POŠTNINA PLAČANA . O' r".....I.
V Ljubljani. 25. novembra 1920.
Glasilo Udruienia Jugosfov. Uiitelistva. — Poverjeništvo Ljubljana.
V*e spise, v ocenc poslane knjige itd. ie pošiljati samo na naslov : Uredništvo Učiteliskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. t>. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljalve je pošiljati fr^nko.	Učiteljski Tovarii izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta r<an praznik, izide list d?n pozneje. Vse leto velja . . 40'— K pol leta . . . 20'— „ četrt leta .... 10 — „ posamezna številka po 80 vin.		Za oznanila je plačati od enostolpce petit-vste, čp se tiska enkrat . . 90vin. „ „ „ dv? krat. . 80 „ „ „ „ trikrat . . 50 „ za nadaljnja nvrščenja od petit-vrste po 40 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna.		Naročnino; reklamacije, t. j. vse administrativna stvari, je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljsk. Tovariša v Ljubljani, Mestni trg št. 17/m. Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklam» 'jje so proste ppstnine.
	Za reklamne nolice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 60 vin za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 45 K.	Telefon uredništva štev. 312.		Članstvo ljubljanskega Foverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu na- • ročnine posebe plačevati.	
IREDFNTAR:
Več narodnega šovinizma v naše šole!
Italijanom ie orioornosla k sedani: zmagi tudfi mnoge fanatično šovinistična vzgoia. ki io ie učitelistvo gofio v šolah. Tako vzgoio opisuie »Jutrom v članku ..Za narodno vzgojo". Članek se glasi:
Odtrgali so od naše domovine dva velika kosa, ki prideta začasno pod tujo upravo. Jasno ie. da bo za nas v teh krajih najvažnejše vprašanje šola in narodna vzgoja. Tudi naši nasprotniki, gospodarji teh naših pokrajin, bodo skušali ravno na tem polju storiti vse. da odtujijo naše otroke skupni domovini. V koliko bo mogoče rešiti naše šole po pravicah manjšin, bo pokazala bližnja bodočnost. Preveč se na to ne smemo zanašati. Tudi to ie veliko vprašanje, koliko bomo mogli ustanavljati in podpirati svoje šolstvo. Zato bo morala domača in javna narodna vzgoja nadomestiti to. česar slovenskim otrokom ne bo nudila šola. Ta domača vzgoja bo največje važnosti in to bomo morali podpirati. Treba pa je vedeti. da mi sami še nimamo — prave nacionalne šole, kakor jih imajo drugod. Naša predvojna šola ni mogla biti nacionalna — ker ie bila dTŽavna. V svojih višjih VTStah ni bila niti narodna, ker je služila tuji kulturi. Kar je bilo v šoli našega, je bil komaj začetek narodne vzgoje. Vse drugo sta morala opraviti dom in javnost.
Motil bi se, kdor bi mislil, da smo v
ttm oziru storili bogve kak korak naprej. Na celo naše šolstvo so po prevratu prišli ljudje, ki so imeli bore malo smisla za svojo veliko nalogo. Kakor v drugih stvareh, tako smo tudi v šolstvu skoraj tam, kjer smo bili. Drugod so med tem že precej napredovali. Naše šolstvo še do danes ni enotno in šolska reforma je šele v začetku svojih priprav. Sicer „skoki" tudi v razvoju šole niso koristni, toda sedaj niti korakov ne vidimo. Politična, oz. državna izprememba naravno vpliva pred vsem na ljudsko šolo. In da se da ta Izprememba izvršiti v razmeroma kratkem času — so nam pokazali Italijani v našem zasedenem ozemlju. Tam so kmalu izginila stara avstrijska imena: „I. drž. gimnazija". „c. kr. drž. realka" itd. Šole so dobile svoia imena po velikih italiianskih pesnikih, pisateljih in učenjakih: Dante, Petrarca, Leonardo da Vinci itd. To so imena, ki krase pročelja posameznih šol. Ne rečemo sicer, da je zato že cela šola ^nacionalizirana, ako nosi Dantejevo ime, ' Kotovo pa je, da pride z imenom v celo šolo nekaj Dantejevega duha, pa magari onega, ki mu ga pripisuje današnja generacija. Tudi po Češkem in Poljskem so izvali posamezne šole po svojih velikih /ložeh. Pri nas se to še ni zgodilo, dasi dovoli vzroka, da bi jim sledili. Na ta •jačin se slave imena slavnih mož. Morebiti je to zunanjost, a brez zunanjosti na-Va<lno tudi ni — notranjosti. —
Čitali smo. kako uvajajo Italijani na ?aše šole svojo trikoloro. O Italijanih ?namo lahko, kar se tiče kulture in junaka svoje mnenje — eno pa jim moramo Priznati: to je njih fanatična ljubezen do jV°je trikolore. Italijan je v tem oziru Tantast in fanatik: on veruje še danes na j^age ob Soči. ki jih nikoli ni bilo. ne ve-v poraz pri Kobaridu, ki ie bil grozen in resničen, in veruje v „Vittoria Ve-¡^'Ujer je prišla zmaga po zaslugi *aših čet. Vse te uspehe pripisuje Italijan čudotvorni trikolori. ki se je bori-
v Abesiniji in Tripolitaniji (seveda z
uspehom) in ki ima nalogo združiti vse neodrešene kraje z materjo Italijo. Zato ie trikolora za narodno šolo nekaj važnega. Vsak otrok mora občutiti njeno svetost. Vsaka šola mora torej imeti svojo zastavo, svojo trikoloro. Ona mora biti ponos vse šoJe. Ponosni pa smo na to, kar sami ustvarimo. Zato se ne naroči zastava na šolske ali državne stroške, ampak otroci morajo zanjo zbirati. Nastati mora prava tekma, kdo bo dal več za ljubljeno trikoloro. Učitelj pripoveduje o nji take bajke, da otroci verujejo v edino zveličavnost te zastave. Tako otroci sami zbirajo denar. Trikolora mora biti čim najlepša, saj je to šolska zastava, zastava mladine, ki bo rešila še neodrešene kraje. Razvitje zastave je slavnosten praznik za šolo. Ob vsaki svečani priliki koraka šolska mladina za svojo trikoloro. Ponosna je nanjo, ljubi jo, šla bi v boj zanjo . . . Koliko šol pa ima pri nas doslej svojo slovensko ali jugoslovansko zastavo?
Da pa otroci vedo, kaj pomeni ta trikolora, zato so v šolskih sobah zemljevidi, ki natančno kažejo, koliko domovine je odrešene, koliko neodrešene. Tu seveda ne gre za resnico: italijanska nodTe-šena domovina sega daleč tja do Donave; do tja je segal rimski imperij; vsa Jugoslaviia ie torei še neodrešena italijanska domovina ... A to nič ne de: otrok vidi vse to dan na dan na zemljevidu . . . Brez takega zemljevida ni narodne šoie. Kakor je sveta trikolora in neodrešena zemlja (Italija iredente) tako ie sveta himna: zato Italijan drugače poje svoje himne nego mi. Vso to vzgojo v šoli soopolniuiei še razne slike knii-ge. napisi ... Pri nas smo še daleč od nacionalne šole.
Naš prvi realni odgovor.
Italijani so izvršili nad znatnim delom našega naroda nezaslišano nasilje. Je to nepobitna resnica, ki nas naravno silno razburja, da protestiramo glasno proti tej vsa človeška prava prezirajoči krivici. Ali naj bodo naši protesti še tako utemeljeni in naj prihajajo iz najnižje globine srca — pomagali ne bodo ničesar, ker vprašanje Jadrana ni toliko vprašanje prava, temveč vprašanje sile. In radi tega so vsi naši protesti podobni le smešnemu mahanju z lesenimi sabljami, brez koristi za brate na zasedenem ozemlju in brez nevarnosti za sovražnika.
Mesto besedi so potrebna dejanja in mesto plamenečih protestov, tiho in neopazno delo. V dveh smereh se mora gibati to delo. Krepiti moramo sebe. da ustvarimo v nas samih pogoje za lastni močni in svobodni razmah in za popravo storjene nam krivice in krepiti moramo brate na zasedenem ozemlju, da vzdrže sovražni pritisk.
„Jugoslovenska Matica" skrbi za no-moč bratom na zasedenem ozemlju. „Jugoslovenska Matica" vodi boj za naša prava ob Jadranu, „Jugoslovenska Matica" druži vse, ki hočejo odrešitev zasužnjenih. Naša prva naloga bodi zategadelj: biti član „Jugoslovenske Matice".
Tej nalogi pa sledi takoj druga. Nabirati nove člane in delati za prospeh „Jugoslovenske Matice". To bodi naš prvi protest, ki bo prvi realni odgovor na St. Margherito.
Drugi realni odgovor pa mu mora slediti za petami in vsebovati mora vse naše duševno prerojenje. Ne varajmo sebe z visokimi besedami, temveč priznajmo, da mi za veliko osvobodilno delo še nismo godni. Naša srca ne poznajo ne-
omajne ljubezni in naš pogum se vstavi tudi pred nizko zapreko. Vojne posledice nam razjedajo mozeg, postali smo mehki in upogljivi, ko šiba v vetru. Če že mi i trpimo od mehkobe in obzirnosti, naša j mladina tega ne sme poznati, ona mora biti iz kova Vidovdanskih junakov. Delo za mladino, trud za njeno moralno in srčni- povzdigo in ljubezen do idealov mladine, vse to je edina pomoč, da postanemo enkrat res narod vreden pa tudi zavedajoč se svoje svobode in moči, kar je predpogoj osvobojenja danes nam uro-panih bratov.
To sta orva in dva. naibližia cilria. ki jih more vršiti vsak, kdor je v resnici za osvoboditev Primorja. Samo besede, tudi še tako močne pa pustimo, ker te nas ne privedejo nikamor in nas diskreditira-jo kot gostobesedne in neresne borce!
i.lWMf«HH» «llglniTMMagJBMaitMaMMMMMMMMMMMIMMMMIMM^A
Učitelj in kmetijstvo.
(Poročal na zborovanju Učiteliskega dru-štVc za Prekmurje v Murski Soboti, dne novembra t. 1.. kmet. pot. učit. Franio Voisk.)
