List 38. podarske ? obrtniške narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr. pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gold. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. Ljubljani v sredo 20. septembra 1871. Obseg: SI. deželnemu zboru prošnja zarad zajcev in solí. Skočidolski panj (Dalje.) zborov. Poročilo o XXII. skupščini MatiČinega odbora. (Konec.) Dopisi. — Novičar. Nektere misli o naših šolskih zadevah. Mnogovrstne novice. Iz deželnih Gospodarske stvari. SI. deželnemu zboru" Ker je bilo o enaki škodi na spomlad večkrat omenjeno v „Novicah", zato sem si to jaz za zdaj prihranil in sicer zato, ker se bo začel zdaj dežel b prošnja zarad zajcev in solí Dolenskega. Predrage „Novice"! večkrat ste nam že pomagale in res veliko dobrega že storile. Bodite nam na pomoč Zato (mislim da lahko rečem) v imenu vseh sadjerejcev po vsi naši deželi, prosim, naj bi si. dežel gotovo preskrbel to y da ktera tirja, da lastnik lova mora povrniti škodo njegovi divjačini storj boi bveljá tudi pri nas postava po ) r ^ T A " * * * oíwviv/, Saj je vendar sadjereja bolj še v tem, da se velika nadloga odvrne vsi naši do- koristna, in mislim, da kdor ni slep, vendar dobro vé zajč m ovim y rvuuai KX\J da sadjereja donaša deželi več dobička, nego divj y Prav velika nadloga pri nas je ta, da nesrečni jereja. Posebno pa še prosim g. poslance iz Dol smejo brez vsega strahu, delati škodo drevj y zaj kolikorkoli "jim je drago. Nobena živa duša jim opovi- skem je sadjereja še bolj rati ke ga, naj se potegnejo za to stvar, ker na Dolen kakor na Gorenskem ne sme; oproščeni so pred postavo, naj se še tako Zlasti vi Lang adej, ki ste že tolikokrat rekli da zadolžijo ti dolgopetci. Ako jih kdo preganja ali celó poznate nadloge naše dežele, ne pozabite, da nam je to kterega po zobéh ali po krempljih malo krene i gorjé velika nadlog mu Prec so žandarji po konci in ne odjenjajo po- škodo delaj ri nas pred, dokler ako pa ga orodj se ne izvé, kdo je učinil tako „zločinstvo", da nam dolgopeti zaj ci toliko ste večkrat rekli, da ste domoljub zasačijo, če ni drugače, se se mu pobere. In to vse -jbolj zapró ga, in vse sadjerejci --— ~ ----.1 --J--- ■ * , ««V, WVU1U1JUU, pokažite zdaj to djansko in hvalo vam bomo vedeli vsi zato, ker imajo Ako mora ubogi kmet plačati, večkrat navadno imenitni „gospodje" te škodlj v svojem varstvu Poznam možá, ki se že več ko dvajset let vkvarj drago plačati škodo, ktero stori njegova živina po za nikernosti pastirjevi, zakaj neki bi bili gospodje opro ščeni, povrniti škodo, s sadjerejo, in marsiktero njegovo drevesce že sad rodi storj z a j ci ? škodo po Gorenskem in po Dolenskem, ki ga pa ne vživa on sam, ampak drugi ga vživajo a vesel je, da ga kdo druge Je ktero storé njihovi toliko priljub Prav je, da jaz plačam po mojem blagu naj bo tudi za \j, ai kar je art-mo yiav , naj uu IUU1 za pa to pravica, da so zajci, da je divjačina TA / \ __ A /I A W A! r»l\AM i /> M^M!