Poštnina
pavšalirana.
Uredništvo
In
upravništvo lista je v Ljubljani Breg št. 12. Telefon 119.
Štev. 5«
Posamezna številka po Din 1*25.
V Ljubljani, 2. februarja 1924.	Leto	IV.
MONOMIST
Glasilo ,Združenja slovenskih avtonomistov11.
Celoletna naročnina 50 — D mesečna 5 — „
inozemstvo celoletno 100.
Posamezne številke se ra-čanijo po Dl 25
Inseratl se računajo : pol str. 560 D, manjši sorazmerno. — Pri malih ojrlasih beseda 50 p.
Izhaja vsako soboto.
nfi_0'nrrr*tr^*i* *	“	r
Baj hočemo?
Lastno zakonodajo na lastnih tleh ozrastlega slovenskega ljudstva!
Gospodarsko zborovanje v Zagrebu.
Koncem preteklega tedna so zborovali v Zagrebu zastopniki vseh gospodarskih organizacij v naši državi. Najodličnejši zastopniki našega gospodarstva so se posvetovali o tem, kako bi se dalo odpomoči ne-Številnim nedostatkom naše javne uprave in odpraviti nebrojne napake, ki ovirajo vsak uspešen razvoj našega gospodarstva.
Po dolgih nosvctovanjih so sklenili lepo vrsto resolucij, ki so v resnici en sam dolg zapisnik vladnih belgrajsklh napak. Kdor ni prej verjel ali pa ni hotel in mogel verjeti, da je belgrajska državna uprava popolnoma nesposobna za vodstvo tako zapletenih poslov, kakor je gospodarsko življenje cele države, temu Svetujemo, naj si prebere zapisnik' zagrebškega zborqvanja in naj si" natančno ogleda sprejete resolucije. Zlasti bi svetovali to berilo tistim slovenskim »inteligentom**, ki narti po raznih „velikih“ listih vedno nekaj pojejo o »osvobojenju**, v svoji „nacijonalni“ omejenosti na ne uvidijo, da ie »nacionalna” svoboda br?z gospodarskega procvita mrtva stvar. Mogoče bodo prazni želodci in prazne blagajne in brezposelnost tudi tem figuram enkrat odprle pamet.
Glavne pritožbe, ki jih je izrekel zagrebški gospodarski kongres, se pečalo z nedostatki prf prometu, z
neurejenim denarnim gospodarstvom
in z neverjetno davčno prakso. Kar je v tem oziru razkrilo zagrebško zborovanje, to res presega vse meje. Mnogo takih zadev smo omenili tekom časa tudi mi v »Avtonomistu11, ampak mi smo nodajali svojim bralcem le posamezne rožice. Zagrebški kongres pa je poklonil vladi kar cel šopek, „tako cveteč in tako duhteč“, da ga je lahko vesela vlada in ž njo vred vsa javnost, ne samo belgrajska, ampak tudi evropska in svetovna.
Zagrebški zborovalci so kot »lojalni pa+nntje" šop tega duhtečega tvtja poklonili vladi. Prav. Mislimo pa, da se gospodje silno motijo, če pričakujejo kakšne pomoči od vlade. N?ša iskrena želja bi bila sicer, da bi se motili mi, mislimo pa, da se bodo zmotili naši gospodarski krogi, če pričakujejo svojo rešitev iz Bio-grada. Naše mnenje prejkoslej je, da si moramo pomagati sami, in sicer tako, da delamo z vso vnemo na to, da postane naša država čimprei federativna reniiblika. Dokler ne bo na Hrvaškem odločeval v gospodarskih in denarnih zadevah Hrvat, v Sloveniji pa Slovenec, tako dolgo nam ni *reba pričakovati drugega, kakor da t-as bodo oni tam doli še bolj priti-sakli in mozgali kakor nas že.
Delavska vlada na Angleškem.
Vodstvo angleške države, ki je največja in najuplivnejša na svetu —■ poleg »Združenih držav severne Amerike« — je prevzela »Delavska stranka«. Ta stranka je po bistvu svojega programa socijalistična. Nastala je iz velikih in trdnih delavskih strokovnih in zadružno - gospodarskih organizacij, ki so nosilke te politične stranke. Angleški tip socija-Jizmn se od nekdaj precej razlikuje jod nemškega ali famcoskega ali ruskega tipa. Ta stranka je predvsem za socijalne reforme doma in nazven za mir med narodi. Z velikim pov-4ark'om pravi, da je stranka vseh
delavnih ljudi, to je ročnih in duševnih delavcev. Njen cilj pa je zlasti, vreči brezdelno rento, to je kapital, ki ne dela, pa vendarle živi na stroške drugih. Njen program pravi, da je cilj Btranke »zagotoviti producentu — ročnemu in duševnemu delavcu — polni delež njegove obrtne pridnosti in kolikor le mogoče pravične razdelitve produktov, na temelju skupne lastnine pi-odukcijskih sredstev, kakor tudi najboljše izpeljivi sistem ljudske uprave vsakega pridobitnega dela in vsake stroke« (S. Webb, The new Constitution of the Labour Party). Leta 1918. si je
ta stranka izdelala obširen program za svojo praktično politiko. V tem pogleda pravi, »da po vojni ne zadošča, da se rekonstruii’a eno ali drugo ministrstvo, eden ali drugi del socijalnega mehanizma, temveč, da je potrebno prenoviti vso družbo«. V tem pogledu je postavila sledeča štiri socijalna načela:	»1. Splošna
izvedba ljudskega eksistenčnega minimuma. 2. Demokratična konti’ola industrije. 3. Popolna preuredba državnih financ. 4. Zagotovitev preostanka produkcije za namene sploš-nosti.«
Ta stranka stoji torej danes na čelu velike angleške države. Prišla je na krmilo ob tihem odobravanju ostalih dveh meščanskih strank. To pa predvsem iz razlogov zunanje politike. Angleži so namreč spoznali, da so se leta 1919, na mirovni konferenci zmotili, ko so sledili Francozom, ne pa Wilsonu, ki je proglasil načelo samoodločbe narodov in zlasti tudi osamosvojitev malih, potlačenih ljudstev. Angleška velika barka bo torej krenila na nova pota. Predvsem se bo poravnala s svojimi .lastnimi narodi, zlasti z Indijo. Doma bo izvedla davek na brezdelne .rente, s čimer 'bo znižala angleški državni dolg od približno 750 milijonov funtov na približno 315 milijonov. Tako bodo davki manjši, a industrija ter obrt bosta zato znova vzcveteli. Ljudje bodo dobili delo in jelo. V zunanji politiki ima nova vlada — kolikor smo mi poučeni — sledeče naloge:
Prvič bo Angleška pi-iznala rusko sovjetsko vlado ter obnovila ž njo diplomatične zveze. To bo imelo za posledico, da bo trgovina mod obema državama izopet oživela, a v krogu evropskih narodov bo zopet nastopal veliki ruski narod, kar bo za nas, zapadne Slovane velikega pomena.
