ob 21. uri: Promocija prve CD plošče »Stari grehi, nova sramota« izvajalcev slovenske ljudske glasbe. V soboto, 24. avgusta, ob 21. uri: Nastop romske etno skupine KONTABAND. V nedeljo, 25. avgusta ob 21. uri: Lolipopjazz večer s Ku-dovim hišnim jazz triom LOLITA. Svoje stare in nove, predvsem pa najno-vejSe iz zadnje plošče Lo-lipop bodo godli Primož Simončič (saksofon), Mirsad Šabič (bobni), Iztok Vidmar (bas). NARODNA GALERIJA Puharjeva 5 Liubliana Antonio Paroli /1688-1768) Razstava tega baročnega slikarja bo na ogled do 1. septembra. MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14 Ljubljana Gunter Brus Bliskoviti vpadi v vnaprej dane ideje. Del zbirke 5000 del do zdaj neznanega avtorjevega opusa. (Do 25. avgusta) GALERIJA ALKATRAZ Metelkova Skupinska razstava. Alenka Pirman, Boštjan Drinovec, Davide Grassi, Frenk Fidler, Goran Medjugorac, Jože Barši, Marko Jakše, Boštjan in Luka Drinovec, Marko Kovačič, Matej Bizovičar, Mojca Pungerčar, Silvan Omerzu, Urša Toman, Boštjan Novak, Andreja Suhadolc, Nataša Tajnik. (Do 1. septembra) KIČ KRIŽANKE Tra francoske revolucije 7 Ljubljana Karla Bulovec Mrak Risbe iz obdobja 1921 -1953. Razstava bo na ogled do 31. avgusta. SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ Muzejska 1 Liubliana KITAJSKI PAPIRNATI ZMAJI Razstava bo na ogled do 8. septembra. EGUERNA Gregorčičeva 3 Ljubljana Skupinska razstava S.L.I.K.A.R.S.T.V.O. Razstava bo na ogled do 27. avgusta. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Dunajska 31 Liublianaa Sergej Kapus Slike. Razstava bo na ogled do 27. avgusta. GALERIJA EROS Kabaret Nebotičnik Stefanova 1 Ljubljana Razstava Darje Vidic. (Do 22. avgusta). GALERIJA TIVOLI Pod turnom 3 Liubliana 4. VELIKA NAGRADA RISBE ALPE-JADRAN. Bienalna razstava srednjeevropske risbe, na ogled bo do 31. avgusta. MALA GALERIJA Slovenska 35 Liubliana Zora Stančič CHIAORUSCURO. Slike. (Do 1. septembra) MALA GALERITA NA VELENTSKEM GRADU Velenje Anton Repnik (Ekspresivne podobe iz kmečkega življenja.) Razstava bo na ogled od 13. avgusta. RAZSTAVNI SALON POUK Cesta m. Tita 12 JESENICE V petek, 23. avgusta, ob 18. uri bo otvoritev in ogled razstave likovnih del Slavimirja Mihajlo-viča in Antona Modrijana. GALERIJA IVANA GROHARJA Mestni tra 37 Skofia Loka V četrtek, 22. avgusta, ob 19. uri bo otvoritev razstave slikarke Sare Nataše Šušteršič Plota) s. FESTIVAL LJUBLJANA 44. MEDNARODNI POLETNI FESTIVAL Križanke, 22. avgusta in Cerkev sv. Martina - Bled, ob 20.30: PAVEL KOHOUT, JAKUB JANSTA - orgle; program: B. A. VViedermann, M. Reger, L. Vierne, J. Alain, J. S. Bach, C. Franck, P. Eben. V cerkvi sv. Martina je prost vstop. Križanke, 23. avgusta, ob 20.30: VLADO KRESLIN z gosti: Beltinska banda, Mali bogovi, Boris Cavazza, Begunski mladinski ansambel Vali in Luštna banda, Citraški orkester iz Dobrnovnika. Križanke, 27. avgusta, ob 20.30: G. Donizetti: LUCIA DI LAMMERMOOR, opera; Edgardo - Janez Lotrič, Lucia - Natalija Vorobjova, Enrico - Valentin Enčev, dirigent: Boris Švara; Opera in balet SNG Maribor. Informacije in prodaja vstopnic pri blagajni Festivala Ljubljana vsak delavnik med 11. in 19. uro (rezervacije med 10. in 11. uro), v soboto med 11. in 13., ter uro pred predstavo na prizorišču. Sreda, 21. avgusta 1996 ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO A Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21. 3, - 20. 4: Ker vas bodo mučile srčne nevihte, boste vse prej kot znosni. ImeE boste srečo, saj vas bodo bližnji sprejemali nadvse razumevajoče, dalj-nji pa vas ne bodo opazili. BIK 21.4.-20. 