^__ _ ^ me prav izvzeta postave? Ako deželni zbor te postave ne našim dreve8cem Preteklo zimo so mu pa nesrečni zajci napravili vendar napravi, žalostna bo še pela preveliko škodo. Nad 600 (šest sto) že cepljenih dre- sikomu bode opadlo vse veselje do sadjereje y in mar vesec, ki so bila po obelili Vse UUCllll. V dc je pa popřej otuiii, JO »ouoi m fluwij uiavm xjuisx uaj uiagis visu pcoai ucu pi cj JkU jjrCJ da bi to zabranil. Na jesen je drevesca pobelil z ap- stavo zastran povrnitve po divjačini storjene škode let stara, so ti tatovi do tal storil Zato še enkrat ponavljam svojo ponižno prošnjo t« y kJKS VWWV TA **** «-«MVV/ UV VJLJ.13.1 I* V jj JU Y JLJ t% 4X1 d V U j V 1 kar je vedel in znal, Slavni zbor naj blagovoli preskrbeti prej ko prej po nom , s křavjekom in z želcem namešanim; postavil strašila; okoli vrta potaknil s petrolejem namazane kole, vse zastonj ! Okoli Božiča so sivi kratkorep na- pravili ponočni ples po ti vrtni šoli pri bobeku popustili za čistega odnesli. Gospod, ki ima lov v najemu so bobek drevesne kože. ktere so do Pa še druga mi je vedno na srcu. Neizrečeno hudo je člověku, ki vidi, da veliko ubogih si soli preskrbeti ne more, ker je predraga. Zakaj so nam vzeli # V listu 8. so letošnje „Novice" nam pisale to-le y ki ta mrčes toliko ljubi, da na malém griču 9 kterega pa 9) 17. lovskih policijskih predp ki jih je razglasilo v c. kr. ministerstvo notranjih oprav 15. decembra 1852. leta i 20 minutah lahko obhodiš, jih toliko redí, da je lánsko st, 5681. \ glasí_s.e *ak:o-le: _»La8tnik zemljišča ima pravico, jesen, ko îe tù napravil lovsko veselico svoîim priia- zahtevati brž odškodnino vsake škode, ki jo v lovskih okrajih J r t/ i J _ . _ i. . V. r-r-r .. . _ ... _ * _ __ teljem ,. oamu ua icui giiVEWi* v umu ov>»u n dvajset zajcev potolčenih; pa jih je ostalo še, Bog zna samo na tem gričku v treh urah bilo šest in y pnzadene divj pri poljskih pridelkih (Vergiitung aller Wildschaden) bodi-si > ogradih ali sadnih vrtih in če nje ) gospod ta, opomnjen velike storj koliko, pri drevescih, ki so blizo tega griča rastla, so zaici v hřibe šli". škode govim zahtevam, tudi po posredovanji županovem ne zadosti pa ie mrzlo- *ma pravico tožiti zato pri dotični okrajni sodnij r ii i • i # <« . • «« « « y it Do aljivo rekel: „Letos taj i kam so pa dokaj delà in truda? drevesca šla, s kterimi je Bes te bilo let staviti pa moramo , da ti lovski predp zakoniku doljno-avstrijskem, v nismo našli". so v glašeni le m jih pa žalibog v f * Naj nam tedaj častiti naši poslanci za zdaj, dokler se Da deželni zbor ne prezre tacih želj, je pač najbolje, ne prenaredi vsa lovska postava , kakor se je predrugačila da se posije prošnja (peticija) do deželnega zbora, podpisana od več sadje- in živinorejcev. Vred. na Českem vsaj to preskrbijo, da tudi za našo deželo obveljajo ti predpisi Pisatelj. 304 crno ali rdečo sol ? e jo je revež opral in njo druge velike napake v zvezi. Tako je satje pri tej sebi solil, ali je bila to res tako velika pregreha? Zakaj, napravi jako dolgo, toraj tudi težko; po tem pa je pravijo, imajo drugod bolje kup sol? Našemu ubogemu, treba močne satnike narediti koliko nepotrebnega s toliko davki obloženemu kmetu pa še živinske soli lesá pride s tem v panj! Med tem, ko zadostujejo v ne privošcijo! To je žalostno. Koliko tudi zavoljo tega panjih s počesnim satovjem po dve črtici debeli sat- Slavni zbor, ki je zato res že niki (se ve, da ne sme živinoreja trpi? velikokrat koledoval, naj bi še sprožil to rec. Gotovo palcev in pol v votlini je popolnoma zadosti),^ mu bo hvaležna vsa dežela, ako dobimo potem vec pri Skočidolskem pol palca debeli biti! Čemu pa I f *m « 1 • li « ^ A . . . ■ A « % JL soli panj neprimerno