Zdrav, močan kmetiiski stan ie orva in glavna podlaga vsake države. Vsled silnih posledic vojne oa staLišče kmeta dandanes ni preveč rožnato. Vsai oeršpektive v d ogledno daljno bodočnost zgledato ali vsekakor kažeio tako. da smo v kmetii-stvu že v začetku novega zadolževania. ki utegne postati še večje nego ored voino. Če si ie kmet med voino nakopičil denarja, da se ie razdolžil in clačal dolgove, se ie to zgodilo na račun zemeMske in obratne glavnice, ker zemlja ie dandanes izsesana. h.: še in gospodarska ooslonia so propadla stroji in orodia pa. so večinoma izrabljeni. Vse to urediti, popraviti in nabaviti pa stane dandanes ogromno denaria. Vrh tega popolnoma nepravilno ali krivično raz-merie med cenami za kmetiiske pridelke in potrebščine obeta kmečkim domom novo zadolžitev in še večie propadanje kmetu kakor pred voino.
V tem oziru treba nekai ukreniti. Poleg druzega moramo predvsem gledati, da povzdignemo kmetiisko orodukciio. da "zdismemo kmetiistvo na i .s to višino, kakor ie v drugih naprednih deželah, da bode postalo boli dobičkanosno. da se bo tudi izplačalo. Predvsem moramo gledati, da postavimo sredniega. posebno na malega kmetovalca, ki ie pri nas v veliki večini. na krepke noge. K naprednemu kmetijstvu g a moramo vzgajati in izpopolnjevati in to storimo v prvi vrsti s strokovno izobrazbo.
Brezdvomno najbolje za strokovno izobrazbo kmetiiskeg^ naraščaja služilo nižie kmetijske šole. eno-, dvo- triletne ali rimske. ki so v vsaki deželi, pokrajini urejene tako kakor pač zahtevaio tam lokalne razmere. Takih šol na imamo zaenkrat še vse premalo iz raznih vzrokov, ored vsem !<er nas je oreišnia nemško-madliarska politika v vsakterem gospodarskem oziru zanemarjala ali pa naravnost ovirala. Pa ♦udi ustanovitev in vzdrževanie takih šol 'elo mnogo stane. Zato imamo pri nas še zelo malo kmečkih sinov, ki so obiskovali kako kmetijsko šolo. Naimani na imamo ali na skoro nič nimamo kmetiisko Izobraženi mladeničev iz vrst malih posestnikov. Vrednost teh kmetiiskih šol ne pride tudi radi teca do zaželienc veliave. ker se absolventi ne posvetiio niih očetovi grudi, '.emveč si iščeiio službe kmetiiskih uradnikov na velaoosestvih ali oa se celo nosve-Fio kakemu drugemu poklicu.
Za kmetiiski) izobrazbo nam služi tudi tkzv. potovalni oouk ki ga goiiio no deželi kmetiiski potovalni učitelii. Pa kakor vidimo, tudi to ni zadostno, ker kmetijski potovalni uCitel" ima navadno prevelik delovalni okoliš, tako da ne more po večkrat na leto predavati v enem in istem kram. Za uspešen poduk oa treba večinoma večkratnr'-i predavanja in razlaganja. Pa tudfi sfo kmet. pot. učiteii dostikrat preobloženi z raznimi pisarniškimi deli in referati. tako da se ne moreio edino In v nolnem obsegu posvetiti le potovalnemu poduku.
Če tore» premotrivamo razne orlpo-močke. ki bi nai vodili k napredku kmetiistvo posebno malega posestnika, pridemo slednjič do zaključka, da ie za dosego tega cifra najvažnejša in naibližia pač Ihidska šola. Liudska šola ie na deželi edina učilnica, ki ie pristopna vsakemu kmetovalcu. Od liudske šole oziroma od njenega učitelja, ki zastopa dostikrat edino inteligenco na kmetih, se lahko silno veliko unJiva na splošen napredek v kme-tiistvu ali pa se da vsai glavno podlago k temu.
Že pri poduku v liudski šoli bi se lahko oziroma moralo ozir iemati ali uoli-vati na bodoči poklic učenca. Po posebnih zakonskih določbah bi se nai na vseh Mud-skih šolah na deželi podučevalo tudi nekai iz kmetiistva. kakor splošno polriedelistvo. živinoreja sadiereia vrtnarstvo čebelarstvo itd.
Ozirom na to se oo zakonu iz 1. 1886. na vseh učiteMiščih oodučuie v 3. in 4. letniku kmetiiski poduk, ki ie obligaten in se v vsaki deželi seveda mora opirati na ta-mošnte kmetiiske razmere.
Namen tega poduka se v dotičnem orfanizactfskem statutu definira z besedami: »da se vzbudi v učiteltiščnikih živo in razumno zanimanie za kmetijska vprašanja in dela.«
Učni red za trerii letnik. 2 uri na teden. ie bil določen: geologija obdelava zemlje gnoi in gntVenie. rastlinstvo v splošnem, nainoveiše kulture, sadjarstvo, vrtnarstvo, zeleniadarstvo.
Učni red v četrtem letniku. 2 uri na teden: Naivažneiše iz živinorele. ponavljanje predmeta iz tretiega letnika, naprava šolskih vrtov, naivažneiše kmetiisko zakonodaistvo (varstvo otic varstvo gozdov. oobiianie škodljivce itd.).
V obeh letnikih se nai ob ugodnem letnem času praktično vadi v šolskem vrtu in se delaio izleti: k praktičnim vajam ie pritegniti tudi coience Iz I. In II. letnika.
Za goienke pa sploh ni bil oredvidten noben kmetiiski ali posoodiniski poduk in ori tem nič tičimo še dandanes.
Klitib vsemu temu tu tako lepo izraženem programu za teoretičen m praktičen poduk bodočega učitelja ie končni efekt skocai malenkosten. Kmetiiski poduk se smatra na učiteljiščih večinoma kot postranski predmet. Urnik ie maihen in goienci so preobloženi že z drugimi predmeti. Večinoma pa podučuieio kmetiistvo učitelii. ki so sicer v naravoslovju lahko kapacitete, ki pa večinoma nimaio v kmetijstvu ne teoretične ne praktične sposobnosti.
Vsakdo ve. da ie kmetiistvo in kmetijska veda v zadniih desetletjih silno napredovala in da že majhen posestnik mora dobro razumevati svoia.obrt. če nai kmetiistvo tako imenuiemo če hoče da nr' bo isto tudi kai neslo.
Pri sedanfem ustroiu učitcliišč si bodoči učiteli na istih ne more prisvojiti toliko znania o kmetiistvu. da bi oozneie poleg splošnega šolskega poduka lahko gov;l z usoehom tudi kmetiiski noduk ali na celo ohdržaval kmetijsko nadaljevalne tečaie ki so lahko naivečrep.a Domena za dotični okoliš. Če n. pr. učiteli uči o stvareh, ki sicer drugod lahko dobro usoevaio se oa v dotičnem okraiu ne obnesejo, potem zgubito kmetovalci zauDanie vsakemu dalinemu še tako dobremu nasvetu. V snlošnern nri obstoječih razmerah ne moremo pričakovati, da bi mali kmetovalec že v 1'udsiki šoli dobil potreben poduk ali vsai podlago za to.
Vsa dosedanja sredstva, oodvzeta za strokovno naoredovanie malega kmeta, so torei večinoma nepopolna in zato ni bilo uspeha.
Temu nasproti stopa na plan dan za dnevom težii ooložai malega kmeta, posebno istega ki ima malo ali pa. kakor večinoma, nobene kmetijske izobrazbe. Zadolževanje in obubožanie ie tu vedno večie Temu vzrok so večinoma razmere, ki so nastale no voini. potem popolnoma kriv;čno razmerje med cenami kmetijskih pridelkov in potrebščin, razne iiime dosti — oziroma največkrat na oseba malega kmetovalca same?a. ker mu manika vsak-tera kmefciiska izobrazba in ki se vrh tega še v svotiem konservatizmu trdno upira vsakemu .napredku.
Obrtnik in trgovcc v mestu ima za svoio izobrazbo vse boli ugodna sredstva. Na razpolago mu ie poleg liudske — meščanska šola. izvrsten inštitut, kjer dobi višio splošno izobrazbo in se lahko še oosebei izooriolni za svoi bodoči oolklic. Lahko ali oa mora obiskovati trgovsko-ali obrtno-nadalievalni tečai. Giblie se vedno v njemu enaki okolici kier ima priliko. pridobiti si dragocene izkušnie.
Če torei primerigmo izobrazbo obrtnika. trgovca v mestu z izobrazbo kmeta i na deželi, vidimo, da ie isto kar ie za me- j *čana meščanska-, trgovsko- ali obrtno- \ nadaljevalna šola. za kmeta edino le liud- i ska šola.
Radi tega bi bilo želeti da bi učiteli imel toliko znanosti o kmetiistvu. da bi z usoehom o tem predmetu tudi lahko pod-učeval in vsoodbuial odrasle k napredku.
Da oa bi se vršil kmetiiski poduk v b'udski šoli v gorniem smislu, oa v.ečinoma ni mogoče, ker učiteliem. kakor to mnogi sami ^ obžalovaniem priznavalo primanjkuje potrebne izobrazbe. Sicer oa do se-daniem ustroiu učiteljišč tudi ni mogoče drugače pričakovati.
Če hočemo temu nedostatku odpomo-či in storiti tudii kai za kmeta kot obratovalen. ootem moramo nredrugačiti Izobrazbo našega učitelia. Niegova izobrazba nai se ooira poleg splošnih predmetov v prvi vrsti na kmetiiske potrebe.
Na vseh moških učiteljiščih nai bi se i poduoevali ooleg drugih sledeči glavni predmeti: kmetiisko rastlinstvo, živinoreja sadiereia zelen iadarstvo. kmetiisko gospodarstvo. Absolventi takega zavoda bi vstopili v živlienie vsai z istim zna-niem o kmetiistvu. kakor ga imaio absolventi nižiih kmetijskih dvoletnih šol. S tem bi ne bilo preveč zahtevano in bi se s primernim prikrajšanjem drugih snloš-n'"h predmetov lahko to zgodilo.
Kmetiiski učiteli oa. ki podučuie na takem učiteljišču, seveda bi moral biti kmetiiski veščak s snosobnostnjm izpitom za kmetiiiske šole.
Tako učiteljišče bi moralo imeti tudi obsežen šolski vrt in primerno veliko posestvo s celotnim gospodarstvom za demonstracije vaie in preizkustv.