5.: Ljudje, ki dobro poznajo vaSo naravo, vam radi prizanašajo, vendar kljub temu ne prestopajte meja njihove vzdržljivosti, sicer bodo vaša ušesa slišala nekaj neprijetnega. DVOJČKA 21. 5.-21. 6.: Svojo porabniško težnjo boste spustili na pašo, zato bo vašo denarnico doletela bliskovita oseka. Skušajte prihraniti vsaj toliko, da boste vzdržali do naslednje plime. RAK 22. 6. - 22. 7.: Nekoliko nestrpni boste, zato se bo vaš odnos s partnerjem znova malce zaostril Jasno in glasno mu povejte, kaj vas muči, pa se boste sčistili prej, preden boste umazali oba LEV 23. 7. - 23.8^ Vznemirili se brste zaradi neke malenkosti. Najprej boste zarobantili čez sodelavce, nato čez partnerja, nazadnje pa še nase. In tedaj bo vznemirjenja na lepem konec. DEVICA 24. 8. - 22.9.: Spoznali boste nekoga, ki se vam bo sprva zdel napihnjen do skrajnosti, a ko vam bo razkril svoje zveze, boste v njem zagledali dobrodošlo odskočno desko k uspehu. TEHTNICA 23. 9. - 22. 10.: Dolgo časa se boste mučili z neko zahtevno nalogo, ko vam bo naposled steklo, pa boste navdušeni ugotovili, da ste naravni talent Čuvajte ga kot najneznejso cvetlico. ŠKORPIJON 23.10.-22. Tl.: Pogumno se boste podali v področje, M se vam je zaradi zapletenosti zdelo pretežko. Ze po prvih prodorih boste ugotovili, da ga že skorajda docela obvladate. STRELEC 23. 11.-21. 12.: Partner vas bo napeljeval k nežnostim, vendar boste vseskozi odmaknjeni in zazrti v svoj notranji svet. Odpreti se boste upali šele tedaj, ko se bo partner odprl vam. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Spustili se boste s sanjavih oblakov na tla resničnosti. Kljub odpora boste priznali nekaj krutih dejstev in jih sprejeli kot koristen življenjski izziv. VODNAR 21.1. -19. 2.: Zelo se vam bo mudilo. Sprva se vam bo partner upiral, ko pa bo dojel, da so njegove želje enake vašim, se vam bo z veseljem pridružil. Komajda ga boste dohitevali RIBI 20.2, - 20.3.: Naleteli boste na starega znanca, ki ste ga zaradi grdega nesporazuma že skoraj pozabili; obnovila bosta vezi in ter se zasanjala o skupnem poslovnem projektu. Bobri Po romanu Janeza Jalna napisal in narisal David Majnik Ostali so samo kupi pepela in pa tu in tam nekaj obgorelih štorov. Ostrorogi se je bal vetra. Raznesel bi mu pepel, ki gnoji in rahlja in daje zemlji rodovitnost. Pa kakor bi res beli bober Čuval nad blaginjo Ostrorogega Jelena, se je prav potihem napravilo k dežju. Najprej je pričelo pršeti. Nato se je pa ulil droben, pa gost dež. Razmočil je pepel in ga zapral v zemljo. Zgodaj zjutraj, ko sonce še ni vzšlo, je sedlo v drevake pod Ostrorogovim koliščem vse Cmo ljudi. Moški in ženske, skoraj ves rod. Odveslali so na Brdo. In tam so se lotili in pričeli prekopavati požganje. Ni bilo to lahko delo. Marsikatera kopača se je zlomila in marsikateri mladec se je vznak prekucnil in pomolil kobale kvišku, ko se mu je odtrgala na pol trhla korenina, ki jo je skušal izpuliti z golimi rokami. In tako je šlo veC dni zapored; od jutra do večera. Ostrorogi je zajel pest spolzkega lanenega semena. Vrgel ga je proti soncu, da se je drobno, podolgovato zrnje razpršilo na vse strani. Jelen je spregovoril: »Tebi velika luC, ki zemljo ogrevaš.