širok biti, 10 morajo j država pa zatega del, mislim, ne bo ubožala. Sadje- in živinorejec. panj težiti brez vse potrebe ? Podolgoma vloženi satniki so dvem novejšim čbe-lorejskim znajdbam popolnoma nasprotni, in ravno te Skoeidolski panj dve iznajdbi ste tako rekoč biser današnje cbeloreje. Prva je naprava medene zaloge, druga pa iz- ktero je pred praznovanje satja s pomočjo centrifugal- kratkem društvo sv. Mohora v Celovcu na svitlo dalo, nega stroja. — Gospod pisatelj sicer govori o na-nahajamo popis in obris zgorej imenovanega panja, kte- kladi ali podkladi; al vse to odpade pri dobro rega sta g. župnik Janez Sumper in g. učitelj Tomaž dzierzoniziranih panjih, kteri so z medeno zalogo pre- knjižici „Slovenski Bučelarček", Kuhler sestavila. viđeni j kajti pri teh ni treba druzega kakor to, da se On je v zunanjosti navadne oblike, notranjost je polno satje iz medene zaloge potegne, na centrifugal-pa po Dzierzonu primerno tako prestrojena, da se nem stroji izprazni, ter prazno nazaj v zalogo dene, lahko vsak sat posebej ven vzame ter zopet na svoje da ga čbele zopet napolnijo. mesto položi. Gospoda sta toraj nava dni kranjski panj dzierzonizirala. Skočidolskemu panju se pa medena zaloga še vte-lesiti ne dá, še manj je pa mogoče centrifugalni stroj tem, da se je ta panj popisal in obrisal, gotovo rabiti; kajti ta bi moral že strašno velik biti, v takem ne men na UC U1VIX XICt drugo , Jtvaivui JLLČV IU , VI slovenski zemlji, v namen povzdige kakor na to. da bi se razširil cbeloreje. naše po pa bi se satje vse potrgalo. Velika napaka pri vsakem dzierzoniziranem panji Ta razlog opravičuje gotovo vsacega čbelorejca, je tudi ta, ako se morajo satniki še le z žeblički ali kteremu je na povzdigi naše cbeloreje resnično ležeče, vrtaH (šravfki) pritrjevati. To je vse premudljivo. Se veča napaka je pa ta, da se satniki le od ene ako ta panj na tanko s kritičnim očesom pregleda in razsoja; kajti ni še zadosti, ako se navaden panj, kakor strani lahko iz panja vzamejo, na primer, le od zgorej; si bodi. dzierzonizira 0i wuuij uuivi £4vsxxx£jxx cii , tO je, ua oc tanu ouotav 1 , ua so--j—---~ j ----- satovje lahko ven pobere in nepoškodovano zopet nazaj tranjost pregledati da se tako sestavi da se kajti kako je nadležno, da se mora, ako se hoče no- panj y še le iz čbelnjaka vzeti, brez položi, marveč to mora se tako izvršiti, da je tudi tega se pa pokrov odvzeti ne more. To je posebno še vsem drugim zahtevam vstrežljiv, vsem čbelorejnim takrat nadležno, ako se hoče panj pregledovati takrat pravilom zvest. kedar čbele najbolj letijo, ali pa še celó na paši y Jaz bi se te kritike gotovo ne lotil, ako bi mi na leži večidel panj na panji y ker določitvi za naše okolišcine kar le mogoče dzierzonizi- ranega panja jako dosti ležeče ne bilo, in ako bi se dolski panj zeló nepopoln Ako se vse to prevdari, je razvidno, da je Skoči- y toraj malo priporocila sestave tacega panja sam djanstveno ne vdeleževal. vreden. Iz tega je pa tudi razvidljivo, da je neobhodno Posebno me pa k temu sledeči stavek sili: „x_^c% r-------,-----— ??