Drugič bo preuredila »Zvezo narodov« tako ,da bodo v njen krog sprejeti tudi Rusi in Nemci. »Zveza narodov« bo na ta način postala tako močna, da bo lahko preprečila vsak oborožen konflikt med državami.
Tretjič ibo razvozljala tako ali pa tako ruski problem, da bo mogla Nemčija zopet gospodarsko 'delati in dihati.
Četrtič bo skušala reparacijsko vprašanje spraviti v pravi tir in v določene pravične meje.
In tako dalje.
V tej verigi pride na vrsto tudi ureditev Srednje Evrope in Balkana. Angleži nočejo več, da bi se mali narodi zatirali in plenili od raznih »osvoboditeljev«, a Zlasti nočejo novega militarizma, ko so komaj premagali nemškega. Centralizem je povsod na svetu in v vsakem primeru nasilje. Nasilje pa. potrebuje gmotne, ne pa duševne opore. Ta gmotna opora pa je — bajonet, torej militarizem. Mi ga nočemo več, nočemo novih vojska, nočemo starega nacionalističnega imperijalizma. Hočemo mir in bra-toljubje med vsemi narodi. Tako sino si z Angleži edini.
Kaj pa hočemo! Hočemo miroljubno južno - slovansko državno unijo med Srbi, Hrvati in Slovenci in po možnosti tudi z Bolgari. Mak-donald in Henderson, oba današnja angleška ministra, sta rekla, da td je. pametno, da’ to je človečanska misel. Ali veste vi takozvani »jugoslovanski naeijonalisti«, kako je to dobro, socijalno in veliko? In ali veste vi »parlamentarni taktičarji«, kako majhno in neplodno je vaše sedanje delo? Ali vsi skupaj ne veste, da je to velik, nov socijalni po-kret, ki hoče, kar hočemo mi, že od početka? Ta pokret nove, povsem nove socijalne človečanske misli, avtonomije, republikanizma, je tu, je v duši našega slovenskega kme-čko-delavskega naroda. Mi gremo vsporedno z veliko in resnično za-padno demokracijo, ki je v svojem bistvu tudi socijalno človečanska; Mi smo idejni potomci velikega francoskega, a ob izbruhu vojne zavratno ubitega soeijalista Jauresa. Vsega tega nasilna in batinaška belgrajska vlada ne ve. Ona. pozna zgolj bajonete. Toda ideje so vedno bile, so in bodo nad gmotnim nasiljem. Današnji vlastodržci o tem nimajo pojma. Zato bodo podlegli!
Pozdravljamo novi angleški socialni pokret. Ž njim smo enih misli. Proč z militarizmom ha vsej črti, proč z nedemokratično vladavino, proč s centralizmom — za svobodo in blagostan vseh, ki delajo, bodisi z roko ali z umom.
LISTEK.
35
Kmečki punt.
HrvaSko napisal Avgust šenoa.
.»Pij in nadaljuj,11 je zaklical Gubec in Široko odprl oči.
„Tedaj,“ je nadaljeval Andrej, ko se je okrepil in zamlaskal, „je vsa četa s Tahom vred krenila na pot proti Zagrebu. Bili so že skoro pod menoj. Stisnil sem glavo med rogovile in zatulil: „C.juro Mogaič, Jana te kliče!“ Tfcdaj se je iz čete čul žalosten glas: „Jana, moja Jana!“ in eden izmed pešcev se je zgrudil na tla.	,
„Ha,‘ je udaril Gubec s pestjo po mizi, „to
je Gjuro, moj Gjuro!“ .........
„Ne vem, kdo je bil,“ je odvrnil Andrej, »videl sem pa, kako so ga pobrali m naložili na konja. Dva, trije so proti meni ustrelili. Krogelj nisem čutil, čul sem samo, kako so streli med bregovi odmevali. Četa je šla dalje in vse je bilo mirno. Tedaj sem krenil v vas, kjer mi je povedal Filipič, da je v gradu kakih šestdeset oborožencev in precej topov. In potern—- sem prišel sem. Ali je to tvoje maščevanje, Gubec.
»Ali si čul, boter Ilija,“ je zakričal Gubec in stisnil pesti na mizi, »to je bil Gjuro, moj Gjuro. Razbojniki so ga odpeljali kakor ščene.
In krvnik Tahi je rekel, da ga ni v gradu; ple-menitnik je to rekel, plemič se je zlagal!“ Ilija Gregorič odvrne mirno:
»Ne jezi se, boter Ilija. Sedaj vsaj vemo, kako je in kaj je treba narediti.**
„Da,“ je odgovoril Ilija resno, »bodi v božjem imenu. Andrej, reci Ivanu Sabovu, naj pride jutri k meni v Stubico. Ti Ilija poznaš svoje ljudi; stopi v ZaprešiČ, Stupnik, Stenjevec, Trgovino, jaz bom opravil tukaj za goro, ti Andrej "a boš še v Mokrice in rekel gospodu Stje-panu, da bo črez osem dni nolna luna, ob ščipu pa se bo vzdignilo vse.“
Tako je uravnal Gubec; Ilija in Andrej sta mu pritrdila, botra Kata pa je peljala Gubca na seno in . mu želela lahko noč.
•
Osem dni je minilo. Tahi je pač že na Madžarskem. Pokrajina je mirna, nikjer se kmetje ne proti vi jo in ne upirajo. Vse dela kakor po navadi, vse molči kakor da je nemo. »Psi so se naenkrat izprevrgli v backe 1“ se zasmeje v šali Peter Bošnjak Petru Petričeviču, kastelanu na Susjedu.
Prišla je noč, prišel na nebo tudi ščip. Vas pod Susjedom je bila kakor mrtva, vse je spalo. Tudi na gradu je vse zaspalo — razen stražarja in gospe Helene. Tahova žena je sedela v mali, z modrimi tapetami obiti sobi za veliko mizo. Na stolu je svetilka, čije slaba luč je podrhta-
vala v somračni sobi in čudno poigravala na starinski sliki Dore Arlandove.
Odeta v dolgo belo haljo, pokrita s široko čepico je sedela bleda gospa Helena in opirala svojo glavo na laket. Črne oči so ji blodile po spretno slikani knjigi* ki je ležala pred njo. V nočni tišini je molila večerno molitev. Naenkrat je počil top. Gospa se je zdrznila, prebledela in skočila po koncu. Tedaj je počil drugi, tretji. V vaški cerkvi sv. Martina je zaklenkal zvonec, Helena je začela trepetati, naenkrat se je začul krik in žvenket. Prestrašena gospa je pohitela k oknu in ga naglo odprla.
„Joj!“ je zavreščala. Mesec je obsijaval strašno sliko. Ves breg pod Susjedom je bil posut s kopji, kosami in puškami. V temni noči so se razlegali klici in kriki. V tem prihiti v njeno sobo napol oblečen sin Gavro.