« In vrgel je še dve pesti lanenega semena proti nebu. Za njim so se zvrstili vsi njegovi sinovi in dvojčici Svetlooka in Lepolasa s polnimi sejalnimi bisagami prek ramen. Ob tem, ko je njegov rod sejal lan, je Ostrorogi razmišljal o tem, da bi bilo godno ženiti Ce-trtorojenega Presukanega Lisjaka in to z Zlato Peruniko iz rodu Ovnov, hčer Vitorogega Ovna. Ko je gorel velik ogenj na Brdu mu je mislec da gori Ostrorogovo kolišče pohitel v pomoč sam Vitorogi s svojimi sinovi. Ob vrnjenem obisku pri Ovnovih je tako naneslo, da sta njegova najstarejša sinova pokazala odkrito zanimanje za njegovi dvojčici ob tem pa je njegova hci Ostrorogega prvorojenca Lisjaka takoj opazila in se zagledala vanj. Ker pa je bil Presukani že zagledan v Zorno Kalino, hci njegova hlapca in je že izrazil željo, da si jo vzame za prvo ženo, si je Ostrorogi mislil, da to ne gre in se ne spodobi, naj kar vzame za prvo ženo Zlato Peruniko, Zorno Kalino si naj pa prevzame za drugo ženo. In tako naj bi tudi bilo. Te dni, ko so mu Ovnovi pomagali pri kopanju in sejanju, je bila med njimi tudi Perunika, kateri je Presukani Lisjak nataknil na roke bronasti zapestnici, kar je pomenilo, da si jo vzame za prvo ženo. Po dnevu napornega dela in vsa zavzeta od nepričakovanega darila je Zlata Perunika sladko zaspala. »Kobivkobiv!« V gajih okrog Velikega jezera se je oglasil zaka-snjenec kobilar. Drugi ptici so že zdavnaj valili, najbolj zgodnji že sprevajali svoj prvi rod, rumeni nepokojnež je pa šele navezoval svoje viseCe gnezdo. V razsežnem lazu na Brdu je lan lepo odganjal. Pa gospodar, Ostrorogi Jelen, je prišel setev samo enkrat pogledati. Ni utegnil. Je imel doma na kolišču čez glavo opraviti. Odbrati je bilo treba najbolj trdne drevake. Mladci so morali v gošCavo po smolo, da bo pred odhodom zalita vsaka najmanjša poC v drevakih. Dokaj pa bo smole treba vzeti s sabo in to v močnih žganih loncih, ko ne ve, kakšno drevje raste niže doli ob bregovih velike reke (Save). Ze tedne pred velikim odhodom je Ostrorogi naročil najbolj spretnemu v svojem kolišču, Pegastemu Risu, da izdela posodje iz sive gline, saj v žganju lonCe-vine ga ni nihče prekašal, za začrtovanje okraskov pa na vsem kolišču nihče ni tako znal kakor ravno Zorna Kalina. Jo je že izza mladih let lončarstvo prav posebno veselilo. Zorna se je veselila svojega najbolj priljubljenega opravka. O, v vsem velikem jezeru še nihče doslej ni zarisal v pol suho posodo tako lepih okraskov, kakor si jih ona izmisli tokrat. Drevaki so večinoma bili že pokrpani in tudi dokaj naloženi. Nekaj mož, ki so bili najbolj vešCi je pa že veC dni tesalo vesla in nažagovalo daljše in krajše drogove. Za tako dolgo pot so razen posušene divjačine nalovili večje število svežih rib, saj Časa za podoben ulov ne bo na pretek. Ženske niso nie kaj s prijaznimi oCmi gledale vsega tega početja. Slutile so, da poglavar rodu popelje njihmože in sinove, oCete in brate in še druge mladce v hude nevarnosti. Marsikdo se ne vrne ali pa celo nihče veC ne. Blago, ki ga je Jelen nameraval premenjati v tujih krajih za vrednote, kakršnih Veliko jezero ni premoglo, je Ostrorogi porazdelil skoraj na vse drevake enako. Da bi ne imel preveč škode, Ce se kateri izmed njih potopi. NajveC je bilo bobrove kožuhovine. Delovne volkovi-ne že dokaj manj. Nekaj mačkov in risov. Medvedovi kožuhi so bili kaj redki. Manjka- lo tudi ni mehko udelane lesovine in jelenjega usnja. V majhne lončene posode je bila stlačena moCno vonljiva rjava bobrovina, dragocenost, katero so zamenjavali po največ za zlate izdelke. NapeCene podpelnjake so gospodinje stlačile v mehove in jih trdno zavezale, da so bili varni pred vodo in dežjem. Se preden je zašlo sonce, so bili pod koliščem Ostrorogega Jelena natovorjeni trije drevaki manj, kakor pa je dvakrat vseh prstov na obeh rokah. »Gremo! Gremo! Gremo!« je ukazal Jelen. »Na srečo!