------- --------------,-------- 1862. sva to reč popolnoma dognala in si dala na- čbelorejci pred ko prej snidejo; ter da od več raz- rediti tak panj itd.", kterega v omenjeni knjižici na- stavljenih dzierzoniziranih panjev pravega izberejo m Leta potrebno, kakor so „Novice" že nasvetovale, da se nasi tisnjenega nahajam. Poglejmo si toraj to popolnost bliže. Kar se m ér Skočidolskega panja tiče, se mu o dolgosti in visokosti nič očitati ne more; širokost je pa gotovo prevelika, kajti 16 do 18 palcev široke deske ga naši slavni kmetijski družbi v razširitev priporocijo. R. Dolenec. Šolske stvari. se dandanes malo kje nahajajo. Iz več desák pa pokrov in spodnico narediti ne gre, vsaj je dobro , da vlažnost v panji in zraku po zimi, soparica Nektere misli o naših šolskih zadevah. znano v poletnem času, dež in veter pri prevaževanji na pašo itd. lim ob vso vezilno moč pripravi; to pa je krivo, da zlepljeni panjovi prej ali pozneje gotovo Spisal Janez Bile. (Dalje.) II. špranje dobé. Tako široke deske se tudi jako rade zvijejo, posebno ako so tenke; take pa morajo biti, da panj ni pretežak. notranji opravi je pred vsem to napačno • i •__j i i v • v m da Solski izleti in Šolske preskusnje. Čitalničarji in pevske družbe hodijo včasih o praz-nikih iz mest in trgov na kmete, da se tam otresejo mestnega prahů, da se navžijejo čistega zdravega zraka. so satniki po dolgoma vloženi, a ne po čez. To delà Sokolci izfrčijo pogostoma iz svojih gnjezd na hribe in stanovanje mrzlo, kajti mraz ima pri tej napravi na- v doline, da se tukaj med prijetnim zelenjem gozdov ravno8t vhod in ravno pot skoz ves panj , kar čbelam in travnikov, med nepopačenim čvrstim ljudstvom raz- nikakor ljubo in koristno biti ne more, marveč hudo veseljujejo in še celó „turnarji" radi pozabijo neprijetnih nevsečno in škodljivo. Skušnja uči, da čbele v tacih dogodeb in pribobnajo — čeravno redkokrat in oboro- nonilll /Jrva+i IA^q nAwîmî rvArvínní A ItoITAU tt nonîîli « r\/\ Z6D.Í J^XaI^ X/\ /«n n! IniU rvwili r» tniA iz mesta na deželo. Da, se ,, gasilci v vasi panjih dosti lože pozimi poginejo, kakor v panjih s poprečnim satjem; za tega del so tudi že vsi nemški in si žeje gasit drugi čbelorejci zavrgli takošne panje (Stocke mit kal- bolj diši pijača, kakor v "mestu, "če se je ravno tem Bau). Al ta naprava je tudi naravi čbel nasprotna; p r i h a j aj o y one namreč ker jim tukaj pod milim nebom tudi tamkej ne branijo. Ker že vse izhode ali „izlete" delà, redko kedaj v navadnem panji satje kaj čuda, da je tudi nekterim šolnikom na misel prišlo, podolgoma prilepijo, marveč skoro vselej ali popol- s svojo mladino iz tesne šolske izbe, na prosti čisti noma počez ali pa le deloma, to je, stransko. tem ; zrak izfrčati. Tukaj pod milim nebom se šolarji raz- da so satniki podolgoma vloženi, so pa se veseljujejo, skačejo in se igrajo in potem tudi za pri- 305 grizniti in žejo pogasiti kaj dobijo. Ako je učitelj še iz stare šole, in ako je katehet ž njimi, imajo šolarčeki zjutraj tudi sv. mašo v kaki bližnji podružnici. Ne zavidamo ubogi mladini veselega dneva; naj se ljubi otročiči pošteno razveselijo. Marsikaj koristnega in le-pega jim dober učenik na sprehodu lahko pokaže; mnogo jih more podučiti, in vse si bojo otroci tukaj bolj zapamtili, kakor v šolski sobi; in učenika si bodo bolj priljubili, ako prijazno in ljubeznjivo o tej in drugi stvari ž njimi kramlja. Tak dan je mladini nepozab-ljiv, ako se veselica pametno in zmerno vravná. Božja služba, »prehod ne predolg, šolarji vedno pod nadzor-stvom učenikovim, da drug drugemu pri igrah ne na-gaja, da drug druzega ne