»Mati!** zakriči obupano, »izgubljeni smo. Kmetje so napadli grad.
»Naj napadejo!“ je zakričala gospa Helena besno in oči so ji zažarele, »branili se bomo;**
»Zaman,“ odvrne mladenič, »že sekajo s sekirami grajska vrata in plezajo po lestvah na zid.“
»S topovi nad pse!“ je zakričala Helena.
»Zaman. Saj Peter strelja in Petričevič mu pomaga. Kroglja prevrže deset ljudi, sto novih pa vstane.**
Ostreje je zaklenkal zvonček, močneje zakričala množica; zdaj.se čujejo puške, zdaj to-
Mirovni cilj Delavske stranke.
Za dunajski list „Neue Freie Presse" je napisal pod j omenjenim naslovom sedanji angleški finančni minister in eden izmed najodličnejših voditeljev Delavske stranke Filip Snowden velezanimiv članek, ki na kratek in vendar na silno določen način pojasnjuje bodočo politiko .Delavske stranke na Angleškem.
Članek se glasi:
»Cilji angleške Delavske stranke (British Labour Party) so mednarodni. S tem pa še ni rečeno, da Delavska stranka ni tudi narodna stranka. Ravno ker je narodna, je tudi mednarodna. Ona se zaveda dejstva, da so danes pogoji narodnega obstoja vsake dežele v visoki meri odvisni od mednarodne trgovine in od mednarodnih financ in od mednarodnih političnih razmer, ki globoko posegajo v življenje. En narod je odvisen od drugega in vsaka država se dviga z bogastvom svojih sosedov vred ali pa sama trpi vsled revščine svojih sosedov. Ni je države na svetu, katere obstoj in blagostanje bi tako zelo bilo odvisno od sosedov kakor je Anglija. Mi moramo rediti prebivalstvo, ki je številčno znatno višje kakor ga more prerediti domača zemlja. Razvita trgovina z vnanjim svetom je torej za prebivalstvo Anglije glavni živ-ljenski pogoj. Mi želimo, da procvi-tajo tudi sosedne dežele, sicer ne morejo kupovati izdelkov naše industrije s prebitki svoje produkcije.
Utegnil bi kdo reči, da je tako mišljenje za Delavsko stranko preveč materialistično za utemeljevanje njene mednarodnosti. Je pa tudi še več drugih vzrokov, ki nas silijo, da smo mednarodni. Tak vzrok je n. pr. vojska. Vojska z vsemi svojimi strahotami je za angleške«*! demokrata nekaj groznega. Mi obžalujemo vsako izgubljeno življenje in vse trpljenje, ki je posledica vojske in zato smo proti zapravljanju premoženja, ki ga povzroča vedno novo oboroževanje. Ta denar naj bi $e porabil za izboljšanje življenskih razmer Ijud-stvft«
Delavska stranka popolnoma dobro razume, da je treba za reševa-E?o mednarodnih težav tudi mednarodnega sodelovanja. Zato tudi poskuša ostati z vsemi državami v prijateljskih zvezah. Prijazno razmerje do vseh pa pomeni, da »posebnih" prijateljev in »posebnih" zvez ne sme več biti. Take »posebne" zveze (n. pr. razne „antante“ itd., op. ur.) samo druge izzivajo in jih silijo, da sklepajo nove zveze, o katerih pravijo, da so jih sklenili le v „svojo obrambo11. Vse take posebne zveze pa dajejo vedno dovolj povoda za napade in silijo ene in druge, da se pripravljajo na vojske. Zato je glavna točka mednarodne politike Delavske stranke ta, da pobija vse »posebne" zveze, dogovore in pakte in sploh vso takozvano „po-
litiko ravnotežja." Zato pa na drugi strani podpira politiko Društva narodov.
Delavska stranka se sicer tega zaveda, da je Društvo narodov danes še nezadostno, vendar pa ga noče odpraviti, ampak hoče njegov ustroj izboljšati, dokler to društvo ne bo res mednarodno, ki bo obsegalo vse narode.
Delavska stranka se dalje zavzema za to, naj bo razmerje ene države do drugih držav javno in javna naj bo sploh vsa vnanja politika. Državi, ki zasleduje le cilje miru, in ki ni drugim narodom sovražna, se ni treba javnosti praV' nič bati. Javna diplomacija bi uničila vse temne naklepe.
Naloga Delavske vlade na Angleškem bo varstvo angleških inte-rseov. Ni na nobenih »angleških*1 interesov, ki jih ne bi bilo mogoče spraviti v sklad s pravičnimi interesi drugih držav. Ideal Delavske stranke je končna razorožitev na podlagi splošnega sporazuma. Ona seveda ni za to, da bi svojo deželo izpostavila brez obrambe napadom svojih sosedov, delala pa bo na to neumorno, da se oboroževanje z mednarodnimi pogodbami omeji. Ona bo z veseljem pozdravila dan, ko bodo v mednarodnih sporih odločevala razsodišča brez vojske.
To je cilj Delavske stranke. S tega stališča presoja Delavska stranka tudi vsa mednarodna vprašanja sedanjosti. Odkar se je vojna končala, dela Delavska stranka za po-mirjenje Evrope. Sedanje stanje v Evropi je posledica nesposobnosti „zveznih“ državnikov, ki v mirovnih pogodbah niso mogli ustvariti pogojev za trajen in pravičen mir. Oni so napravili ravno nasprotno: Gospodarsko skupaj spadajoče dele so raztrgali, ustanovili so celo vrsto malih držav, ki gospodarsko ne morejo živeti, dvignili so nacionalizem do nezaslužene višine in tako so ustvarili nova nasprotstva, nova sovraštva in nove zveze, ki jih je treba podpirati z vedno hujšim milita* rizmotn. Oni torej niso odpravili vzrokov starih mednarodnih nesoglasij, ampak so jih še pomnožili. Zato pa stoji Delavska stranka na stališču, da je treba mirovne pogodbe temeljito izpremenitl, če hočemo imeti mir in gospodarsko blagostanje.
Delavska stranka pa ni tako otročja, da bi si domišljala, da se da napetosti med evropskimi državami takoj odpraviti in da je mogoče,, mirovne n^fodbe takoj izpremeniti. Toda v posameznih pogodbah se nahajajo posamezne točke, ki so vsem državam naoravlle že toliko škode, da je njihova revizija nujno potrebna. Najvažnejša taka točka je vprašanje vojne odškodnine. Za državnike „antante“ bo ostala večna sramota dejstvo, da tega vprašanja pet
let niso mogli rešiti, ampak so mirno gledali, kako Evropa propada. Angleška Delavska stranka je zato odločna nasprotnica zasedbe Porurja in je prejšnjo angleško vlado ostro nanadala, ker je to zasedbo mirno gledala. Pravi vzrok, zakaj so Francozi Porurje zasedli, že zdavnaj ni nobena tajnost več. En del Francozov, ki pa ni večina francoskega naroda, hoče namreč Nemčijo "olitično in gospodarsko uničiti. Ta cilj pa Delavska stranka odločno pobija, ker hoče, da si vse države, zmagovalne ali pa premagane, čimprej zopet opomorejo. Zato pa je treba vprašanje vojne odškodnine sploh pravično rešiti.