Kako lahko bi bilo absolventu takega učiteljišča, pri poduku zadoščati kmetijskim zahtevam svoiega okoliša, vzbuditi deci liubezen do rodne grude in veselie do kmetijskega poklica. Namesto, sicer zelo interesantnih eksotičnih živali kakor kamela. lev. gorila itd. se lahko živo vglobi v živlienie konia. govedi, čebel itd., podučuie s oridom o poliskem rastlinstvu in naslika v živih podobah življenje na dežel; kot naiboli naravno, zadovolino in srečno. Računstvo in soisie nai se naslanja na kmetiiske potrebe. Za nazorni pouk Pa služijo vzorno ureiena posestva domačega oVaia kier se učencem tolmači, kako in zakai se mora tako delati, oa tudi nevzoma gospodarstva kier se ooozaria na razne naoake in pogreške o kmetiistvu.
Nai se nikakor ne misli, da bi zbog tega. če se učenca vzgaia ob enem za niegov bodoči poklic, trpela njegova sološna izobrazba. Nasprotno! Ravno isti. ki ie od mladih let sem vaien. svoio okolico in nieno živlienie pravilno gledati in videti, ki si zna vse to razlagati, istemu tudi v poznejšem živlieniu ne bo težko, biti
povsod in ob vsaki priliki na Dravem mestu.
Taka šoli odrasla mladež pozneje s polnim vspehom lahko obiskuje kmetiisko nadaljevalne tečaie. Ti le tečaiii so za napredovanje v kmetiistvu menda največjega pomena in bi kazalo, iih sološno uvesti. Seveda pa se nai ne zahteva od učitelja da bi obdržal te tečaie brezplačno, temveč nai se ga primerno honorira.
Organizirati kmetiisko nadaljevalne tečaie bi ne bilo težko, če ie dan predpogoj. da ie učiteli v kmetiiski stroki dovolj-no podkovan.
Šolski vrt dobi Dravo veljavo še le potem če ga učiteli z veseliem In razumom obdeluje. Mnogokrat oa se pripisuje šolskemu vrtu preveliko važnost in se pozabi da ie na niem večinoma mogoče le vrtnarstvo in sadiarstvo. Kmečki sin pa nai ne bo vzgoien samo za vrtnarja, temveč v prvi vrsti za kmetovalca. S tem pa seveda, ne odrekamo šolskmu vrtu kot takemu njegovega oomena.
Nai se ne misli, da bi imel učiteli zbog tega. da podučuie v gorniem smislu, izven šole težkoče ali celo nenrilike. Nikakor ne! Splošen gospodarski položaj sredniega ln malega kmeta ie dandanes iako težaven. Treba mu nujne pomoči in oriiateliskega nasveta. Tu ima učiteli ki traino živi med narodom, naiveč prilike, pomagati sosedu — sokmetu s primernimi nasveti in vzpodbudnim izgledi. V liudski šoli si vzgoji učiteli decc in ii da prve poime o današnjem kmetovanju. šoli odrasli mladeniči ca že vaieni mu veroieti in ga lažje razumevati oozneie kot možie oa mu zaupalo in se zatekaio v težkih urah k niemu kot svoiemu vzgojitelju. očetu in pjiiate-l<n. Kot duševni sobojevnik kmetskega prebivalstva si pridobi in poveča taki učiteli splošen ugled in veljavo ter pridobi na spoštovaniu.
Na gornia izvaiania bi stavil naslednic predloge:
1. Ozirom na izrazit agrarni značai naše države nai se preuredi io vsa učiteljišča v tem smislu, da bodi poduk o kmetiistvu. teoretičen kakor oraktičen. eden izmed glavnih predmetov.
2.	Kmetuski poduk na vseh moških učiteljiščih nai oodučuieio izprašani strokovnjaki: na ženskih učiteljiščih se naj vpelie obvezen pouk v gospodinjstvu.
3.	Za višie organizirane šole t. i. od 4. razreda naprei nai se nrirediio posebne šolske kniige s posebnim ozirom na kmetijstvo.
4.	Kmetinsko-nadalievalni tečaii nai se uvedero povsod kot obvezni in tih nai država krepko pekuniierno podpira.
5.	Na teoretičen in praktičen oouk kmetiiskega stanu v šoli in izven šole se nai v bodoče obrača čim natveč pozor-nosti.
nnannaaDDunn&anannonsnanonannDnn
Pristopite k „Jugoslovanski Matici!"
aonccDDDaoojDnanaaannnanonanDana
Dragotin Kvedfer:
Odgovor A. Koprivcu na njegove kritične misli o moii studiti:
Svetovno naziranje in naša stanovska organizacija.
Dragi tovariš!
Presrčna hvala Tebi. da si se zgla-sil s stvarno kritiko o moii razoravici. Ako čutim potrebo, da iavno odgovorim, storim to ne da vodim nepotrebno, brezplodno polemiko nego da se v naših vrstah izčistilo poimi in nazirania.
I.
Pred vsem priznavam, da sem svoio študiio prenaglo vrgel na papir ln da te potrebna ugladitve. morda res nI srečno oblikovana. Prvi tisk mi ni bil vposlan in zato marsičesa kar ie, okorno izraženo, nisem mogel popraviti in ugladitl.
Glede študije same ie le dvoie mogoče: ali sem ves članek zidal na napačni osnovi, ali vse na pravilni. Vsak del članka ie namreč bistven m izvira iz iedne in iste osnove.
Na tem mestu pa še enkrat izrekam, da sem skušal popolnoma svobodno, brezobzirno nepristransko polasniti zadevo ki ie predmet razpravi, in sicer tako kakor zadevo sam vidim ln spoznavam.
II.
To kar trdiš o 2. točki glede namena in oilia naše stanovske organizacije, katera druga točka daie st. org. znak sta-novskepa udruženia oosebne vrste ker smo učiteli ob 'ednem tudi pozvani, biti orosvetiteliem naroda, ie popolnoma pravilno.
Nikier na nobenem mestu oa nisem | trdil, da si moramo glede zasledovanja ciliev z czirom na ustroi šolstva, prisvajati edino in izkliučno odločilno pravo. ' Tega ne moremo uveljaviti in tudi nimamo v svoiem programu. Potrebe stanov, zahteve časa. ekonomski razlogi, nam vsak čas v tem oziru narekuielo. kako treba formulirati naše zahteve
III.
Praviš, da ie nezmisel morfa trditev via so izvestne politične stranke nasprotne samoniklim, svobodnim stanovskim organizacijam z2oli zaradi bistveno različnih ciliev med niimi. Ta mota trditev e vendar zgob" kenštatiranie vsakdaniih deistev. Izvestne politične stranke le v tem slučaiu niso nasprotne samoniklim stanovskim organizacijam, ako slednje ~voie cilie popolnoma oodreiuieio inte-~esu dotične politične stranke
Sicer pa. ako splošno govorimo, si vendar bistveno različni cilii sociialnih tvorb lahko nasnrotuieio ali povsem ali deloma. Le redkokedai imaio cilii sociialnih tvorb tako oooolnoma drupo smer in torišče udeistvovania na istem ozemliu in narodu, da bi se intnresi ne križali in ne borili za prvenstvo. Do nasorotstva pride takoi ako se kaka samonikla stanovska orpanizaciia orogramatično izkazuje kot desinteresirana na bistvenem interesu stranke, ki smatra baš ta svoi interes za vse kot nainuineiši in naivaž-neiši. Tako si lahko tolmačimo zakaj nastopa II. ali III. internaciionala proti samonikli stanovski organizaciji fabriških ali drugih delavcev ako se ta orogramatično izkazuie diesinteresovana na bistvenem interesu sociialne detjiokracite namreč na uničevan™ kapitalizma Isto velia o katoliški cerkvi. Ta ima svoi bistveni interes in zahteva da vsaka stanovska samonikla organizacija oodreiuie namen in čili .svoiega udruženia bistvenemu interesu cerkve. Ako pa samonikla stanovska orpanizaciia propramatično iziavlia da ie za svoio organizacijo desinteresirana na bistvenem interesu cerkve, da ga ne more zasledovati, ker ie tui ciliu udru ženia ie nasorotstvo tu.
Pričakovati bi bilo. da se udruženia z bisteveno enakimi cilii ne nasnrotuieio Ali. kakor se lahko prepričaš vsak čas pri nas niti tega nikier ne najdeš. Pri nas so si v laseh in v hudem nasorotstvu udruženja z bistveno enakimi ali sorodnimi cilii- Disharmonija vlada oovsod. ker Doiedinci udruženia večkrat pozabliain na skupni interes in prevladuje interes lastnega nenasitnega trebuha. Disharmo-niio. nesklad do mržnie in borbe vidimo dovoli v iavnem živlieniu. posebno med sociialnimi tvorbami. Vse izviralo Iz nasnrotstev v ciljih. Cilii in nameni pa se boriio za orvenstvn za oomebnost Svet okoli sebe moremo pravilno razumeti le ako zasledujemo in odkrivamo vzroke neskladnosti oziroma skladnosti.
(Dalie prihodnjič.)
Iz naše organizacije.
Skupne zadeve.
Svima povereništima i upravama okruž-nih društava.
TjiaBHH H3Bpmim OflCop y^pyateita Jyr0CJI0B. yHHTeJBCTBa H OBOM HpHJIHKOM ofiaBeinTaBa n;eji0KynH0 ymTeJBCTBo:
1.	Ra. ce noxuTa c opratiH3auHjoM Ha ochobh npaBHjia IIpBor KoHrpeca;
2.	Jl& H3a(5pane ynpaBe maji>y cBoja npaBHjia Ha nperren riaBHOM 0,n6opy;
3.	Ha Haaopane ynpaBe h ceiotnje ot-noHHj' ynHc y HJiaHCTBo h nphdhpah>y uia-HapiiHe y 12 ahh. ro/umiH>e, oa Koje he ce cyMe no.TOBHna cjiara TaaBHOMe oa<5opy 3a ueHTpajiHV Kacy;
4.	/Ia ce H3MHpn AyJKHa nperajiaTa Ha »hapoahy ltpocBeTV« h »yhhtejba« ao ho-Be roAHHe;
5.	JSfi. ce ao HDBe roOTHe nomjbe Taian (5poj HJiaHCKHx Kapara h jih KanaiHna, kojh he 6hth noTpeSan 3a uiaHOBe ApymTBa;
6.	JXa ce opraHHsoBajbe HacTaBH n nocjie 1. jaHyapa 1921. ro^., r/ie toa HHje Morjio 6hth h3bpmeh0 ao Tora aaha;
7.	Ha Maaa ApymTBa, Koja cy hhk.tui y je^HOM epeav (K0Tapy), pamnpe CBojv opraHH3auHjy na neo 0Kpyr (atynaHHjy) 6ap ha Taj hrhhh, hito he HMeHOBani y ApyniM cpe30BHMa (KOTapHMa) cBoje no-sepeHHKe — npe-aceahhke ceeuhja, kojh he HacTaBHTH vnnc y HjiaHCTBO H Apyre no CJIOBe y Be3H C Il3BpniHHM OaGopoM, H
8.	H» cbc HsaCpaHe ytrpaBe, Koje cy H3a(5paHe Ha ochobh npaBHjia, nopeA jhx hema HHKaKBHx ycjioBa h,tih orpa/ta. npoTHBHHx jxyxy IIpBor KoHrpeca, He Hace hh Maca, Beh HacTaBe nocjioBe, noje cy hm irpaBHJia craBHJia y AyJKH0cr, h Aa He ne-Kajy, Aa hx Ha to ohomhibv uiahobh.