pohujša in razbrzda in zmerno kosilice — to naj bi bilo pri vsakem takem izhodu glavno vodilo; ne pa, kakor nam je nedavno — če se ne motim — „Slov. Narod" poročal, da so v nekem mestu na Stajarskem otroci po takej veselici pijani po ulicah razgrajali. Pustimo to nemčurskim liberaluhom; naši otroci naj se takih veselic, kakoršnih bi se stari ajdje sramovali, ne udeležujejo. Poglejmo še sedaj, kako je s šolskimi iz praš e-vanji ali preskušnjami. Ali morejo taki izhodi otrokom nekdanji „eksamen" nadomestiti? Mislim, da nikakor! Zakaj ne? Zopet sem v nevarnosti, da me kdo imenuje mračnjaka, ki hoče „sitne" in „nepotrebne" preskušnje zagovarjati. Pa ne bojim se! — Nova êra je najpoprej šolska darila pri otrocih zavrgla, potem odpravlja še preskušnje. Zakaj je darila odpravila, še dandanes mi ni prav znano. Pri otrocih »o revna darila poseben spodbadek k pridnosti in lepo sredstvo koristnih bukev med narod razširiti, zraven tega pa državo prav nič veljale niso, ker bukve za darila so večidel duhovni pastirji kupovali, ali so se pa omislile iz farne ali šolske blagajnice. Manj nain ena so imela in manj koristi prinašala šolska darila pri odrastli mladini v viših šolah, in v vsem cesarstvu se je na tisuče žanje potrošilo, in vendar so se darila v gimnazij ah in v realkah še dolgo ohranila in so menda še sèm ter tje v navadi, med tem ko se je prepovedalo malim paglavčekom med izpitom bukvice deliti, tako da se so žalostni na mizo ozirali in da je gosp. dekanu težko bilo izgovor najti, zakaj pridni šolarčki darov ne dobijo. Ali ni to narobe svet! Ko so „premijume" iz šol izbacnili, so še preskušnje pisano gledati začeli, češ, to je prazno, teatralno razkazovanje. Al to je popolnoma kriva po liberaluštvu dišeča misel. Namen poglavitni izpraševanja je bil pokazati, ktere predmete in kako je učitelj otroke podučeval. In ta namen se je pri vsaki preskušnji dosegel; vsakdo, ki je bil pri-čujoč, je lahko videl, koliko je vreden nauk učenikov, — kaka je šola. Drugi namen je bil pokazati, koliko so se otroci naučili. In to se je iz pisanj in odgovorov lahko spoznalo. Naj mi nihče ne ugovarja, da so le eni učenci, in to boljši vedno vprašani bili. Gospod oglednik je imel pravico tište poklicati, ktere je hotel. In če je tudi le 15—20 učencev prašanih bilo, iz njihovih odgovorov se je lahko sklepalo, koliko tudi ostali znajo; ker, ako se so ti naučili, se so tudi drugi navaditi mogli, če so le hoteli. Tretji namen je bil, pridne in marljive učence ob- darovati in pohvaliti in nemarne in lene pograjati in k pridnosti spodbuditi. Da je to dober namen, noben pedagog tajiti ne more. In zadnjic so se po izpraše-vanjih ljudstvu sploh in posebno starišem do šol vrata odprla. Kteri učitelj bi dovolil, da med letom stariši poslušat hodijo, kaj se njih otroci učijo? Ali ne bi taka obiskovanja njega in otroke motila in otroke k smehu spodbadala? Tako so se vsaj vsi, ki so hoteli, prepričali, zakaj so njih sinovi 10 mesecev črevlje in hlače trgali, med tem, ko so morebiti domá za živino pastirje najemati morali. In ko so viděli v šoli toliko gospodov zbranih , ki so zavoljo njih otrok v šolo prišli, in ko so toliko lepega in spodbudnega slišali — ali so môgli mrzli iz sobe stopiti? Priča sem bil, da je očeta solza v očéb igrala, ko je videl in slišal, kako se mu sin vpričo toliko gospode