Glede mednarodnih dolgov stoji Delavska stranka na stališču, da jih je treba črtati. Prej se delo v Evropi
ne bo dalo obnoviti. Škoda, ki jo je povzročila vojna, se bo dala mnogo ložje popraviti z vzajemno pomočjo kakor pa z brezumnimi zahtevami po vojni odškodnini. Anglija se je prepričala na svoji koži v zadnjih petih letih, da vojna odškodnina obema škoduje: tistemu, ki jo dobi, in tistemu ki jo mora plačevati.
Za nauke komunistov Delavska stranka nima nikakih simpatij in tudi ne za njihove metode. Ker pa smatra, da je vladna oblika privatna zadeva vsake države, bo priznala sovjetsko Rusijo, da tudi ta država vstopi zopet v mednarodno trgovino.
To so v glavnem smernice med-l arodne politike Delavske stranke, ki želi predvsem obnovo Evrope in mir med narodi in državami.
Angleška politika.
Dunajski list „Neue Freie Pres-se“ je objavil nedavno celo vrsto sestavkov, ki so jih za ta list napisali najodličnejši angleški možje. Med temi temi sestavki je zelo zanimiv članek z naslovom „Bodoča svetovna politika Anglije41, ki ga je napisal prof. dr. George P. Gooch.
Članek se glasi v slovenskem prevodu:
„Palmerston, ki je bil mogoče najboljši angleški minister vnanjih zadev, je nekoč dejal, da Anglija ne pozna ne večnih prijateljstev in tudi ne večnega sovraštva, ampak samo večne lastne interese. Ti lastni interesi nas danes silijo, da izpremeni-ino svojo politiko. Mi preživljamo prehodno dobo in to je vzrok, da govori danes Anglija nekam boječe in da njeni politični koraki niso povsem sigurni. Svet, ki to gleda, se seveda čudi, kako je eden izmed zmagovalcev v svetovni vojni ohromel, in mnogo je Angležev, ki se čutijo osramočene in ponižane, da igramo mi, ki bi morali igrati prvo vlogo, samo podrejeno vlogo druge vrste.
Vzrok za našo onemoglost, ki smo jo kazali 1. 1923., |e konec zveze s Francijo, okoli katere se je sukala vsa naša politika od 1. 1914. dalje. Te zveze je bilo konec, ko so Francozi kljub našim protestom in svarilom zasedli Porurje. Res je sicer, da še mnogo ljudi govori o neki „an-tanti“, toda mi čutimo v svojih srcih, da je antanta mrtva. Res je, da želita Anglija in Francija, naj bi Nemčija plačala kolikor mogoče visoko odškodnino. Nismo si pa edini v tem, na kakšen način naj Nemčija plača.
Loči nas pa še neko drugo, mnogo važnejše vprašanje. Mi želimo, da postane Nemčija zopet velesila in da gospodarsko ozdravi, Francija pa želi, naj ostane Nemčija slaba in razkosana, da ne bi mogle nemške armade nikdar več prekoračiti francoskih mej. Mi želimo, naj
postane Nemčija članica Društva narodov, da nam pomaga reševati Evropo pred novimi vojnami in pred bankerotom, Francozi pa hočejo, naj ostane Nemčija iz Društva narodov izločena. Nam Angležem je potrebna bogata Nemčija, da bomo mogli zopet dvigniti svojo trgovino, brez katere ne moremo živeti, Francija pa lahko sama sebe prehrani in da svojim ljudem lahko dovolj dela, tudi če vsa Evropa propade.
Anglija in Francija imata torej različne politične in gospodarske interese. Težje pa je zvezo razbiti kakor jo skleniti. Mi se preveč spominjamo na leta, ko smo si zaupali ih' ko smo sodelovali. V resnici se Angleži in Francozi nismo nikdar ljubili, toda v štirih vojnih letih, ko so sovražniki opustošlli več francoskih najlpših provinc, smo gojili do Francozov tople simpatije. Je pa še neka druga težava, ki nas ovira, da bi napravili konec dolgoletni zvezi: to je negotovost posledic, če zvezo prekinemo. Med narodi se dogaja isto, kar se dogaja med posameznimi ljudmi: Majhen spor ne razdere samo prijateljstva, ampak ga pogosto izoremeni v sovraštvo. Anglija pa ne bi rada ostala osamljena, čeprav se lahko opira na svojo svetovno moč. Društvo narodov je mlada in slabotna ustanova, Amerika je daleč in Nemčija je bila še nedavno naša sovražnica, o kateri 'ni misliti, da bi mogla postati čez noč naša prijateljica. Prejšnja naša vlada je sicer obsojala francosko politiko napratn Nemčiji, toda nekateri člani prejšnje vlade so se bali, da bi utegnil naš samostojen nastop nam samim škodovati. Francosko časopisje piše proti nam z odkrito sovražnostjo in francosko letalstvo je znatno močnejše kakor naše. Kakor hitro bi torej mi pokazali Francozom bolj sovražno lice, bi Francozi pomnožili svoje vojne moči in bi vse storili, da ohranijo zlasti v letalstvu svojo premoč nad nami. Tako smo delali
povi; naenkrat nekaj tresne in začuje se gromovito kričanje. Vrata so razbita, razjarjeni kmetje se vsujejo v grad. Bled, krvav prihiti Petričevič v sobo.
»Rešite se,“ zakliče, »milostna gospa, za Boga! Kmetje so nam poklali oborožence. Ivan Gušič vodi kmete. Peter Bošnjak je ranjen, načelniku oborožencev Bartakoviču so s koso odsekali glavo, na stolpu se vije zastava gospe Heningove. Rešite se!“
Klenket je počasi odnehaval, zvonček je utihnil, tu in tam je še počila puška, se začul krik, povsod pa je množica šumela kakor morje, Četa braniteljev je prihajala bliže, vrata se od-10. pro in vstopi visok oboroženec s sekiro v roki in obrnjen proti množici, ki je pritiskala za njim. Vojak je besno mahal s sekiro okoli sebe. Eden, dva, deset kmetov pade pod njegovim udarcem, toda samokres poči in krvav, mrtev se zgrudi zvesti vojak pred noge gospe Helene, ki se je trepetajoč stiskala k zidu.
»Dol s Tahoml Dol s Tahovico!“ je grmelo po hodnikih in v sobo se je privalila četa razjarjenih kmetov.