« je zagrmelo od vsepovsod. Iz drevakov pa so se visoko dvignila vesla. Razporejeni v dolgo vrsto so drseli drevaki proti izlivu Reke iz Velikega jezera. (Se nadaljuje) REŠITEV KRIŽANKE tava ‘Nvnn ‘hbvjls ‘aNoi ‘aisa ‘aftioiAirad oMSNaAois ‘isnvNOi3VNH3i.Ni ‘Hitnn ‘sv ‘ni ‘n ‘SWH ‘H13d 'VNlSLLVia ‘NZO ‘NVSIS ‘VN3N3S ‘aiVTI ‘NIN ‘VNVN ‘NI3 ‘303NN ‘NON31 ‘VZV9 ‘SON ‘VTNVN 'VNLLN ‘AONVAI ‘VZ3 ‘M -VTV ‘N3TTV ‘INVTVN ‘aVN ‘VJNSVd ‘VNNVd ‘SV1VNV :ouabjoPoa SKANDINAVSKA KRIŽANKA / GORSKE REŠEVALNE SANI BIVALIŠČE UMRLIH PRI STARIH SLOVANIH NAJBOLJŠA VRSTA SADROVCA GL. MESTO MADAGASKARJA VETROVKA VELIKA OAZA V EGIPTU / UDELEZNKA NOB GENERATOR ZA IZMENIČNI ELEKTRIČNI TOK ZAGOZDA SLOVES, UGLED MAJVISJA GORA VTURCUI X IZ TRDIH DESCIC ZLOZEN POD HRVAŠKI NOGOMETAŠ (GORAN) JAPONSKA NARODNA PIJAČA NEZASLUŽENA NAKLONJENOST IZBRANI SPISI / KRAJ OB REKI VIPAVI IAJSTAREJSA DOBAV GE. 0L0Š.ZG0D. ZEMLJE IRAŠKO PRISTANIŠČE TITANOV DIOKSID REKA V SLAVONIJI VZGOJENA POSEBNA OBLIKA DOM. ŽIVALI JADRANSKI OTOK PREBIVALCI KALA PRITOK VEZERE V NEMČIJI IGRALEC DELON IGU ZA MIKROBIOLOŠKE RAZISKAVE RUSKI PESNIK (VJACESLAV) VELIK GORSKI VRH FIŽOLOVA PREKU ORGAN VOHA SLIKARKA REMEC M. PEVSKI GLAS PRID POTOMEC SPANCEV V .1 AMERIKI TANTAL ULKUS, RAZJEDA KRASILNA TEHNIKA NAMERA SESTOP 1 STARO- PERZIJSKI KRALJ BOKSAR PARLOV SODNIKI KLETOV RIM. FILOTOF IN DRŽAVNIK AVTOKAMP PRI Pl II JI 1 MESTO OB IZLIVU KOLPE V SAVO TEHNIŠKI IGRALEC KORDA KAREL ERBEN ORGANIZAC. ZDRUŽENIH NARODOV NEKDANJI NIZOZEMSKI KOLESAR (JAN) PRIVRŽENKA ETATIZMA SLOV. SKLAD. ZAB. GLASBE RONALD REAGAN AFRIŠKI VELETOK STAR CITOENOV AVTO LITVA KRAJ NAD VIPAVSKO DOLINO TONE KUNTNER MESTO V11 POKRAJNI ZNANO PC SEV AVGUST ŠENOA ALUANSKI PIEMONT, PENEČIH NIH "slovenski NOTRANJI MINISTER (ANDREJ) REKA VANfil Ul IGRALKA MIRANDA ZADNJI CELJSKI GROF PRIVRŽENEC interna- cional™ NOVI RAD DEL SLOVENIJE OB JADRAN. MORJU SVERNOIT. KNEŽJA RODOVINA SLIKAR KRALJ SLOVENSKI PISATELJ •(JOSIP) ANGLEŠKO 2. IME, LILY ANGLEŠKA PLEMIŠKA STOPNJA RAI 3 slovenski program © RAI 1 liirn mn Dnevnik, 6.45 aktualna oddaja poletna Unomat-I tina (vodita Melba Ruffo, Amedeo Goria), vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: La legenda del gio-vane Dick Turpin (pust., ZDA ’66, i. D. Weston) Dnevnik Nam: ENG - V živo - Živeti v strahu (i. Mark Humphrey, Karl Pruner) Vreme in dnevnik Nam: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury)' Dnevnik, 13.55 gospodarstvo Film: Accadde un’ estate (kom., ZDA '65, i. M. 0’Hara, R. Brazzi) Mladinski variete Solleti-co, risanke Nam: Le simpatiche ca-naglie ! Dnevnik j TV film: La Piovra 3 (dram., It. ’86, i. M. Placi-do, G. De Sio, 4. del) Vreme, dnevnik in Šport Film: Jona che visse nel-la balena (dram., It. '93, i. J.-H. Anglade, J. Del Vecchio, L. Petterson) Variete: Anteprima Miss Italia (vodi G, Zanin) Dnevnik Dok.: 20. stoletje - 30. leta (2. del) Dnevnik, zapisnik, horoskop, nočni razgovori in vremenska napoved Aktualno: Carosello, 0.40 Media/Mente NoCni pogovori: Sottovo-ce - Potihoma Variete: Canzonissima Dok.: Tisoč mojstrovin P RAI 2 §5 RETE 4 Ebm Nan.: Paradise Beach Nan.: Arnold, 7.15 A V kraljestvu narave, nato cuore aperto, 8.00 Un variete za najmlajše amore eterno, 9.00 Un Nan.: Zdravnik med volto, due donne, 10.00 medvedi Zingara, 10.30 11 dono Rubrika o zdravstvu Tg2 della vita, 11,45 Cuore 33,11.45 dnevnik selvaggio, vmes (11.30) Nan.: velika dolina dnevnik m Dnevnik, 13.30 aktualna Nan.: Hiša v preriji odd. TV zone Dnevnik Quante storie flash Nan.: Časa doke časa Aktualno: Ekologija v go- Nad.: Sentieri, 15.30 Aro- spodinjstvu ma de cafe Nad.: Quando si ama, TV film: Mamma Lucia 15.10 Santa Barbara (i. S. Loren, 3. del) 17.15 Dnevnik Aktualno: Agencija, Variete: E T Italia raccon- 18.45 Gosi come siamo ta - Italija pripoveduje Dnevnik in vreme Sereno variabile Variete: Game Boat Šport in dnevnik Nan.: Havvaii (i. Cheryl Nan.: Un caso per dne Ladd, Richard Burgi) Šport in kratke vesti Film: Noi donne siamo Variete: Go-Cart, risanke fatte cosi (kom., It. ’71, i. Večerni dnevnik M. Vitti, C. Giuffre), Tv film: Tela di ragno (dram., Nem.