H3Bpmirre, ApyroBH h Apyrapnne, ■ y obhm 3hamehhthm aahhma CBojy ayat-hoct, na heie c npaBOM MohH TpaacHTH h oa CBHjy Apynix aa Bpme CBoje Ay3KHOcm h KasaTH Aa cTe h bh yne.ih bhahor ynn-inha y BtMHKOM iiap0AH0M AeJiv.
IUa.TbyhH BaM cBHMa, oa TkBbe.iHje ao Mapnoopa h CyooTHn;e. h oa Ba.ii^na h TnMOica ao rrjiaBora JaapaHa ApyrapcK* H03ApaB.
Bp. 185
BeorpaA, noBeMfipa 1920.
I~n. H3bpujhh Ofl6op
yApy3Keaa Jyr. y4HTeJBCTBa.
Društvene vesti.
+ Učit. društvo za pol. okraj Ljutomer bode
imelo v četrtek, dne 9. decembra t. L, izvanred-ni občni zbor v G. Radgoni. Začetek točno ob 10.
uri. Spored: 1. Odobritev zadnjega zapisnika. 2. Dopisi. 3. Sprememba društvenih pravili. Vsi člani se vljudno vabijo, da natanko prouče načrt za preosnovo pravil okrajnih učiteljskih dmštev v 20. št. Učit. Tovariša z dne 27. maja 1920 ter eventuelne želje in nasvete sporoče tov. pred-sednucu. 4. Zadnje delegacijsko zibarovanje Zaveze v iMariboru. Poroča tov. Bernardova. 5. Razne stanovske in šolske zadeve. — Vsi člani, kateri še niso poravnali letošnje članarine, se poizivajo, da store to ob priliki tega zborovanja' Pol ure pred pričetkom zborovanja pevska vaja. Posebna vabila se ne bodo razposlala. Polnošte-vilne udeležbe se nadeja — predsednik.
-f Učiteljsko društvo za ormoški okraj zb>-ruje v četrtek, dne 2. decembra 1920 ob poln 10. uri prepdpoldne v ormoški okoliški šoli po nastopnem vzporedu:
1.	Zapisnik zadnjega zborovanja^
2.	Dodpisi in društvene vesiti.
3.	Predavanje g. ing. Ferdo Lupša o Slamu.
4.	Predavanje g. nadzornika Pavla Flereta o novih učnih načrtih.
5.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi odbor.
-f Pedagoško društvo v Krškem vabi na izredni občni zbor, ki se vrši v soboto, dne 4, decembra ob pol 11. uri dopoldne v risalni dvorani mešč. šole v Krškem.
Dnevni red: 1. Poročilo predsednika o društ-vanih zadevah. 2. »Budimo državljanski čut in narodno samozavest" (predava tov. L. Levstik). 3. »Smernice novemu učiteljskemu naraščaju« (predava tov. .1. Golob). 4. Volitev novega predsednika in blagajn, namestnika. 5. Preosnova društvenih pravil. 6. Poročilo delegata o učiteljskem kongresu v Beogradu. 7. Naše stališče napram »Obveznim konsumnim društvom za državne uradnike v Jugoslaviji« (referent tov. F>\ Rant). S. Slučajnosti.
Ker je to prvi občni zbor, odkar je naše društvo učlanjeno v UJU. pričakujemo polnošte-vilne udeležbe. — Odbor.
+ Učiteljsko duštvo za mariborski šolski okraj je zborovalo dne 11. novembra 1920 v Mariboru v mali dvorani Narodnega dama ob 10. uri. pri povoljni udeležbi. — Predsednica tov. Mar. Godec je posvetila umrlemu, odličnemn članu našega društva g. nadučitelju Kotniku v Selnici ob Dr. nekaj zbranih besed. Nato je prečkala zahvalo jubilarja g. nadnčitelja Frana Podobnika k častitkam našega društva povodom 501etnega učiteljskega jubileja. Navzoči so z navdušenjem mislili na zaslužnega jubilarja. — Nato se je po odstopil g. tovarišice Rutnik na predlog predsednice izvolila soglasno tajniškim namestnicam tov. Anica Turk. — Po sprejeti 1. točki dnevnega reda je sledilo predavanje predsednice Godec o 'Socijalizem med srbskim »čiteljstvom«. — Slikala nam je z njej lastno pripovedno plastiko postanek in razvoj socialistične ideje v srbskem učiteljstvu in program šolske reforme te politične skupine. Predavanje je bilo zelo temeljito, izčrpno in kar je pri po-davanju politične snovi najvažnejše — objektivno. Tako je to predavanje spadalo popolnoma v okvir naših stanovskih zborovanj. Informativen značaj predavanja je podkrepila tov. Godec s čitanjem značilnih stavkov iz neke brošure Mi-hajloviča, organizatorja srbskega socialističnega učiteljstva. Za predavanje je žela vsestranska pohvalo. Tretjo točko dnevnega reda so tvorili predlogi, ki so bili soglasno sprejeti: Tov. Godec: Učiteljsko društvo mariborskega šolskega okraja poziva predsedništvo UJU, poverjeništvo Ljubljana, da deluje v odpravo 19. člena uredbe dra-ginjskih doklad od dne 29. septembra 1920. Zahteva naj se, da dobi vsak za enako delo enak.i plačilo. Krivično je razmerje, da dobe sedaj učne osebe, ki službujejo četrt stoletja, manj plače kot začetniki. — Deluje naj se na to, da izlie kmalu službena pragmatika, po kateri bodo take krivice nemogoče. Tov. Skrbinšek: Uravnajo nai se tudi plače učiteljic ženskih ročnih del v tetu smislu, da se odpravi razlika med sistemiziraniin' in nesistem. mesti, ker je delovanje na nesiste-miziranih mestih navadno še težje kot na sistefli-mestih. Tov. Pirkmajer in Knaflič: Učiteljsko društvo mariborskega šolskega okraja se zahvaljuje vodstvu organizacije za dosego novih dra-gmjskih doklad.
Tajnik Spreitz: Učiteljsko društvo odklanja snovanje obveznih učiteljskih zadrug ali kostumov, če bi se morala osnovati zadruga z nimi ali sploh odtegljaji 10% draginjskih doklad-
Glede združenja obeh mariborskih učiteljskih društev se na predlog tov. I.asbacher
Klemenčič soglasno sklene, da naj stopita odbora obeh društev v tozadevni kontakt. — Tov. predsednica še animira shod zakonskih parov, da zavzamejo določno stališče za pravično odmero dravinjskih doklad. Po določanju dnevnega reda prihodnjega zborovanja, ki se bo vršilo drugi četrtek meseca januarja prih. leta, zaključi predsednica lepo uspelo zborovanje. Tajnik.
Po slovanskem svetu.
Iz čehoslovaške republike, —c Vseučillškeg« počitniškega tečaja ▼ Val.
Meziricl, kamor bi morali iti tudi ml slovenski
učitelji, se je vdeležlo v celoti 443 učiteljev In učiteljic. Predavali so vseučiliški profesorji dr. Ame Novak, o češki literaturi, prof. dr. Vlad. Novak o modernem stavbarstvu, prof. dr. Kalab o temeljih mirovnih pogodb in novi Evropi, prof. dr. V. Tille o početku češke literature s posebnim ozirom na legende, ki. sta jih cerkev in država prlkrojevala po potrebah, prof. dr. Némec pa !e v poslednjem trenotku svoje predavanje odpovedal. Vdeleženci so napravili več podučnih izletov v okolico in so sploh vsestransko izrabili čas, držeči se Masarykovih besed: »Povej mi, kaj delaš o prostem času in jaz ti povem, ka] Si!« Tečaj je pozdravil tudi predsednik republike. V svojem brzoiavu pravi: »Učiteljski tečaji ne izgube svojega pomena niti sedaij v prehodni dobi do vseučiliške izobrazbe vsega učiteljstva, niti pozneje, ko bo treba znanje in izobrazbo izpopolnjevati in obdržavati stike z akademijo.«
V počitniškem tečaju smo imeli Slovenci zagotovljenih pet mest. Okornost naše notranje uprave, nerazumevanje časovnih potreb in »hi-šiinel« so nas pripravil! ob ikleno duševno hrano.
—c češki tovariši vztrajajo na svojem sklepu, da orglanje v cerkvi ni dostojno svobodnega učitelja. Or?anizacija izključi vsakogar, ki se noče odpovedati orglanju.
—c Nekaj nalog za izpit za meščanske šole na Češkem v maju 1920. Pedagogika: 1. Pomen Jana Herbasta za pedagogiko. 2. Začetek, sedanji razvoj in pomen meščanske šole. — Zemljepis:
1.	Pomen sredozemskega morja za razvoj Evrope.
2.	Popis kraljevine Danske (Skica.) 3. Vpliv podnebja na značaj kraja. — Zgodovina: 1. Razvoj družabnih razmer v Rimu po punskih vojnah
• preo«nove bratov Graha. 2. Kulturni pomen !n posledica križarskih vojn. 3 Razdelba zgodovine po obsegu in dobah. — Prirodopis: 1. Gobe (po-riferija) od anatomične in sistematične strani. 2. O potresu. — Fislka: 1. Keplerjevi zakoni. 2. Merjenje galvanskega toka. 3. Grozdni, sadni, mlečni in sladni sladkor. — Matematika: 1. x */a + v *¡¡ — 20, x s 3-1 ' ; - 6 2. Obseg dveh trikotnikov z enakimi koti je 62 in 58 om; ploščina obeh trikotnikov znaša 420 cm*. Po iščite njihovo razsežnost. 3. Trije bratje, stari ravno "8, 16 in 13 let, so dobili vsak ob svojem desetem rojstnem dnevu po 1500 K pod pogojem, da začno trgovino, ko bo njihovo skupno premoženje znašalo 10.000 K. Kedaj bo to, če so polletne 4 odstotne obresti? 4. (Kandidati) Opazovalec stoječ 25 m nad rečno gladino, vidi špico zvonika pod elev. kotom 32° 13' 28", na drugi strani Teke ra se zrcali špica zvonika v vodi pod de-pres. kotom 47" 25' 36". Kako visok je zvonik. — —c Za delavsko Olimpfjado v !. 1921. v Pragi se je do sedaj priglasilo že čez 40.000 telovadcev. Telovadišče so kupili od Sokola za 1,500.000 Kč.