»Stojte 1“ zagrmi močan glas. Kmetje so utihnili. V sobo stopi črn, razgret, gologlav s krvavo sabljo v roki gospod Stjepko Gregori-janec, poleg njega pa vsa razjarjena gospa Uršula. Blede oči so se ji iskrite, lica žarela, ustna se stiskala.
»Gospa Helena Tahova," začne ostro Stjepko, potem ko je obrisal sabljo v plašč, »pripeljali smo na ta grad pravo gospodarico, Uršulo Heningovo, Vašega gospodstva je ko-nec.“
»Da, ti ošabna hči Zrinjskih 1“ je zakričala Uršula, »pogazili smo glavo peklenski kači! Ti očetovski dyori so zopet moji. Pozdravljena, Dora Arl$frd6va,“ s temi besedami se je obrnila proti ‘šliki, »ali vidiš sedaj, kako povest laže. Vi pa, dobri ljudje," se je obrnila proti kmetom, »vzemite, grabite, jaz nočem niti be-tve tega krvniškega blaga!“
Helena je okamenela, samo oko ji je besno žarelo.
»Gospa,“ reče Stjepko, -'ravi. gospodarji so prišli, krivi se morajo seliti. Petričevič lahko Vas in Vaše sinove svobodno prepelje v Zagreb, ker je tudi Stubica že naša. V vasi Vas čaka voz.“
Helena je vzdignila glavo in rekla mirno: »Gospa Uršula! Razbojnica! Do smrti Vam tega ne bom pozabila. Povest o Dori ne laže! Zapomnite si moje besede: Zob za zob, kri za kri do zadnje kaplje!"
S sinom vred je Helena v spremstvu kaste-lana zapustila grad, kjer so si po obzidju kmetje vriskajoč delili Tahovo bogastvo, in še ko je ponižana gospa bila že daleč od Susjeda, je čula še skozi noč krike:
»Dol s Tahom!"
IX.
V Mokricah je bilo danes zelo veselo. Gospod podban je slavil svoj rojstni dan v krogu rodbine in prijateljev, hrvaških velikašev in plemičev. Tu je bil njegov sin Stjepko živahen razposajenec, s svojo ženo, nežno črnooko Marto, bil tudi drugi sin Baltazar, medel slabič, s svojo drugo ženo Doro Mrnjavičevo. S Susjeda je prišla gospa Henimrova, ki je tam sama prebivala, dočim so njene samske hčere, lepo dekle Zofija in deklici Anastazija in Kata zaradi večje varnosti v teh burnih časih živele pri gospodu Gregorijancu na Mokricah. Prišli pa so tudi daljni gostje; celo iz Zagorja sta prišti na god Martini sestri: ponosna in silovita Anka s svojim možem Mihaelom Konjskim s Konjščirte in bogata Kunigunda s svojim možem Matejem Kerečenom iz Turnišča. Med gosti so bili tudi tujci: brata Mihael in Luka Šekel iz Ormoža, Gašpar Druškovič in Franc Mrnjavič, podžupana slavne župnije zagrebške, Miha Vurnovlč, resen Turopoljec, junaški plemič Tomo Milič, župnik Mihael od Sv. Nedelje, oče Didak, gvar-dijan samoborskih menihov in še več cerkvene in posvetne gospode — toda čudno da vse sami Hrvati. Oče Didak, ki je pri pojedini sedel zraven gospoda Konjskega, se nad tem ni ravno malo čudil.
(Dalje prih.)
✓
tudi tni, ko stno hoteli ohraniti svojo premoč na morju napram Nemčiji. Kljub tej negotovosti in kljub vsem pomislekom proti prelomu s Francijo pa se nagiblje naše javno mnenje vedno bolj k misli po večji samostojnosti v politiki. Delavska stranka, liberalna stranka, razne vere, zmerni konservativci — vsi so mnenja, da pomeni poooln polom Nemčije za nas večjo nevarnost kakor pa če nastopimo odkrito proti razdiralni pojltiki Francije.
Kolikor bolj pa se odtujujemo Francozom, toliko bolj se bližamo Ameriki. Dokler Irci Še niso bili svobodni, nismo mogli sodelovati, sedaj pa silijo skupni interesi Anglijo in Ameriko k združitvi. Amerika ne potrebuje evropskega blagostanja tako kakor mi, ampak koncem koncev bogata Evropa tudi za izvoz ameriških produktov ni brez pomena. Amerika dalje opazuje z vedno večjo jezo, kako Francozi zlorabljajo plodove svoje zmage, ki so jo dosegli le s pomočjo Amerike. (To naj bi si zapisali za ušesa tudi razni prenapeteži v Belgradu, op. ur.). Počasi izgubljajo Amerikanci vse svoje simpatije za Francijo in se obračajo k Angliji, ker hočejo tudi oni rešiti Nemčijo iz gospodarske in politične zmešnjave.
Kakor hitro pa se bosta zvezali Anglija hi Amerika, da rešita Nemčijo njenih francoskih zatiralcev, bo moeroče obnoviti dobre zveze med Anglijo in Nemčijo. Dokler 'e obsto-
jala »antanta", ni bilo mogoče misliti na spravo; danes pa, ko antante več ni, je sprava neizogibna. Politična kratkovidnost Francozov bo ustvarila angleško-amerlško zvezo. Italija nam je zamerila, da smo obsojali njen nastnn na Krfu proti Grkom. Te zamere pa bo kmalu konec. Francozi in Italijani niso bili nikdar iskreni prijatelji, tudi za časa svetovne vojne ne. Interesi Italije pa zahtevajo močno Nemčijo in to bo pripeljalo Italijo na našo, ne pa na francosko stran. Flami v Belgiji ne marajo Francozov in tudi Valonci ne marajo postati francoski hlapci. Polj ska, ki je francoski vazal (= hlapec), je v svoji notranjosti bolna. Tako postaja Francija vedno bolj osamljena in njena diktatura se bliža svojemu koncu. Kolikor bolj pa pojema francoska moč, toliko bolj raste moč Anglije.
Naša politika je strmela od nekdaj za tem, da drži evropsko ravnotežje. To se pravi, da je Anglija vedno pobijala premoč ene ali druge države. Dokler je obstojala antanta, nismo govorili o ravnotežju; sedaj pa, ko antante ni več, bomo z velesilami in z malimi državami sodelovali, da se upremo francoski premoči in da osvobodimo Nemčijo francoskega pritiska.
Ko bo pa Anglija to politiko prehodne dobe prebolela, bo posvetila vse svoje moči izpopolnitvi ustanove Društva narodov.11
Dnevne vesti.
P	priobčujemo	danes več
člankov. Nova vlada na Angleškem ima tudi za našo politiko velik pomen, zato je treba glavne poteze angleške politike poznati tudi nam.