-It. ’89, i. vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska K.M. Brandauer, 2. del) Aktualno: Aspettando Venezia Dnevnik in vreme m CANALE5 Variete: Tenera 6 la notte Film: La časa dei fanta-smi (srh., ZDA ’58) Na prvi strani, vremen- ska napoved Aktualno: Arca di No6 Sk RAI 3 Film: Tototruffa ’62 (kom., It. ’62, i. Toto, N. Taranto, E. Blain) Nan.: Otto sotto untetto, Jutranji dnevnik. Drobci 12.00 Normo Felice (i. G. Film; 11 messicano (pust, Bramieri), 12.30 Časa ZDA ’50, i. D. Povvell) Vianello Dideosapere: Domača te- Dnevnik TG 5 lovadnica, Kinematogra- Papi quotidiani fija, Potovanje po Italiji Nad.: Beautiful (i. Ron Dnevnik Moss, J. McCook) Nan.: In famiglia e con Film: Incubo in alto mare gli amici (dram., ZDA ’92, i. A. Dok.: Livingstone, 13.30 Dickinson, L. VVagner) Turčija, prizorišče ve- Otroški variete Bim Bum likih imperijev Bam in risanke Deželne vesti, dnevnik Risanke: Otok male Flo Glasba: Pred premiero Nan.: Robinsonovi Nan.: Vita da strega Variete: Vinca il migliore Šport: superbike, bezbol, (vodi Gerry Scotti) kolesarstvo Dnevnik Nan.: Spazio 1999, 18.00 Variete: Estatissima Star Trek sprint (vodita Gabibbo, Dnevnik, deželne vesti Miriana Trevisan) Variete: PopperBlob Film: Don Camillo e 1’ Film: Barquero (vestem, onorevole Peppone ZDA ’69, i. Lee Van (kom.. It. ’55, i. Fernan- Cleef, W. Oates) del, Gino Cervi) Napoli e dintomi Dnevnik «$|| Dnevnik, deželne vesti Nan.: Missione impossi- Dok.: La notte della re- bile, 0.05 Maledetta for- i .j pubblica (S. Davoli) tuna, 1.00 Dream On, Dok.: Resnične zgodbe vmes (0.00) dnevnik Dnevnik, pregled tiska Papi quotidiani ITALIA 1 6.10 9.10 9.15 11.30 12.25 13.00 14.30 15.30 16.00 18.00 18.30 19.00 20.30 22.30 0.40 1.00 3.10 Otroški variete, vmes Ciao ciao mattina Aktualno: Secondo noi Nan,: Družina Hogan, 9.45 Genitori in blue jeans, 10.20 MacGyver Nan.: TJ. Hooker Odprti studio, Fatti e mi-sfatti, 12.50 Šport studio Otroški variete Ciao Ciao Parade, risanke, 14.25 Deprex Nan.: Ultraman, 15.00 SuperVicky Aktualno: Poletni Planet Nan.: Big Man (i. Bud Spencer) Nan.: Tarzan Odprti studio in vreme, 18.50 Secondo noi Nan.: Acapulco HEAT, 20.00 Gli amici di papa -Očetovi prijatelji - Zadnji poljub (i. Bob Saget) Film: Una bionda per i VVildcats (kom., ZDA ’86, i. G. Hawn, S. Kurtz) Film: Quel pomeriggio di un giomo da cani (dram., ZDA ’75, i. Al Pacino, P. Allen, S. Boyar) Aktualno: Poletni Planet Nan.: Petek, 13., 2.00 Acapulco HEAT Film: Nero (dram., ’92) # TELE 4 13.30 15.05 16.30 17.00 17.30 20.05 20.35 22.55 19.30, 22.15, 00.20 Dogodki in odmevi Nad.: Amore gitano Pravljice Nan.: Beverly Hillibillies Film: II ritorno di Lassie (pust., ZDA ’49) Dnevnik v nemščini Film: Arsenico e vecchi merletti (kom., ZDA '44, i. C. Grant, J. Carson) Nad.: Amore gitano ($) MONTECARLO ™ 20.00, 22.30, 1.30 Dnev-H nik, 13.30 Šport Q Nan.: Charlie’s Angels Br!