moško obnaša. Ravno izpraševanja so pri priprostem kmetu mnogo zopervanja in dokaj predsodkov do šole uničila in ljubezen do nje med ljudstvom obudila. (Dal. prih.) Znanstvene stvari. Poročilo o XXII. skupščini Matičinega odbora 31. avgusta 1871. (Konec.) „Gledé izdaje same je dosta — tako nadaljuje g. prof. dr. Krek svoje poročilo o izdaji narodnega blaga — ako nasvetujem, da mora biti kritična, kajti s tem je prav za prav že vse izrečeno. Vrhu tega naj bi se pa tudi pesni uvrstile druga poleg druge takisto, da je v celem izboru prava sistema, to je, da pridejo posamesne pesni po zadržaju v predele, kar pregled olajša in vse pesni tako rekoč v celotni organizem spravi. S tem bi bilo moje poročilo in nas vet o tej literarni ostalini pri kraji, ko bi ne bilo spregovoriti še o neki formalnosti, ktere se tù ni lahko ogniti. Kakor vam bode znano, gospôda, je že St. Vraz sam oddelek te zbirke národnih pesni bil izdal leta 1839. v Zagrebu in obsega ta I. zvezek razun 20 strani vvoda, 200 strani ali poltrinaj8to pólo národnih pesni, kterih je vseh 114 — davorij, kakor jih Vraz imenuje, ter balad in romane. Kakor je povzeti iz oglasa in po vabila na na-ročbo tega delà, je bila St. Vrazova nakana, za tem zvezkom izdati še dva ravno toliko obsezajoča zvezka národnih pesni, tedaj vsak zvezek po 12 do 13 pol, in bi bili imeli 2. zvezku pridjani biti sliki: Slovenka od Drave i Slovenka od Save — in slednjemu zvezku je bil nakanil pridjati še „jedan kratak rěčnik od sviuh neobičnih i rěčosložiteljem našim manje poznatih rěči, koje u pěsnih na prvo dolaze". Po tej zbirki slednjič bi bila prišla še zbirka v natis, obsezajoča „pričice, prirěcja i druge vlastitosti gornjo-ilirskog narěčja s iz-vedrenjem čisto ilirskim, te črtice o narodnih običajih, nošnjah i ostalih takovrstnih stvarih u jezik naš književni složene". Taka je bila St. Vrazova nakana gledé izdaje vsega materijala in jaz to stvar omenjam, ker sem preverjen, da je tirjatev pietete, kolikor mogoče v smislu nakane preslavnega pokojnika ravnati, se vé da kolikor je to sploh mogoče in se strinja s tirjatvami, ki je danes od enake publikacije kritika zahteva. — Odločiti se je pa že zdaj o tem, kaj početi s pesnimi, že v omenjenem zvezku natisnjenimi? Nasvetujem, da se v novem izboru prenatisnejo, ker je ta zvezek med slovenskim občinstvom zeló re-dek in brez ponatisa vsa zbirka tembolj po-manjkljiva ostala, ker se v tem zvezku nahajajo národně pesni, brez kterih si sploh nobene tudi plitve zbirke národnih pesni niti misliti ne morem. Dalje je bil dobil St. Vraz kesneje od nekterih pesni na pr. „lepa Vida" in dr. —«-varijante, ki so bolj dovršeni po obliki in izpeljavi od že natisnjenih; — bilo bi tedaj žal, ako bi se zarad tega več ne smele priobčiti, ker so bile že leta 1839. tiskane. Povsod, kjer se nahajajo varijanti, bi bil za to, da se porabi ne le St. Vrazova zbirka, ampak tudi h i'-* 306 Kastelčeva „Čbelica", Koritkov izbor slovenskih národ-nih pesni, Janežičeva knjižica: „slovenske nár. pesme, prislovice in zastavice", razni tečaji „Novic", v kterih je zabilježeno mnogo, tudi v Vrazovi ostalini se naha-jajočih národnih pesni in slednjič „Slovenski glasnik" JanežiČev. Vselej bi bil tišti tekst temeljni, kteremu gré ta prednost po njegovi notranji in zunanji dovrše-nosti in razlike bi se vestno zaznamovale pod