—c Zveza kovinarjev na Češkem je imela v 1. 1919. 123.602 članov, ki so vplačali 4.258.525 Kč članarine, podpor se je izplačalo 383.838 Kč. Sila organizacije!
—c Četrttisočletnica smrti J. A. Komenskega. Proslava 250 letnice zavzema na Češkem silno Tazmenje. 5ole ¡proslave kar najdostojneje in «slslovesnejše spomin na največjega sina češke naroda. Ministrstvo je izdalo ogromna navoja, na vseučiliščih se vrše posebna predavanja za učitelje in slavnostne govornike pri proslavah. Mlado in staro je neumorno na delu, da narod Proslav! v svobodi spomin Komenskega, ki Je najbolj ljubil svobodo dela, učenja in vesti.
—c Češko osrednje učiteljsko društvo je izdajo na čez čas služeče nčitefljstvo sledeči oklic: »Zakoni iz poslednjih dob o upravi plač, Štetju vojnih let so uredili prejemke učiteljstvu ljudsk'h h meščanskih šol in tako je doseglo učiteljstvo v najvišjem plačilnem razredu take pokojninske dohodke, iki presegajo sedanje njihove najvišje "fejemke. S tem je podana možnost vsem, ki ima-k Pravico do polne pokojnine, oditi brez mater-le'ne Škode v poikoj, ne da bi moral! dokazati ne-^sobnosit za aktivno službovanje. In če s peda-foškega stali5ča obžalujemo odhod zaslužnih In ^u5cn¡h učiteljev, vendar mora organizacija, ki " na srcu skrb za bodočnost nadepolnega nagaja, poskrbeti, da se mladi generacij! napravi Jcst« in da dobe službe iz ujetništva se vračajo-' tovariši, ki so v nekaterih okrajih vsled preveva števila učiteljstva brez službe. Deželni «ki svet moravskl (nemška sekcija) je z na-' od dne 14. junija 1920. št. 2749 pozval vse e,nške učitelje, k! dobivajo plačo najvišje stop-J?' da čimpreje vlože prošnjo za vpokojitev.
®r bi se tekom enega meseca po pozivu ne od-t al- se upokoji iz službenih ozirov. Češki uči-11 s 35 in več službenimi let! še niso od trra-0v Prisiljeni prositi za pokoj, toda pričakujemo,
"a Stori» A.1______1,	,
v dobrobit celote.« Tako na Češkem! Prd nas pa starejšim niti od daleč na misel ne pride, da se umaknejo pomladku in služijo dalje in dalje, da imajo nekateri že celo 50 službenih let. Jeli to v prospeh šolstva? Dvomimo!
—c Čehoslovaška republika za šolstvo. Češkoslovaški dr. proračun za prihodnje leto izkazuje za šolstvo 608,344.891 kron, to je 4.3 odstotka celokupnih državnih izdatkov.
fore to doforovoljno. Učiteljska društva naj

ofoajih, kjer je preveč učiteljev, store svojo
ost in zahtevajo od preslužnikov to žrtev
Podpirajte „Jugoslovansko Matico!"
Iz Jugoslavije.
— Divjanje duhovščine proti učiteljstvu in disciplinarne preiskave. Že zadnjič smo poročali o slučaju, kako je prišel katehet med poukom v šolsko sobo in se je pričel vmešavati v pouk učiteljice ter jo je žalil pred učenci sot uradno osebo; enako smo poročali o vmešavanju kateheta v pevski pouk in o de-nunciaciji zaradi popolnoma zasebnega izražanja in nazorov nekega učitelja, o čemer ,ie g. predsednik višjega šolskega sveta izjavil pri seji, da bo uvedel „strogo preiskavo"; poročali smo o disciplinarni preiskavi, ki jo ie višji šolski svet uvedel zoper nekega učitelja na podlagi anonimne časopisne vesti, tudi zgolj zaradi njegovega zasebnega naziranja in izražanja o duhovskem stanu; poročali smo o interpelaciji duhovskega člana viš. šol. sveta pri seji zoper srbsko učiteljico. ki ima značaj plemenske mržnje proti Srbom in mržnje ter verske nestrpnosti do pravoslavja; poročali smo o interpelaciji duhovskega člana višjega šolskega sveta, ki zahteva pospešitev neke disciplinarne preiskave zoper učiteljstvo neke šole, v zadevi, ki nima z duhovščino in cerkvijo ničesar opraviti, in ki je bila uvedena tudi zaradi zasebnega in neuradnega izražanja učiteljstva, katera interpelacija ima značaj gonje duhovskega stanu proti učiteljstvu. Danes imamo pa poročati še o hujšem slučaju žalitve in kršenja uradnega decoruma učiteljskega stanu s strani duhovščine. Na podlagi denuncijacije nekega človeka duhovniku o privatnem pogovoru in izražanju zasebnih nazorov nekega učitelja v gostilni (ki pa so, kakor je sedaj ugotovljeno, popolnoma izmišljene in zlagane. Op. uredn.) je prišel duhovnik v šolo k uči-tlju kot uradni osebi pred poukom, mu je prepovedal iti v šolo in mu hkrati zagrozil, da on spusti šolske otroke domov siioma, ako bo hotel še naprei poučevati v razredu. To pravico nad učiteljem si je prisvajal duhovnik kot predsednik krajnega šolskega sveta. Konstatiramo: da je smatrati izjavo učitelja v gostilni, tudi ako bi bila izgovorjena, kot popolnoma zasebno izjavo in nazore. Zoper učitelja pa ne more navajati nihče dejanja, ki bi tvorilo uraden pregrešek v izvrševanju službe, ki bi edino utemeljeval disciplinarno postopanje, nikakor pa še ne izvršenega nasilja. Predsednik krajnega šolskega sveta nima nobene pravice vmešavati se v personalne in pedagoško-didaktiške zadeve šole, ki spadajo v področje Okrajnga šolsk. nadzornika; učitelja spoditi iz šole pa niti okrajni šolski nadzornik nima pravice. O vsakem uradnem pregrešku ie uvesti najprej idscipli-narno preiskavo in še to le na podlagi sejnega sklepa. Prepoved župnika učitelju, da ne sme poučevati več v razredu, ie pa že disciplinarno postopanje in tvori pregrešek prisvojevanja tuje uradne kompetence ter zlorabo urad. oblasti tuje kompetence nasilnim potom. Če je okrajni glavar, kot predsednik okr. šol. sveta na svojem mestu, mora v takem slučaju napraviti ovadbo zoper tega duhovnika na državno pravdništvo, posebno ker tvori dejanje tudi pregrešek ža-Ijenja učiteljeve uradne osebe. Konstatiramo, da tvori tudi uvajanje disciplinarnih preiskav v popolnoma jasnih slučajih, ki ne tvorijo nobenega uradnega dejanja službenega pregreška s strani višj. šolskega sv. ljuto kršenje učiteljskih pravnih pravic. Ne prihajajte nam na dan z disciplinarnimi preiskavami, katerih niti ena nima za podlago kak pregrešek uradnega značaja, kak prestopek pri pouku in v šoli. Če vam je kaj na ugledu viš. šol. sveta ne hodite po tej poti naprej, druga- . če bomo izpregovorili od tam, od kjer se ' bo razširil ta smrad po vsej državi. Naše ! zastopnike v višjem šol. svetu na , po- ! zivamo v boj zoper ta sistem!
— Kako smo dobili zakon o narodnih i šolah. Za prvo in temeljno dolžnost so j smatrali poslanci dati učiteljstvu osnov- ! nih šol materialno podlago za popolno ! neodvisnost od slučajnih političnih vpli- i vov. Bivši ministrski predsednik Davido- 1 vič ie — pooblaščen od svojih klubskih I kolegov — predložil začasnemu „Narodnemu predstavništvu" učiteljski zakon, ki 1 ie bil končno malone soglasno sprejet. 1
Povdarjati treba, da je prišel ta zakon pred parlament po hudih bojih v ministrskem svetu, v katerem so nastopili proti njemu združeni radikalci to klerikalci. Šele, ko je Davidovič zagrozil z deinisijo, so se sovražniki učiteljstva umaknili.
—	Napredek šolstva po prevratu v Sloveniji. Uspeh naših prizadevanj na prosvetnem polju je za vsakogar, kdor misli trezno, velik. Po prevratu se je ustanovilo 50 novih osnovnih šol. 300 ljudskih šol je bilo razširjenih. Pred prevratom smo imeli dve meščanski šoli, danes jih imamo 21. Naše srednje šolstvo ie po številu popolno. Visoka šola je raz-seznejsa, nego smo kdaj sanjali. Vseučilišče, tehnika, montanistika, trgovska akademija, konservatorij.