Podpis pogodbe z Italijo. Ta tedon so podpisali zastopniki naše države v Rimu pogodbo z Italijo. Za kraljevino SHS sta podpisala Pašic in dr. N-mčič. Ti podpisi pa so po našem mnenju neveljavni, kajti mi stavimo, da se je Pašič podpisal »Pachitch«, kakor navadno, ne pa »Pašič«, kakor se res piše. Ministrskega predsednika »Pachit-cha« pa v kraljevini SHS nikdar pi bilo, ravno tako tudi vnanjega ministra »Nintchitcha« ne.
Velike slavnosti v Rimu. Povodom podpisa »prijateljskega sporazuma« z Italijo so priredili našim podpisnikom na čast tudi velfiko slavnostno večerjo pri laškem kralju. Listi so obširno poročali, kdo yse je bil povabljen na to vočerjo in so natanko opisali, kakšne kiklje so pri tej priložnosti oblekle ženske in iz kakšnih »cigarspicov« so kadili možakarju Niso pa povedali, da laške kraljice ni bilo! Kakor znano, je laška kraljica Črnogorka in Črnogorcem se v kraljevini SHS jako dobro godi, če gredo med — »odmetnike« in hajduke ...
Vsak slovenski federalist In republikanec bodi član »Združenja slovenskih avtonomistov*4!
Vlada zna. Če hočejo v Belgradu poštenega človeka uničiti, ga napravijo za „špijuna“. To se nacedi jako lahko. Znano je namreč, da vsi belgrajeki časopisi prejemajo mastne podpore od vlade Zato pa morajo vladi služiti. Kedar je torej treba kakšnega bolj »navadnega« človeka spraviti spoti, zapoje vladni telefon in listi dobe nalog, da obmečejo vladi neprijetnega človeka s „špljonom“. Kar tako na lepem. Potem pa pride , žendar in spravi „špijona“ na varno, dokler se to vladi zdi po-,trebno. Ce gre pa ^a »boljšega« človeka, poiščejo tudi »pričo«. Take »priče« so navadno kakšne pocestne reve, ki za par krajcarjev posežejo celo, da je Pašič čisto pošten možakar, ali pa da je Radič „špijun“. Tako se je Radiču tudi v : resnici zgodilo, lahko bi se pa tudi ; vsakemu drugemu. Na podlagi iz-, »pogrošne« priče člo-
ček? v £ v*Pro’ kadar #a ho'
j-i Radičevem slučaju se je
zgodilo celo, da je bila uboga reva
(»priča«) res nekaj časa v služlbi v Radičevi prodajalni, toda smola
J‘e hotela, da ravno takrat, ko je bil ladič (zaprt. Kar pa naših »pravosodnih« velikanov v vladi nič ne ovira, da ne bi kljub temu Radiča zaprli, če bi ga dobili v svoje roke.
Radič in g. Šuklje. G. dvorni svetnik Šuklje je objavil v Londonski slavistični reviji »The Sla-vonic Revie\v“ članek »Centralizem in avtonomija«, ki ni ne miš ne tič. V eni zadnjih številk »Slo-bodnega Doma« objavlja o tem članku g. Stjepan Radič' svoj odgovor na ta članek. Tu pravi Radič: »To je torej eden onih od slovenske gospode, ki jih pošilja Belgrad v zadnji dobi, da nam Hrvatom streljajo v hrbet potem, ko je uvidel, da belgrajskim lažem, zlasti na Angleškem, nihče ničesar ne veruje.« In dalje: _ »Končno razlaga Šuklje, da more in sme biti avtonomija le darovana reč, da se mora zelo dobro paziti, da ne bo prevelika, in da se mora vse tako urediti, da more država vedno to lokalno avtonomijo dobro in uspešno kontrolirati.« — Celoten članek g. Radiča na Šukljeta je 1 jut. No, mi mislimo, da to nima smisla, kajti g. dvomi svetnik Šuklje je še izza časov Taafeja in živi le — preteklosti. Bodočnost je od drugih. Pa kaj bi dopovedo-vali to ljudem, ki si tega ne dajo dopovedati. V delavski Angliji g. Šuklje lahko tiska članke, ki jih bere morda belgrajska radikali ja, ne pa današnji angleški politiki. Ti imajo dovolj drugih virov!
Z Notranjskega nam pišejo: „Pri nas so pretekle mesece silno navili davčni vijak, tako da nihče ni mogel plačati zahtevanih svot. Davčni oblasti torej ni preostalo drugega kot da je poskusila dobiti denar na javnih dražbah. Razpisanih je bilo okoli 40 dražb, našel pa se ni niti en kunec. To dejstvo je pomagalo v toliko, da smo izgubili nekega gospoda, ki je bil preveč vnet z*> državno blazino in smo dobili drugega, ki ne bo gledal menda le na državno blazino, amnak tudi na naše žepe.“ — To je len nrfmer kmečke sloge.
Uradniki na cesti. Sedanja vlada s posebno vnemo odpušča iz službe uradnike na Hrvaškem. Seveda ne kakih tujcev, ampak same domačine Hrvate. Med Hrvati se je zategadelj začelo gibanje, da se kolikor mogoče veliko tujcev, zlasti Rusov, odstrani iz raznih služb, da dobe kruh v prvi vrsti domačini.
Francosko posojilo. Ta teden je bel^ajski ~ '~~^nt odobril tako-zvano francosko posojilo v znesku
300 milijonov frankov. Ko so nekateri poslanci zahtevali, naj se izvoli poseben parlamentarni odbor, ki bo nadziral uporabo tega posojila, je rekel finančni minister: »Te^a ni treba, ker bodo nadzirali uporabo tega posojila že Francozi!“ Tako poniževalnih besed o lastni državi menda še ni izrekel noben minister.
Na naslov vlade.. V Jugoslaviji je po vidovdanski ustavi državni jezik tudi slovenski. Če je tako, potem je dosledno in jasno, da velja ta posebno še za Slovenijo. Kljub temu pa vsiljujejo oblasti zoper odločno voljo ljudstva Sloveniji hrvaščino oziroma srbščino s svojo nepotrebno, nepraktično in nemoderno cirilico. katero ljudstvo ne razutne. Vsiljevati so začeli celo še županstvom po deželi neslovenske tiskovine, katere ne razumemo. Kaj podobnega se ni drznila ^rej niti ponemčevalna Avstrija, ampak so se nam pošiljale samo slovenske ali vsaj dvojezične tiskovine. Zato smatramo tako postopanje za izzivanje in žaljenje slovenskih županov. Gotovo zakličem iz srca vseh slovenskih podeželskih županov : Zahtevamo samo slovenske tiskovine ali vsaj tudi v slovenskem jeziku. Neslovenske tiskovine bomo zavračali. — Zupan z dežele.
čemu imamo armado? Minister vnanjih zadev dr. Ninčič je rekel, da izguba Reke ni tako huda stvar, kajti če bi se bili spustili z Italijo v vojsko, bi bili izgubili še več Hrvatov in Slovencev. To se pravi z drugimi besedami, da bi bili mi menda nekoliko tepeni. Če že minister sam s to možnostjo računa, se mi drugi gotovo opravičeno vprašujemo: čemu pa potem miljarde za armado?