crto, ako so v kacem oziru spomina vredne. To je moje mnenje o tem formalnem vprašanji, o kterem se bode moral si. odbor že danes konečno dogovoriti , ako ga bode volja mojemu nas vetu o publikaciji ostaline pritrditi." Obravnave o teh nasvetih dr. Krekovih so se ude-leževaligospodje: Solar, Vilhar, dr. Bleiweis, dr. Costa, dr. Razlag, Lésar in dr. Krek. G. Solar zlasti opomni, da je pretekel obrok, ki ga je Matičin odbor odločil za nabiranje národnega blaga, kterega se je obilo nabralo, ter nasvetuje: naj se to nabrano narodno blago, kar ga je natisa vredno, strne s Stanko Vrazovim in knjigi dá naslov tak, kakoršen bode primeren pieteti do Stanko Vraza. Gosp. dr. Krek pritrjuje temu nasvetu; dalje omenja, da se v zbirki, ki jo je přejela Matica slovenska od ilirske Matice in jo ima on v rokah, pogreša rokopis one pesni, ktero je g. F. Kočevar objavil v 6. listu „Slovenskega Glasnika" od 1. junija 1868. leta in dveh drugih: a) Bernekarjev grad in sv. Marjetica in b) sv. Jurij orožnik, kterih g. Kočevar omenja v opombi istega lista; morda — reče — so ti rokopisi ostali v Zagrebu. Gosp. Kreku odbor naroča, da po- prašuje in pozveduje o njih. Po dovršenih pogovorih predsednik na glasovanje stavi ta-le vprašanja: a) Ali naj Matica izdá Stanko Vrazovo zbirko, do- polnjeno z narodnim blagom, ktero je nabrala Matica? (Odbor soglasno pritrdi.) b) Ali naj se to narodno blago vredi po dr. Krekovih načelih, in izdá v več primernih zvezkih? (Odbor soglasno pritrdi.) c) Komú naj se izročí vredovanje? — Gosp. Solar popraša gosp. dr. Kreka, ali ne bi on, ki mu je zbirka najbolj znana, hotel prevzeti to vredovanje? — Ko dr. Krek izreče, da rad prevzame to častno nalogo, odbor soglasno g. dr. Kreku izročí vredovanje ter izreče željo, da za 1873. 1. za natis pripravi prvo knjižico. Dr. Krek obljubi , če mu bo le mogoče, vstreči odboru, ter prevzame tudi vso v zápisku zabilježeno Matičino zbirko narodnega blaga. 7. V imenu odseka za mali naučni slovnik poroča . dr. Razlag. Najprej imenuje vec tacih slovnikov v ruzih jezikih, ter meni, da je najprej treba odločiti, ali se obširnejši ali krajši jemljó za izgled. V ta namen bere besede pod črko A zbrane. (Odbor izreče, naj se v tem rečniku razlagajo najpotrebniše besede.) — Na to dr. Razlag nasvetuje: Naj se izvoli odsek treh odborni-kov, da po izrečenem načelu sestavi abecedni red, in ko sestavi gradiva za eno tiskano polo , naj se to v 200 do 300 odtiskih natisne, da se razdeli med odbornike in pisatelje, ki bi hoteli udeleževati se tega delà, da preberó imenik ter ga po svojem mnenji popravijo, do-polnijo itd. in potem Matici vrnejo, da odbor konečno določi besede, ki se bodo razlagale. (Po vsestranskem pretresovanji odbor pritrdi temu predlogu in v odsek izvoli dr. R. Razlaga, Fr. Kandrnala in Tušeka.) 8. Na vprašanje, kedaj bodi VII. občni zbor, odbor izreče, da z obzirom na to, ker je mnogo Matičarjev zlasti odbornikov med deželnimi in državnimi poslanci, ne more sedaj še določiti dneva, ampak da to določbo prepusti g. predsedniku. 