—	Državni izdatki za šolstvo in prosveto v Jugoslaviji. Prosvetni račun za tekoče finančno leto, ki ga je sestavil minister prosvete Pribičevič znaša brez draginjskih doklad za vse pokrajine naše države 634 milijonov kron. Izdatki za prosveto v Sloveniji znašajo 76 milijonov kron i nso relativno večji od vseh pokrajin. Bosna in Hercegovina ima 1,940.000 prebivalcev, a njeni izdatki za prosveto znašajo le 41 milijonov kron. Hrvatska in Slavonija z 2,640.000 prebivalci ima prosvetnih izdatkov 134 milijonov kron, Srbija in Črna gora s 4.5 milijonov prebivalci pa niti 280 milijonov. Ako prištejemo k rednim in 'izrednim prosvetnim izdatkom, ki jih ima država za prosveto, dragmjske doklade, bo imela Jugoslavija za prosveto tekom tega finančnega leta 1.400 milijonov kron izdatkov. Prosvetni izdatki posameznih pokrajin v primeri z prebivalstvom so potem sledeči: v Sloveniji nad 160 kron, na Hrvatskem 110 K, v Srbiji 125 kron, v Bosni pa celo le 50 K na osebo. Povprečni izdatki za prosveto znašajo za celo državo 116 K na osebo. Dočim tvori prebivalstvo Slovenije le 8.3 odstotkov vsega prebivalstva znašajo njeni prosvetni stroški najmanj 12 odstotkov skupne vsote. Vkljub dejstvu, da skrbi država najbolj za slovensko šolstvo, vendar nismo zadovoljni Pozabili smo čez noč. kako se nam je godilo v Avstriji. V štajerskem deželnem dvoru n. nr. smo morali obstruirati šest et, da smo lzvojevali kot edini uspeh — kmetijsko šolo v Št. Jurju ob južni železnici. Za vseučilišče v Ljubljani smo se borih od leta 1848 naprej brez uspeha Jugoslavija nam ga je dala takorekoč čez noc. I roški za osnovne šole so zadnje leto poskočili od 9 na 48 milijonov kron. Izdatki za visoke šole od -V4 miijona na li milijonov kron. Meščanske šole stanejo 2 m pol, srednje čez 3 milijone K.
za zfdnje se je dvignila za 860.000 kron. Vse te izdatke je razumeti brez draginjskih doklad, ki izdatke najmanj podvojijo. Prosvetni proračun za Slovenijo obsega tudi še važne postavke za podpiranje umetnosti, književnosti in
vsota*! iJvnnoi' V to Sv-rho ie ^ločena vsota 1,327.000 kron in vsi vemo, da je ta
postavka za današnje čase daleko premajhna. Za narodna gledališča je v proračunu razhoda čez 4 milijone kron V prosvetni proračun pa niso vštete poljedelske trgovske, obrtne gozdarske in rudarske sole, ki imajo v proračunu lastne postavke. Izdatki za te strokovne sole^pn nas znašajo čez 4 in pol milijona
-	Znanje srbohrvaščine za tujerodne učiteljstvo. Ministrstvo prosvete je izdalo naredbo, po kateri se morajo tujerodni Ijudskošolski učitelji, ki ne znajo srbohrvatski, naučiti tega jezika v najkrajšem času ustno in pismeno toliko, da ga morejo ustno predavati na ljudskih šolah.
—	Za naše neodrešene brate. Poziv učiteljstvu! Višji šolski svet za Slovenijo v Ljubljani Jugoslovenska Matica si je postavila važno nalogo buditi zanimanje za neosvobojene kraje med narodom, pojasnjevati potrebo podpore bdatom, katerim se je naša država odrekla, njih neugoden položaj in važnost njihove od nas odtrgane domačije - Primorja z velikimi pristanišči in morjem ter Koroške za naše narodno gospodarstvo in za našo državo ter zbirati sredstva, da jih bo mogla podpirati v njihovem boju proti potujčevanju in gospodarsko političnemu uničevanju. Da bo mogla to težko nalogo, katera je obenem naloga celega naroda, ki Je postal svoboden in združen, vršiti, smatra za najnujnejše vzbuditi zlasti v mladini čimvečje zanimanje za to vprašanje in buditi v njenih srcih cavest krivice, ki je prizadjana njihovim bratom ter buditi končno ljubezen za nje, da bodo že v mladosti pomagali in se pripravljali za veliko zgodovinsko delo našega naroda, katero ga čaka v bodočnosti. Svojega namena »Jugoslovenska Matica« ne more doseči sama in iz lastne moči, ampak potrebuje krepke pomoči celega naroda in njihovih odločujočih činiteljev. Zlasti oni čiinltelji, katerim je poverjena velika naloga voditi in nadzorovati vzgojo mladine, za-morejo v tem oziru mnogo storiti. Bliža se dan obletnice našega osvobo-jenja in našega zedinje-nja v enotno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, dan II. obletnice svobode našega naroda.
Da se bo ta dan primerno proslavil, je gotovo naloga vsakega svobodnega člana naše države. Vsled tega je podpisani odbor, kateri danes tvori vodstvo Jugoslovenske Matice v Sloveniji, razpravljal o načinu, kako bi bilo mogoče najbolje in najuspešneje to storiti in Je prišel do zaključka, da bi bila ravno ta svečana prilika primerna vzbuditi v mladini zanimanje za težko usodo naših bratov in vzbuditi v njej tisti čut ljubezni do zasužnjenih bratov, kateri rodi požrtvovalnost in voljo do dela za končno združitev tudi s temi, danes od nas odtrganimi brati. V smislu tozadevnega sklepa prosi podpisana, naj Višji šolski svet izda navodilo vsem šolskim vxl-stvom v Sloveniji, da zbero dne 1. decembra t. 1. vso svojo šolsko mladino ter ji razlože na primeren način, kako težka usoda je zadela veliki del njihovih bratcev in sestric, ki danes vsled političnih razmer ječe pod tujim nasiljem, kjer jim tuijec onemogoča vzgajati se v materine jeziku in jih obsoja v poitujčevanje in v narodno smrt. Ob enem naj jim razlože nekoliko narodno zgodovino, zlasti z ozirom na te sedaj odtujene jim rojake, na gospodarsko, politično in kulturno važnost tega dejstva za našo državo in naš narod sploh ter jih obenem vspodbujajo, da že danes z vsemi močmi pomagajo svojim nesrečnim rojakom s tem, da z vso marljivostjo po svojih močeh zbirajo in žrtvujejo za velike namene, katere si je postavila »Jugoslovenska Matica«. Višal šolski svet bo gotovo uvaževal veliko vzgojno važnost tega predavanja, kakor tudi veliko vzgojno važnost, ki bo imela vzbu-ianje smisla požrtvovalnosti za nesrečne rojake pri mladini, ter bo vsled tega gotovo ugodil prošnji. Ob enem naj blagovoli izdati navodilo, da se nabrani prispevki ob enem s poročilom pošljeijo na naslov podpisane. — Ljubljana, dne 22. novembra 1920. Za Odbor glavne podružnice »Jugoslovenske Matice« v Ljubljani: Pražakova ulica 3./I.
—Italijani se hočejo učiti srbohrvaščine. Iz Beograda poročajo: Tukajšnji odpravnik italijanskega poslaništva je posetil ministra za prosveto Pribičeviča in ga naprosil za navodila ža ustanovitev stolice za srbohrvatski jezik na italijanskem vseučilišču v Padovi.
—	Proslava Komenskega na ljubljanski univerzi. V ponedeljek 15. t. m. ¡je proslavila ljubljanska univerza 250 letnico Komenskega s predavanjem prof. dr. Ozvalda. V petek na to pa je priredilo društvo slušateljev filozofske fakultete predavanje o nesmrtnem pedagogu. Predavanje se je vršilo v slavnostni dvorani ljub. vseučilišča. V dvorani je bil kip, ovenčan s trobojnico. Udeležba je bila od strani dijaštva precejšnja, maniša pa od strani ostalega občinstva. Tudi ljud-skošolskega učiteljstva se ie pogrešalo: bilo je prav maloštevilno zastopano. Predavatelj dr. Ivan Lah ie v svoiem enour-nem govoru podal vestno sliko o življenju in delovanju slavnega moža, ki je pred 250 leti oznanjal svetu novo Evropo.
—	Likv tiaciia Saveza v Bosni in Hercegovini in pristop k UJU. Sarajevske novine javljaju, da je 23. p. mj. bio sa-stanak odbora Saveza učiteljskih dru-štava za Bosnu i Hercegovinu, na kome se raspravlialo o likvidaciji Saveza i organizaciji učiteljstva Bosne i Hercegovine po okružjima na temelju novih društvenih pravila i pravila Učiteljskog Udruženja Jugoslavije, koja su usvojena na uči teličkom konnresu u Beogradu. Likvidacija Saveza i organizacija po novim pravilima provesče se uporedo. Po tome svako okružje sačinjava jednu je-dinicu odnosno društvo sa podružnicama sekcijama i kotarima. Glavni odbor jx>-ziva učiteljska društva pokrajine, da se prema novijem ustrojstvu organiziraju.
—	Domačinske škole. Odredeno je, da se iz Beograda pošalje jedna partija učiteljica u Češku, da tamo svrši kurs za nastavnice domačinskih škola.
—	Državni kalendar. Ministarstvo prosvete izdače za buduču godinu državni kalendar, u kome če biti unesena sva nadileštva u našoi kraljevini s imenitna svih činovnika, ko ji u njima rade.
—	Naša dolžnost. Pod tem naslovom prinaša „Pokret" sledeče: Organizujmo se i čuvajmo UJU kao zenicu Oka svoja udruženja! — Pomažimo ustrajno 5 moralno i matorijalno svoje staleške ustanove! — Upisujmo žurno deonice za Učiteljski konvikt i Učiteljsku Štedioni-cu! — Saradujmo u svojim staleškim organima, plačajmo tačno pretplatu „Na-rodnoi Prosveti". ¿Učitelju« i »Pokretu«!
—	Marljivo prikupljajmo priloge za fond svoga pokrajinskog lista i povereništva!
—	Širimo svuda svoju stalešku štampu!
—	Dižimo i jačajmo neumorno svoju stalešku svest i solidarnost!
—	Prošnja. Vse gg. tovariše in tova-rišice, kakor tudi šolska vodstva prosim uljudno naj odstopijo kako slovensko knjigo nanovo ustanovljenemu izobraževalnemu društvu v Melincih v Prek-murju. Potreba je velika, sredstev pa ni. Darujte po možnosti na naslov: Leo Cepuder, nadučitelj, Melinci. Prekmurje.
—	Koroškim članom Slovenske Šolske Matice. Vse one tovariše in tovariši-ce. ki so svoj čas vplačali članarino za 1921 z 20 kronskim zneskom, prosim, da upošljejo čimprej na moj naslov še 12 K kot doplačilo k povišani članarini. — Pavel Koschier, okr. šolski nadzornik, tč. v Prevaljah — poverjenik SŠM za Koroško.