Za slovensko vseučilišče. V nekem slovenskem dnevniku smo te dni brali poziv na premožne ljudi v Sloveniji, naj se spominjajo zlasti v času računskih zaključkov tudi najvišjega slovenskega kulturnega zavoda, slovenskega vseučilišča v Ljubljani. V tem pozivu beremo med drugim: „V Sloveniji imamo tak kulturen zavod, ki se bori za svoj obstanek. Ljubljanska univerza ne more naprej, ker ji država ne daje tiste gmotne hrbtenice, ki je potrebna njenim slabotnim, vendar Idejno popolnoma moderno zamišljenim institutom/* — Ko smo pa pogledali prvo stran tega lista, smo brali, da je treba Slovencem z vso silo delati za državo, sicer bomo propadli! Mislimo, da nam ni treba še posebej omenjati, kateri list piše na vsaki strani drugače. Kdor pa tega še ne ve, naj bere »Slovenski Narod“ z dne 29. januarja t I.
Zakaj tako? Belgrajski list »Republika" Doroča:	»Prvi inženerski
(pijonirski) bataljon v Kragujevcu je nedavno dobil povelje za odhod v Krivo Palanko, da gradi obmejne stražnice ob srbsko-bolgarski meji. Ko se je bataljon ustavil ob reki Pči-nji, vojaki štiri dni niso dobili nobene jedi, niti kruha ne. Pozneje pa so dobivali hrano, toda slabšo kakor če bi bili vojni ujetniki. Opravljati pa so morali težka dela od jutra do večera. Ko je bataljon svoje delo dovršil, ga niso poslali nazaj v vojašnico, ampak so ga „uputili“ v Veles, da pomaga graditi železnico, čeprav to ni vojaško delo, ampak delo za privatne podjetnike. Vreme je bilo skrajno neugodno. Pri tem delu je izgubilo več vojakov svoje življenje. Enemu se je obrnilo koleno, drugim se je spačil nos, zopet drugim so se polomila rebra. Pogled na mrtvece je bil naravnost nekaj strašnega. Ali je treba, da vojaki umirajo na tak način? Dopisnik »Republike11 pristavlja: »Prokleti oni oficiri, koji ni-su čuvali vojnike, a i ministar vojni, što dade, da se bataljon za ovo upo-trebi.“ — Včasih so bile take strahote za vojnega ministra grob, ker so se našli psolanci, ki so znali braniti človeško čast in dostojanstvo vojakov. Danes je pa drugače. Minister lahko počne, kar hoče.
Berač in uradnik. Berač pomoli svoj klobuk pred mimogredočega uradnika. »Ne morem nič dati,“ pravi uradnik, »sem v državni službi.** — »Brez zamere, gospod,“ odvrne berač, »potem sva ^ tovariša.11
Slovenska misel. Pod tem naslovom izide v kratkem prva številka nove kulturno-polltične revije. Revija ima v programu najostrejšo borbo za pravice slovenskega naroda. Prinašala bo članke kulturnega, socialnega in političnega značaja in si bo priza? devala, postati svobodna tribuna za vse one, ki še niso izgubili vere y visoko misijo Slovenstva. Radi tfega pozivamo somišljenike, da podpro z naročilom idealno stremljenje. Uredj ništvo in uprava se nahajata v Ljubljani, Breg 12/11.
Trboveljski premog in drva dobavlja
DRUŽBA ILIRIJA j
Ljubljana, Kralja Petra trg 8. Telefon fttaw. 220.
'ZBL	H/|r	'KI	m
4tr,A JtZBsL .mriBk JJKML. JC4 JEL JBCLie
. »Ki; !!•
Red v gospodarstvu.
Glavna stvar v vsakem gospodarstvu je red. Kjer ni reda, tam gospodar ne more nikdar vedeti, ali ima kaj in koliko ima. Če pa gospodar tega ne ve, ni gospodar.
^ Reda v gospodarstvu pa ni mogoče napraviti brez pregleda. Gospodar mora natahko. vedeti, koliko ga stanejo delavci, vedeti mora, koliko ga stane orodje, koliko on s svojo rodovino vred letno porabi itd., sicer ne more »gospodariti14. Pregleda nad vsem gospodarstvom pa ne more imeti nohen gospodar, če si vsaj najvažnejših stvari ne zapiše.
Vze,mimo primer iz življenja. Gospodar ima njivo, kamor seje enkrat žito, enkrat sadi kromoir ali fižol ali pa kaj drugega, kakor je že navada. Gospodar, ki ima tako njivo, jo navadno leto za letom gnoji, potem preorje in' „zbrana“, nato seje (ali sadi), v jeseni pa pobere, kar je zrastlo. To se ponavlja leto za letom, kar tako tja v en dan, češ nekaj bo že zrastlo. .
Tako, kakor smo pravkar povedali, pa delajo le nerazumni gospodarji. Kako pa bo delal pameten gospodar?
Pameten gospodar bo napravil račun. Napravil ga bo pa tako-le: Gnoj me stane po navadni krajevni ceni recimo 1000 kron. če bi šel orat k sosedu 1 dan, bi zaslužil na primer 400 kron. Dalje bo računal,
koliko ga velja seme. Potem bo računal, koliko dni mora on sam ali pa kdo od njegove rodovine na tisti njivi še delati. Dalje bo računal, koliko ga velja spravljanje pridelka domov. Vse to si bo pameten gosnodar zaipsal, zračunal bo skupne stroške, potem pa na drugi strani zaračunal, koliko je vreden njegov pridelek. Številke mu bodo jasno pokazale, ali je gospodaril dobro, t. j. ali je več dobil kakor je Imel stroškov, ali pa če je gospodaril slabo, t. j. če je delal z izgubo.
Če je delal z dobičkom, je stvar v redu. Kaj pa, če je delal z izgubo? Če je delal z izgubo, mora pa začeti misliti, kako bi njivo izrabil tako, da bi »nesla*. Po krajevnih razmerah bo prišel do tega ali onega sklepa: Eden bo izračunal, da bi bilo bolje, če staro njivo izpremeni v travnik, drugi bo prišel na to, da bi detelja nesla, žito pa ne, tretji bo našel zopet kaj drugega. Vse to pa ni mogoče preračunati brez zaoiskov in brez točnih računov.
Danes je pri nas že jako malo gospodarjev, ki ne bi znali pisati in računati. Mno«-o je §e> sj ne zapišejo prav nič in prav malo mislijo, ampak delajo še vedno tako, kakor so delali njihovi dedje. To pa ne sme bitij Kdor danes nima jasnega pregleda o stroških in dohodkih svojesra gospodarstva, bo kmalu ne-
hal gospodariti. Kdor pa skrbi za pregled, bo imel tudi red, in kdor pozna red, bo vedno dobro gospodaril. .