| Film: Charlie Chan e i Docks di New Orleans Nad.: Časa Sloan Film: Telefonata a tre mogli (dram., ZDA ’52) Nan.: Omicidi d'elite, 1.50 Operazione ladro 17.00 20.30 23.00 fr- Slovenija 1 B Koper Videostrani Mladi Picasso, 8., zadnji del Španske nadaljevanke Roka rocka National Geographic, 8. del 15. revija MPZ Zagorje '96, 7. oadaja Poročila Kolo sreče, pon. Zgodbe iz školjke Tedenski izbor: Dlan v dlani Dosje Ljudje in zemlja Gimnazija strtih src, 21, del avstralske nanizan- TV Dnevnik 1 Pod klobukom: Ko dežuje in sem sama, 2. oddaja Gremo k babici, lutkovna igrica Kolo sreCe, tv igrica I Včeraj, danes, jutri Risanka TV Dnevnik 2 Šport Erikini cilji, 10. del angleške nanizanke Film tedna: Dedek Kotch, amer. film Roka Rocka TV Dnevnik 3 Šport Sova: Nevarne obline, 5. del V bran, 6. del nanizanke V območju somraka, 51. del nanizanke Poročila TV jutri, videostrani Slovenija 2 15.10 16.10 17.35 18.00 18.40 18.45 19.15 20.05 21.00 21.55 23.05 Lee Riteneour in prijatelji, jazz, ponovitev 2. dela Poletje v školjki, ponovitev slovenskega filma Erikini cilji, ponovitev 9. dela Sova, ponovitev: Nevarne obline, ponovitev 4. del amer. naniz. Včeraj, danes, jutri Veliki dosežki slovenske kirurgije: V vrtincu Nick Cave '& The Bad Se-eds Live, koncert iz Pariza 1995 Slovenija od znotraj, dokumentarni film Kaguyahime - Mesečeva princesa, balet). Kyliana Koncert orkestra mariborske filharmonije 16.00 16.10 18.00 18.45 19.00 19.30 20.00 20.30 21.00 22.30 22.45 Euronevvs Zaročenca, ital. film Režija; Mario Camerini. Igrajo: Gino Cervi, Dina Sassoli in dragi. Slovenski program Bližnja srečanja tretje vrste Primorska kronika Vsedanes Darovi narave, 3. del dokumentarne oddaje Baba Malu, risanke Dragnet, tv nanizanka Tat v rumenih rokavicah, italijanska komedija, 1957 Režija: Nanny Loy in Gi-anni Puccini. Igrajo: Gabriele Ferzetti, Abbe Lane in drugi. Vsedanes Košarka, Portorož - Mednarodni turnir »Poletje '96« DtD Hrvaška 1 J TV koledar ■jg^l Santa Barbara, 1 1323. del nadaljevanke H Dobro jutro Rmu Poročila IMiHl Prismuknjena družina, 3. del otroške nanizanke Polna hiša, 15. del ameriške humoristične nanizanke Alis z -is Tri glasbena srečanja v Istri Županije Poročila 12.20 12.45 14.10 14.40 15.05 15.50 16.25 16.45 17.50 18.20 18.50 19,15 19.30 20.05 20.40 21.45 22.20 22.30 22.50 Ljubezen, 309. del nadaljevanke Žrtev, angleški (cb) film, 1961 Risanka Otroški program Prvič: Razstava Vrnitev Dr. Quinnova, 22. del ameriške naniz. Poročila Majski cvetovi: Francoski zrak, 6. del avstralske nadaljevanke Kolo sreCe Zaliv upanja, dok. oddaja Hugo, tv igrica Loto Dnevnik Hrvaški turizem - kako naprej? Ekran brez okvirja; Krajina Seinfeld, 8. del ameriške humoristične naniz. Hrvaška spominska knjiga Dnevnik Tekmeci Sherlocka Holmesa, 17. del r "\ Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8,00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00. 23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Radio plus; 9.35 Turistični napotki; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti;13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Glasbeni utrip; 21.05 Zborovska glasba po želji; 21.40 Minute za; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etno-glasba sveta; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.50 Koledar prireditev; 9.15 Malčki o; 9.35 Popevki tedna; 9.45 Kje vas čevelj žuli; 11.00 Moped show; 12.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilske minute; 14.00 Drobtinice; 15,30 Dogodki in odmevi; 16.15 Popevki tedna; 16.20 Modne novosti;17.00 Računalniški val; 18.00 Vroči stol; 19.30 Glasbeni večer z J. Webrom: rock, blues, foik, itd.. Slovenija 3 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Literarna matineja; 11.05. Izbrali smo; 13.05 Počitniško popotovanje; 13.35 Minute v senci; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Poletje v glasbi; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasbeni utrip; 17.00 Posnetki festivalov; 20.05 Radioteka; 21.30 Ars antigua; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Jazz; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.15 Na rešetu; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Kulturni koledaf;9.45 Odgovori na Rešeto; 10.40 Power play;' 11.00 Daljnega leta; 11.30 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni koledar; 16.55 Pesem tedna; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 O.O.O. - poletni glasbeni večer; 21.00-0.00 Glasba; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni pr. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12,30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.00 Modri val; 8.05 Horoskop; 8.40 32-322; 9.15 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.35 Sigla singel; 11.30 Souvenir d' ltaly, 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissi-ma; 13.55 Locandina; 14.00 Glasba; 16.00 E... stote freschi; 18.45 Achille Campanile. Radio Trst A 8.00,10.00,14.00,17.00 Poročila; 7.00,13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Portret B. Adamiča; 9.00 New Age, vmes (9.15) Pravljični kotiček; 10.10 Koncert komorne glasbe; 11.30 Odprta knjiga: Petkov Cene (P. Voranc, prip. Š. Drolc); 11.40 Glasba; 12.00 Z rastlinami do zdravja; 12.20 Slov. lahka glasba; 12.40 Zbori; 13.20 Valčki in polke; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 13.40 Orkestri; 14.00 Deželna kronika; 14,10 Zenska v filmskem svetu; 14.40 Glasba za vse okuse; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Literarne podobe: Kratki časi (M. Kravos); 18.15 Uspešnice 96; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 16.10 DJ F. Del Monte - Mix time; 19.00 Glasba po željah; 21.15 Samo za vas; 22.15 Ostali Trst - L' altra Trieste. Radio Koroška 18.10-9.00 Domača glasbena mavrica; 21.04-22.00 Glasbena oddaja. Primrski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, RepubUka, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fot 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fot 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fot 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. postni predal 568 tel. 040-361888, fot 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana Tel. in fot: 061-1262044 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (Širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA SRED1SCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA Č) 66 6A6 1 VREMENSKA SLIKA Nad srednjo in severovzhodno Evropo je območje visokega zračnega pritiska. V višinah začenja od zahoda k nam dotekati nekoliko toplejši zrak. 1010 1020 LIZBONA -/- ° DUBLIN + 3} V> ^-v —LONDONo ---O*«* — C °SOFUA 19/21 MADRID 18/27 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. S DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 06.09 in zašlo ob 20.00. Dan bo dolg 13 ur in 59 minut. 6lunine mene Luna bo vzšla ob 13.19 in zašla ob 23.30. TEMPERATURE REK POSTAJA stC Mura Gornja Radgona 15,5 Sava Radovljica 11,8 Sava Šentjakob 13,6 Sava Hrastnik 15,7 Sora Suha 14,0 Ljubljanica Moste 15,4 č$i_SPUT 23/- ^KoprN — -r x - X.ATENE./.' . Xr6 X 's_- ■,o,o DANES GRADEC 15/26 TRBIŽ CELOVEC o n/24 ^ O KRANJSKA GORA ^ 10/22 O TRŽIČ 12/25 O S. GRADEC 12/24 CEUE O 13/26 MIRI IANA U ' N. MESTO O 15/26 KOČEVJE O CRNOMEy O Slovenija: Danes bo večinoma sončno. V popoldanskem Času so možne posamezne plohe ali nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 15. naj-visje dnevne od 22 do 27, na Primorskem okoli 28 stopinj G Sosednje pokrajine: Prevladovalo bo sončno vreme. V popoldanskem Času se lahko predvsem v goratih predelih pojavijo plohe in posamezne nevihte. * PLIMOVANJE Danes: ob 2.08 najvišje 6 cm, ob 7.33 najnižje -18 cm, ob 14.33 najvišje 31 cm, ob 22.05 najnižje -21 cm. Jutri: ob 4.19 najvišje 0 cm, ob 8.36 najnižje -7 cm, ob 