Slovenska Šolska Matica. Poverjenike in po-verjenice prosimo, da se po ž urijo z nabiranjem članov. Vsled odborovega sklepa znaša članarina na leto 8 dinarjev (32 K); za dijake znaša članarina 5 din. (20 K); ustanovniki morajo doplačati 5 din. za leto 1920. Poverjeniki, ki so pobrali članarino po 20 K, morajo pobrati še doplačilo po 12 kron. Ustanovnina znaša v bodoče 200 dinarov. Za leto 1820. bo izdala S. S. M. te-le publikacije: 1. Posebno ukoslovje slovenskega učnega jezika v osnovni šoli." Za učiteljišča priredil Fr. Fink. — 2. Dr. Ljudevit Pivko in Adolf Schaup: „Telovadba. Razlaga telovadne teorije in navodilo k vodstvu telesnih vaj po Tyrševem sestavu." — 3. Letopis, ki bo objavil oceno delovanja H. Schreinerja, Iv. Macherja in Iv. Krulca. Poleg tega pa šc „Podrobni učni načrt za telovadbo«. — Imenik članov in seznam izdanih knjig bo izšel v posebni knjigi.
—	Nova učna knjiga. V zalogi šolskih knjig je izšla „Občna zgodovina vzgoje in r>ouka s posebnim ozirom na ljudsko šolstvo za moška in ženska učiteljišča." Spisal je knjigo dr. Janko Bez-jak. Cena ji je 40 kron, trdo vezani 49 kron.
— Šolska vodstva opozarjamo na današnji oglas „Efesin" črnilni prašek in priporočamo takoj naročiti, ker se ie carina za 100% podražila.
—	Članarina in darila za učiteljski konvfkt. Ljudmila Dragan-Slanovčeva iz Ljubljane 20 K. Angela Porekarjeva 10 K, Zvanimir Porekar 10 K, Frainica Valpotičeva 10 K, vsi s Huma pri Ormožu. — Albin Smole iz Vodic 20 K. — Franja Jeglič 10 K, Malči Jeglič 10 K, oba iz Dovjega.
—	I. Dolinar-MaroMava iz Ljubljane IS K. — I. Sedejeva iz Ljubljane 20 K. — Špan Fran iz Ljubljane 20K. — Janko Škufca z Drenovega griča 10 K. — Fran Zupančič iz Rateč pri Kranjski gori 15 K. — Iva Jamškova 20 K, Albina Rupnikova 20 K, obe s Studenca-Iga. — Učiteljstvo v Trbovljah 75 K. — Doljak Kristina 20 K, Pipan Rizika 20 K, Pleško Mairija 10 K. Perin .\na 10 K, Zavrtanik Milka 10 K, Podbršček Lojzka 10 K, Jug Ana 10 K, Strajnar Ida 10 K. Grezorič Vinko 10 K, vsi iz zasedenega ozemlja, zaposlieni pri višjem šolskem svetu. — R. Bi-zjakova 10 K, M. Mehletova 10 K, M. Meškova 10 K, M. Palmetova 10 K, H. Potočnikova 10 K, C. Skiibiceiva 15 K, M. Sodnikova 10 K, J. Trdinova 10 K, M. Vidičeva 10 K, I. Waschtetova 10 K, vse na I. mestni dekliški meščanski šoli v Ljubljani. — Jos. Kalinova 10 K, St. Kantetova 20 K, Fr. Lundrova 10 K, E. Rekarjeva 10 K, E. Rojčeva 10 K, A. Saricova 14 K, M. dr. Šorlijeva 10 K, E. 2eriavova 10 K, vse na I. mestni dekl. ljudski šoli v Ljubljtni. — Breda Neratova 10 K, Jožica Likozarjeva 10 K, obe iz Ljubljane. — Ivan Pipan 30 K, Antonija Kovač 20 K, Riko Pa-ternost 20 K, Gabrijela Pipan 20 K, Marija Pipan 20 K, vsi iz Poljanske doline nad Škoijo Loko.
—	Drago Rumpret 25 K, Cecilija Eržen 25 K, oba iz Sromelj. -- Današnja zbirka — K 774: irspeh darovanja do današnjega dne — K 4160:50. Darovanje se bo nadaljevalo do 8. decembra.
Napadi na učiteljski stan.
—e Napad na nčlteljico Iz Srbije v v Lijem šolskem svetu od strani klerikalcev. »Jutro« piše »Povsod in ob vsaki pTiliki kažejo slovenski klerikalci svojo plemensko mržnjo proti Srbom, svojo versko nestrpljivost proti pravoslavju. Dogodek, ki se je dogodil v zadnji seji višjega šolskega sveta, 15. t. m. v Ljubljani, nam jasno pokajzuje krivce, ki zanašajo to mržnjo med narod. Ministrstvo prosvete je imenovalo za Ljubljano učiteljico, ki naj bi poučevala po ljubljanskih ženskih ljudskih šolah srbohrvaščino. V seii višjega šolskega sveta pa je vstal kanonik Na-drah in protestiral proti temo, da je na ljubljanskih ljudskih šolah nastavljena učiteljica druge vere, da žali čut katoliškega prebivalstva dejstvo, da njegovo mladino poučuje učiteljica, ki je pravoslavne vere! Proti takemu zelotstvu je odločno nastopil zastopnik učiteljstva ravnatelj Jelene, ki je protestiral proti netaktnosti zastop. nika duhovščine in vprašal kanonika Nadraha, ali žali njegovo katoliško čustvo tudi dejstvo, da je naša kraljevaska dinastija pravoslavne vere. Predlog kan. Nadraha, da se ta učiteljica Srb-kinja odslovi, je bil odklonjen z veliko večino, za predlog so glasovali samo navzoči katoliški duhovniki, drugi klerikalci pa so glasovali proti Ta dogodek Je Jasen dokaz, da prihaja hujskanje proti Srbom in pravoslavju edinole Iz katoliških duhovniških krogov, ki izrabljajo versko razliko v svoje nizke strankarske svrhe in kupčujejo v narodu z verskimi čuti. Tudi v Srbiji je že precejšnje število slovenskih učiteljev in učiteljic, ki so katoliške vere, ali do danes se ni spozabil niti en Srb tako nizko, da bi nastopil proti njim. Tako nekulturnega čina zmožni so isti katoliški duhovniki, ki so iim sicer vedno polna usta o baikanizrmi. Spomnimo se pa samo malo preteklosti in vprašajmo, ali se je v bivši Avstriji našel
J kitaj in kje kak katoliški duhovnik, ki bi v kranj-i skem deželnem šolskem svetu protestiral proti ' temu, ko je avstrijska vlada nameščala po kranj-I skein nemške profesorje protestantovske vere. j Seveda, takrat smo živeli v Avstriji, danes pa v Jugoslaviji!«
—e Nov napad na učiteljstvo. »Domoljub« z dne 17. nov. t. 1. piše: »Koliko časa še (Dopis z dežele.) naj mirno gledamo in prenašamo te strašne razmere na naših ljudskih šolah? (Izvzete so seveda one šole, kjer je res učiteljstvo na svojem mestu.) Višji šolski svet je kriv, da se je zanesla med liberalno učiteljstvo pokvarjenost in brezbrižnost, da ji ni para. Višji šolski svet ima menda ta edini namen, da liberalro učiteljstvo spravi v mesta. Nič ne vpraša: ali je potreben ali ne, ali je zmožen ali ne, ali ima sploh kaj smisla za vzgojo mladine ali ne. Zadostuje, da je le liberalec. Ali pa je učiteljsko mesto r.a šoli, od koder je učitelj poklican v mesto, raizpiisano, da bi drugi prišel? Kaj še! Nadučiteijsko mesto v kraju si pridrži in stanovanje seveda tudi, sam se pa potika po mestu, kjer nima kaj početi. Posledica tega je: ti, ljudstvo, plačuj njega in še namestnika; torej dva I namesto enega. — V dokaz resničnosti poveda- ' nega naj služi sledeče pojasnilo: Iz Sv. Križa ' pri Kostanjevici je nadučitelj (znan vinski trgo- j vec) bil poklican v Ljubljano. Ker ni imel tam | kaj delati, so ga poslali na Koroško, kjer se je | »požrtvovalno« trudil za — veselice. Za to svoje , delo je dobil vsak dan dvesto kron. Umevno, da i je Koroška morala biti zgubljena za Jugoslavija, ker so tako delali za narod. V Sv. Križu si je ta mož stanovanje pridržal v šoli. Sam je bil v Ljubljani in na Koroškem, družina v šoli v Sv. Križu, dTugo učiteljstvo se je potikalo po zasebnih stanovanjih. Letos se na tej šoli še ni pričei pouk. Zakaj ne? Nadučitelj ima »bolezenski« dopust, da se ložje zanima za vinske kupčije, šopiri se v šolskem stanovanju, svojo hišo ima pa v najemu. Ali smo za to zidali šolo, da služi za stanovanje človeku, ki ne uči in ki mu je šola de-veta'briga? Šola je zato, da bpdo naši otroci v šolo hodili in se kaj koristnega naučili. Zato zahtevamo: V Sv. Križu pri Kostanjevici naj se nadučitelj takoj izseli iz šole — v svojo hišo gre lahko, če hoče —, ker ni več za rabo, naj se upokoji, nadučiteijsko mesto naj se razpiše, da pride v kraj učiteljska moč, ki se bo vzorno trudila za šolsko mladino, šolski pouk naj se takoj prične po vseh razredih. Trotov ne trpimo nič več med seboj!«
—e Javen shod proti učiteljstvo. »Slovenec« z dne 20. nov. t 1. št. 266 piše: »Boj za očenaš. V sredo zvečer se je vršil v Križah pri Tržiču velik protestni shod, katerega je sklical zastopnik staršev J. Sitar proti terorizmu višjega šolskega sveta, ki skuša preko sklepov občine ln krajnega šol. sveta razširiti tukajšnjo šolo. Obvestilo viš. šol. sveta, da pošilja k nam zopet novo učiteljico, je nabito polna dvorana z velikanskim ogorčenjem zavrnila. Tu ne gTe za boj proti šolstvu, ki se mora kot najvažnejše kulturno sredstvo pospeševati seveda po financielnih močeh. Poglejmo! Učiteljica Mlakar, proti kateri se osebno ne moremo pritožiti, je bila nastavljena v začetku leta v Podstenicah pri Toplicah, kjer ni nobene učiteljske moči. Pa v Križah pri Tržiču je bolj fletno in železnica zraven. Ker so dasedaj zadostovale v Križah tri učne moči, je bilo treba seveda razširiti šolo, ker je kajpada v Križah za učiteljsko moč večja komoditeta kakor v kakem osamljenem kraju. Novomeški glavar je pa potem prosil g. Lobeta, žup. upr. v Poljanah, kjer tudi že od maja ni nobenega učitelja, da naj prevzame šolo v Podstenicah »radi pomanjkanja učiteljskih moči.« Na eni strani vsiljujete proti volji ljudstva nove moči, na | drugi pa pustite nekatere šole prazne! To n! i prav! Nadalje je protestni shod z nepopisnim 1 navdušenjem vzel na znanje resolucijo, da se takoj prične v šoli moliti očenaš. Ako se tej upravičeni zahtevi ne bi takoj ugodilo, bo odgovoren za posledice višji šolski svet. Tozadevne resolucije so se odposlale na pristojna mesta. Izvolil se je še odbor 13 mož, katere je ljudstvo brez razlike strank pooblastilo, da izvedejo upravičene zahteve ljudstva in se upostavi zopet normalni red. Ti demokratični poizkusi liberalnm učiteljic so odprli našim ljudem oči, da bodo 28. t. m. šli v boj proti lažidemokratom.«
— Župnik zapodil učitelja iz šole.