*
Kmetijski tečaji na Grmu. Na
državni kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se vrši od 18. do 20. februarja sadjarski tečaj, od 21. do 33. februarja pa tečai za pridelovanje in umno uporabo krme. Priglasiti se je treba ravnateljstvu šole. — Za vinogradnike se vrši 24. in 25. februarja tečaj za delo v vinogradih in obrezovanje trt.
Žitne cene. V Novem Sadu velja pšenica 335—350 Din, ječmen 315, oves 250, koruza 260, moka št. 0 pa 530 'Din 100 kilogramov.
Trgovina z jajci je bila zadnji čas zelo živahna. Jajca so bila po 2.25—2.75 Din za komad.
Cena mleka v Zagrebu. Ker je izvoz mleka v Avstrijo prepovedan, je padla cena mleka v Zagrebu na 3 Din za liter.
IZDAJA LJUBLJANSKA ORGANI ZACIJA SLOV. AVTONOMISTOV. Odgovorni urednik Jože Petri & Tiskarna J. BLASNIKA NASL. v l.JubUan-
Nove lepe slovenske
knjige!
Ravnokar so izšle nove knjige :
Rpnina Povest G. Kel-negina ]er.^ posIovenil
dr. Joža Glonar. Cena Din 5 -
Občinsko dete
Srbska vaška povest, spisal Branislav Nušič. Poslovenil Cv. Golar. — Cena dinarjev 15—.
Zeleni kader
Povest iz viharnih dni našega narodnega osvobajanja, spisal 'Ivan Zorec. — Cena Din 14‘— Poštnina Din 1’— Tiskali in založili
3.8lasniha nas)., LfaMiana
Breg št. 12.
Vse knjige se lahko naroče po dopisnici.
Knjige so res lepe in za liud-stvo zelo primer le in zabavne.
OOOOOOOOOOfiOOOOGOOOOOO
Nadalje priporočamo politične študije prof. dr. Drag. Lončarja, ki so izšle v knjigi pod naslovom
..Politiha in zgodovina"
Tudi ta knjiga je izšla v založbi tiskarne
3. Blasnlfea nasl.. Ljubljana
Breg št. 12.
Kdor se zanima za politična vprašanja in za boj za avto-, nomijo Slovenije, naj to knjigo bere l Cena Din 30'—.
Vse pisalne, risalne in šol. potrebščine
dobite najceneje v papirni trgovini
Miroslav Bivic, Ljubljana Sv. Petra cesta št. 29.
Lastna knjigoveznica. — Velika zaloga šolskih zvezkov, map ip, blokov.
Minka Horvat
Ljubljana, Stari trg 21.
priporoča po nizkih cenah svojo zalogo damskih in žalnih klobukov
Popolnoma varno naložite svoj denar pri
Ozoiemni posojilnici v Ljubljani p. z. z o. z.
ki se je preselila iz hiše uršu-linskega samostana poleg nunske cerkve v lastno novo palačo na Miklošičevi c. poleg hotela Union.
Hranilne vloge se obrestujejo po
67.
brez odbitka rentnega in invalidskega davka, v tekočem računu
57.7.
vezane za dobo pol leta
67.7.
in više po dogovoru.
Varnost za hranilne vloge je zelo dobra. ker poseduje Vzaj. pos. relativno večino delnic stavbne delniške družbe h6tela »Union« v Ljubljani. Vrhutega je njena last nova palača ob Miklošičevi cesti, več mestnih niš, stavbišč in zemljišč v tu in inozemstvu. Denar se lahko naloži po poštnih položnicah.
TON£ MALGAJ
pleskar za stavbe in pohištvo, lakiranje voznih koles v ognju, Soboslikarstvo. Špecijalni oddelek za črkoslikarstvo na steklo,
pločevino, les, zid i. t. d.
Dplfivnirp* Kolodvorska ulica St. 6. ifcia viat^as. Celovška cesta Štev. 121.
IVAN SAX, Ljubljana
Stari trg št. 8
priporoča svojo trgovino manujak-turnega blaga in obleke domačega izdelka po najnižjih cenah. Izdeljuje tudi obleke po naročilu.
r< »v*
Lisičje
kože, divjačine tudi veverične kupuje skozi celo leto v vsaki množini
O. Zdravic
trgovina as usnjem
Ljubljana, Florjanska ulica štev. 9.
THE REX CO
LJUBLJANA, GRADIŠČE IO.
Telefon llev. 268.
Najboljfil pisalni, razmnoževalni ln kopirni stroji.
VSE PISARNIŠKE POTREBŠČINE.
Antikvarijat, knjigarna
HINKO SEVAR
Lfuhiljana, Slapi trg 34
kupuje in prodaja različne knjige v vseh jezikih po ugodnih cenah.
R. SLOVHIK
LJUBLJANA, Stari trg 2»
priporoča po najnlijlh cenah svojo zalogo izgotovljenih oblek in manufakture Obleke po meri se točno izvršujejo.
Ivan Pakiž i
Ljubljana, Stari trg 20. S
Velika zaloga stenskih ur » budilk svetovno znane B tovarne *Junghaus“. g Vsakovrstno preci/jie Svi- • carske žepne ure, izbira » zlatnine, srebrnine in jedilnega pribora.
xxxxxxxxxxxxxxx
F. P. ZhjEC
optik
[LJUBLJANA, Stari trg 9.
Odtajanje zamrznenep vodovoda
ter vse vrste kleparska, ko-tlarska in ključavničarska naročila Izvršuje hitro, točno In najceneje
juGOMETaLnr
LJUBLJANA
Telefon številka 729. Kolodvorska ulica 18.
:xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
’ *	'	-i-
Edini tihi pisalni stroj
L. C. Smith 4 Bros
Mod. 8, brez najmanjšega ropota. Zastopstvo:
LUDOVIK BARAGA
Ljubljana, Šelenburgova ulica 6^1.
Zadružna banka v Ljubljani
Brzojavi: Zadrubanka.
Aleksandrova cesta St e v. S.
Vplačani kapital Din 3,000.000.
Izvršuje vse bančne posle najtoCnefe in najkulantneje
Telefon štev. 367.
I I I I I B I
y	Maribor, Nov* mesto,
'p	Rakek, Slovenjgradsc,
I	Slovenska Bistrica
Trgovska banka d. d., Ljubljana j
podružnice i ] Dunajska cesta 4. (v lastni stavbi) ekspoziture« 11
podružnice i	| Dunajska cesta 4. (v lastni stavbi)
'	KAPITAL IN REZERVE DIN 17,500.000.—
Izvršuje vse bančne posle nnjtnineje in na]hulnntneje.
Brzojavil Trgovska	Telefoni	i	139,	146,	458
II
Konjice,
Me2a-Dravogr.,
I
I
I
I