15.59 najvišje 26 cm, ob 0.05 najnižje -26 cm. POSTAJA Gradaščica Dvor Savinja Veliko Sirje Paka Šoštanj Soča Solkan Idrijca Podreteja Vipava Dolenje 11.9 16.9 14.3 12,6 12.3 BIOPROGNOZA Vremenski vpliv na počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden in spodbuden. TEMPERATURE MORJA Portorož Poreč Crikvenica Split Komiža Hvar °C 24,0 24.0 22.0 23,0 23,0 23,0 TEMPERATURE V GORAH 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m °C 23 18 14 10 6 3 JUTRI GRADEC 15/26 TRBIŽ CEDAI OVIDEM 15/27 CELOVEC O 11/24 M. SOBOTA O 14/27 O KRANJSKA GORA , 10/21 TRŽIČ 12/25 9 GRADEC 12/24 MARIBOR O 15/27 a O KRANJ CEUE o 13/26 * GORICA Q 14/27 O ORTOROŽ POSTOJNA O 11/24 TRST 16/27: & UMAG ^ x / OPATIJA P^REC ~ PAZ,N C UUBUANA 15/27 N. MESTO O KOČEVJE o ČRNOMEU \ o " REKA 16/28 ZAGREB 15,26 O Slovenija: V Četrtek in petek bo delno jasno z občasno oblačnostjo. N..I.I 1 ,11.1 , UMU,,,,,,., " ,r - r • - - w n odnika? Švicarka v štirih letih samcata prejahala Anjo ŽENEVA - Catherine VVaridel, 40-letna hči nekega Švicarskega podeželskega zdravnika, je v Štirih letih prejahala Azijo od Črnega morja do mongolskega Ulan Batorja in bo sedaj napisala knjigo o tem svojem podvigu. VVaridelova ni ne športnica in ne pustolovka, temveč drobcena in komaj poldrugi meter visoka ženska, ki od otroštva ni bila več na konju. Za neobičajni podvig se je odločila, potem ko je prebrala življenjepis nekega frančiškanskega patra, ki se je v 13. stoletju podal v Mongolijo. Sama prizna, da se mora zahvaliti kaosu ob razpadu Sovjetske zveze, da je lahko uresničila to potovanje. Na pot se je podala namreč v prvih mesecih leta 1992, zaključila pa ga je lani. Bila je prva oseba, ki je po bolševiski revoluciji prejahala nekdanjo sovjetsko osrednjo Azijo. Po njenem pričevanju je na mejah nekdanjega komunističnega carstva vladal popoln kaos, tako da se redki obmejni stražarji zanjo sploh niso zmenili. Za ljudi azijskih step pa je bila nekakšen simbol nekdanje svobode, tako da so ji vsestransko pomagali. Ubil je dve ženi: 99 let zapora WASHINGOTN - Upokojenega ameriškega podčastnika Jacka Reevesa so v Teksasu obsodih na 99 let zapora, ker je ubil dve od svojih štirih žena. Leta 1978 je namreč ubil svojo drugo ženo, a je vse prepričal, da je ženska napravila samomor. Ko pa je oktobra leta 1994 izginila njegova Četrta zena, so preiskovalci posumili v podčastnika in resnica je prišla na dan. Prepoved pitja na cesti GL A SCO W - Glasgovvski občinski svet je izglasoval odredbo, s katero je prepovedal pitje alkoholnih pijač na cestah in v parkih, tako da bi vsaj nekoliko ornim nasilje mladeniških tolp. Ukrep pa je prizadel predvsem navadne ljudi, ki si med sprehodi privoščijo kapljico viskija iz čutaric. V starem loncu pravi zaklad TRENTO - Družba Czemy iz Trenta je pred meseci od nekega starinarja kupila star lonec iz 18. stoletja, da bi ga kasneje prodala na dražbi. Ko pa so uslužbenci s težavo odstranili pokrov, so v loncu našb usnjeno torbico s pravim zakladom, v njej je bilo namreč zlato in druge dragoce-j nosti. Naprodaj ranč, na katerem je dopustoval Ronald Reagan LOS ANGELES -Rane, na katerem je letoval Ronald Reagan med svojim predsednikovanjem, je sedaj na prodaj. To je sporočil predstavnik za tisk bivšega ameriškega predsednika. Posestvo se razsteza na površini 270 hektarjev na gričevju nad Santo Barbaro. Reagan je med svojim predsednikovanjem skoraj vsak dopust preživel na tem ranču. [Hto>sfc]igsfe3 Posnetek ni iz Indije, kot bi lahko mislili, pač Pa |Z ameriške države Massachusets, kjer so v Ashlandu posvetili prvi hindujsko tempelj. Seveda ni mogla izostati sveta krava (AP)