Dogodil se je slučaj, da je prišel dekan v šolo in učiielju zagrozil, da ne sme več prestopiti šolskega praga, sicer bo on šel v razred in bo spustil otroke domov. Otroci so si že pred tem dogodkom pripovedovali, da „danes ne bo šole". — „Slovenec" z dne 19. novembra t. 1. štev. 265 poroča o tem: „Žalosten slučaj. Poroča se nam: V Gorici pri Ribnici ie preteklo nedeljo v gostilni pomožni učitelj Ferluga govoril: „Ne verujem v Boga, ne v Marijo, ne v svetnike, to je vse izmišljeno." Ko so ga kmetje vprašali, je-li tudi otroke v tem smislu vzgaja, je odgovoril: „Seveda, da ne bodo tako neumiV kakor ste vi." Dne 17. t. m. je predsednik krajnega šolskega sveta vsled tetra zahteval da se Ferluea ¡z šole odstrani. kar je ta tudi takoj storil. Stvar pride pred višji šolski svet. Podobni slučaj se poroča iz Šiške. Stvar je zelo značilna za duh, ki vlada v krogih, ka--,—. terim ti gospodje pripadajo in ki kljub v2/(£)
temu trciik». da niso proti verskemu čutu ljudstva." „Slov. Narod" z dne 21. nov. štev. 267 pa poroča o tem slučaju takole: „Klerikalna lažnjivost. „Slov." z dne 19. novembra ic očital učiteliu Ferluei v Gorici Dri Ribnici, da ie v neki gostilni rabil tele besede: „Ne verujem v Boga, ne v Marijo, ne v svetnike, to je vse izmišljeno." Dogodek ie od kraja do konca zlagan in učitelj Ferluga je že vložil po svojem zastopniku dr. Pucu tožbo proti „Slovencu". — Naše mnenje je. da ni v takih slučajih samo tožba na mestu, ampak ovadba na državno pravdništvo, ker se je «dekan grozilno izražal proti učitelju kot uradni osebi in mu je grozil v njegovem uradnem delovanju. — Sicer pa je Ferlugov korak že dosegel delni uspeh. „Slovenec" z dne 21. novembra se ie Diestrašil »Narodove« notice ter priobčuje v št. 267 te-le vrste: „Gosrtod učitelj Ferluga iz Gorič pri Ribnici je, kakor beremo v ^>Slov. Narodu«, vložil tožbo proti našemu listu, ki mu ie v dopisu očital, da je v neki gostilni izustil besede: ..Ne verujem ne v Boea. ne v Marijo, ne v svetnike; vse to je izmi-šjeno". Ker smo glede tega dobili poročilo. v katerem so se navajala ne samo dejstva, temveč tudi j?riče. ker se je nadalje sporočilo, da je sam predsednik krajnega šolskega sveta pozval g. Ferluga, da se vsled tega iz šole odstrani, kar da ie on tudi brez ugovora storil in je bila na njegovo mesto naznačena druga učiteljska moč, in ker se je obenem sporočilo, da je zadeva bila naznanjena v najboljši veri. — smo poročilo priobčili v najboljši veri, da odgovarja resnici. Ce bi Da ono resnici ne odeovarialo smo mi po načelu časnikarske poštenosti in lojalnosti, ki nas v javnem živb>nju vsegdar vodi, brez vsega pripravljeni krivico ix>praviti, naj bo prizadjana komurkoli." — Toliko zaenkrat za zgled, kakšnih manir se šoli in učiteljstvu nasprotno časopisje poslužuje v sedanji volilni borbi. K zadevi se o priliki še povrnemo!
■iiiihi mm in 111 t I«iiiwih n i ti i	i i
Književnost in umetnost
Vse pod tem zaglavjem navedene knjige, muzikalije, tiskovine itd. prodaja in sprejema zanje naročnino knjigarna „Učiteljske tiskarne v Ljubljani", Frančiškanska ulica i*. 6.
Slabonadarjeni otroci in njihova vzgoja
Tozadevno jugoslovansko literaturo izpopolnjuje knjiga „Duševno slaba deca i njihovo vasprta-nje«, ki je izšla v Novem Sadu. Avtor knjige je prof. P. Sjotič. Knjiga stane 20 din. in se naroča: Knjižara Ornjanovič, Novi Sad.
ZA RFZERVNI SKLAD UJU POVERJENIŠTVO LJUBLJANA.
Prostovoljni organizačnl davek.
(Sklep upravnega odbora Zav:ze z dne 27. decembra 1918.) LXV. izkaz.
Po 240 K: Učiteljstvo narodne šole v Raj-henburgu ob Savi. — Da, domovinsko ljubezen in stanovsko zavest mora zavedni učitelj izpričati vsekdar! — Po 160 K: Barjanski učiteljski zbor v Ljubljani. Prispevali so: Črnagoj Fran 60 K, Fani Hribernikova in Mariia Smoi?čeva po 40 K ter Anica Španova 20 K. — Po 14« K: Učiteljski zbor v Sodražici. Darovali so po 20
kron: Vrbič Mihajl, Faganeli Anton, Kovač Viktor, 2itko Matko, Jadviga Strelova. Iva Lov-šinova in Berta Lapajnova. — Po 75 K: Učitelj, stvo — Trbovlje. — Po 70 K: Učiteljstvo na Vrhniki. Prispevali so po 20 K: Olga Horva-, tova, Darinka Franketova ter Angela Petričeva, Michler Ivan pa 10 K. Hvala! Kje so pa ostali i tovariši in tovarišice? — Po 50 K: Mina Bezla-jeva — Žrče. Po 40 K: Franjo in Malči Jegilfc
—	Dovje, p. Mojstrana. — Po 30 K: Kramer Miroslav -r- Škofja Loka. — Po 20 K: Smole Albin
—	Vodice nad Ljubljano. — Današnji izkaz 825 K. Prej izkazanih 26.673 K. Skupaj 27.498 IC
Ivan Petrlč, Ljubljana, VI!., Gasilska cesta 172.
Po sklepu lista.
Okrajna učiteljska društva opozarjamo. da izide v prihodnji številki „Učit. Tov." osnutek pravil za okrajna učiteljska društva, na podlagi katerih naj predelajo okrajna društva svoja pravila, da bodo v skladu s pravili UJU.
Št. 2170/m. š. sv.
Razpisi učiteljskih služb.
Na mestnih ljudskih m meščanskih šolah , ljubljanskih za šišenski okraj se razpisujeta vsled I odredbe višjega šolskega sveta z dne 24. oktobra i 1920, št. 10.523, dve vsled odloka višjega šolskega s\eta z dne 14. januarja 1920, št. 18.803 ex 1919 nanovo sistemlziranl službi mestnih katehetov v stalno popolnitev.
Prosilci morajo biti usposobljeni za pouk verouka na ljudskih in meščanskih šolah.
Pravilno opremljene prošnje je vlagati po službeni poti pri mestnem šolskem svetu Ijub-! Ijfnskem do vštetega
dne 10. dccembra 1920. Mestni šolski svet ljubljanski, dne 16. novembra 1920.
Odgovorni urednik: Franc štrukelj. Last in založba UJU. — poverjeništva Liubliana.
Tiska »Učiteliska tiskarna« v Lkibllani.
Kontrolne knjižice
za obrtne nadaljevalne in gre-mialne šole se dobe v Učiteljski tiskarni komad po 3 K.
RISANKE
iz finega risalnega papirja 8 listov, z lepim ovitkom a K 4'—.
razprodaja
Učiteljska tiskarna
v Ljubljani. Pri večjem naročilu popust!

i
Za Miklavža in Božič!!
Najprimernejša darila otrokom so mladinske knjige. V ta namen priporoča Učiteljska knjigarna v prvi vrsti one mladinske spise, ki jih je založilo „Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta"
m sicer:
Engelbert Gangl: Spisi za mladino, I., II., III.. IV., V., VI. zvezek po . Andrej Rapč	, ,	I., II., III., V., VI. zvezek po . .
Mišjakov Julče: „	. I., II., III., IV, V , VI. zvezek po
Ivo Trošt: Moja setev. Spis za mladino, I. in 11. zvezek po ... . Pav. Flerč: Iz mladih let. Spis za mladino, I. in II. zvezek po . .
Babica pripoveduje. Spis za mladino po.......
Marko Senjanin: Slovenski Robinzoa ...........
Nadalje:
Rab. Tagore: Povestice..................
Dr. Ivo Šorii: Bob in Tedi................
Cvetko Golar: Prelepa Vasiljiea...............
„ Sob za mladi zob (pesmice)..........
Dr. Ivan Lah: Dore................ . . .
Oton Župančič: Sto ugank (pesmice).............
K 1440
„	1440
,	14-40
.	14 40
,	14-40
„	1440
,	18—
,	1440
,	36,-
.	14-40
,	1440
n	12--
,	3-60
Razen tega vse šolske potrebščine, kakor zvezke in risanke lastnega izdelka, svinčnike, peresnike, peresa, radirke, vse po najnižjih cenah. — Šolske pušice (peresnice) po K 5'—, 6"—, 8'40. 9'—, 25"—, 30"—.
V zalogi je tudi nadalje:
7nnienilr ol5se.&a koledar, plače stalnega učiteljstva, AULIll ¿dpiohiK^ na ljudskih in meščanskih šolah, draginj-ske doklade, službena doba, upokojitev, šolstvo v Sloveniji, kolkovno lestvico, poštni tarif. Cena izvodu za 100 učencev K 12"—, za 150 učencev K 14-—.
1. številka I., H. in m. stopnje je pošla, II. stopnja 3. številka je izšla pravkar, stane 14 kron.
K. Wider: Moje prvo berilo. Sedmi natisk, 12kron.
Šolski list.