9. Ker izmed nazočih odbornikov nikdo nič ne nasvetuje, predsednik skupščino sklene ob 8. uri zvečer. Iz deželnih zborov. Deželni zbor Pemski. Poročilo o deželnih zborih začenjamo s poročilom o Pemskem zboru, kajti lOletna trudapolna in te-žavna borba pemskega zbora (slava, slava junaškim borilcem!) je vničila Avstriji pogubni centralizem in pri voj skovala deželam državno pravo in avtonomijo, po kteri se imajo pomiriti narodi avstrijski. Cesar sam v svojem pismu, ki ga poslal Pemskemu zboru, razglaša zgodovinsko spravo za popolnoma upravičeno. Česka k r o n a, s ktero norčevati in ktero v blato tlačiti, je vsak časnikarsk vagabund mislil imeti pravico, blišči se zopet v starodavni svoji slavi, ž njo vred pa tudi biseri vseh druzih dežel habsburške monarhije. Pričel je zbor po slo vesni s v. maši, brani od nad-škofa, cesarjev namestnik grof Chotek s tem, da je deželnemu zboru představil novo imenovanega najvišega deželnega maršala (deželnega glavarja) kneza J. Lobkovic a. Po obljubi tega se je sedanji, še le 36 let stari maršal spomnil umrlega maršala grofa Alberta Nostica in je v svojem ogovoru povdarjal važnost seri an je ga deželnega zbora, kteri bo imel pota ravnati splošnemu pomirjenju vseh narodov. Ko še izreče željo, da bi zborovi sklepi v prid bili ne le domači, ampak tudi vsem drugim deželam, ktere so pod sceptrom našega cesarja in kralja, končá češki ogovor z nemškimi besedami, ter pravi, da ne pozdravlja zato deželnega zbora v dveh jezikih, da bi le zadostil prazni formi, ampak zato, ker šteje med dolžnosti, da je možá, ki je tù predsednik, prva in najvažneja naloga varovati pri razpra-vah v zboru ravnopravnost obeh narodov v tej deželi bivajočih. Res je bil on prej pri eni stranki, al oblju-buje, da od tega trenutka bo on le deželi služil. Ko zakliče zbor navdušeno „slava" cesarju-kralju, se oglasi cesarjev namestnik, zagotavljaje, da bo delovanje deželnega zbora pospeševal na vso moč. Potem pa je bral cesarjevo pismo (reskript), kterega glavne točke so te-le: „V spominu državnopravnoga položaja krone češke — piše presvitli cesar-kralj — in v zavesti bi es ka in moči, ki ju je ona dala Nam in Našim prednikom, — v spominu dalje nepremak-ljive zvestobe, s ktero so prebivalci Pemskega zmirom podpírali naš prestol, radi priznavamo pravice tega kraljestva ter smo pripravljeni, to priznanje ponoviti s prisego kronanj a". In vsled te slovesne obljube cesar-kralj zahteva od pemskega zbora, „naj zmerno in spravoljubno se posvetuje o sedan jim časom primerniporavnavi drža- vopravnih razmer kraljestva Pemskega tako, da Nam bo mogoče, brez poškodovanja pravic Naših druzih kralj estev in dežel, končati ustavni prepir, kteri, če bi še dalje trajal, bi blagor Naših zvestih narodov spravil vvelikonevar-nost". Po branih glavnih točkah tega reskripta je godba strelcev, pred zbornico na ulicah postavljena, cesarsko pesem svirala in množica naroda českega je navdušeno „slava" klicala. Naposled je cesarski namestnik předložil nov volilni red za deželni zbor in postavo o narodnosti. V prvi seji bili so nazoči tudi nemški ustavoverci, pa so strašno pisano gledali. V 2. seji so pa tudi oni slovó dali zboru, in ž njimi vred tudi nemški deželni odbornik i. Deželni zbor Moravski. , Cesarski namestnik je představil novo imenovanega ^deželnega glavarja kneza S alma in po ogovoru tega 307 je předložil zboru nacrte treh postav kot predloge via- v vsem koroškem zboru ni ne enega pravičnega Nemca dine novi 12 38 o prenaredbi deželni volilni red in načrt o prenaredbi dodatka deželnemu redu. Na to je deželni glavar prebral deželnega reda, ampak da vsi so požeruhi Slovanov. Deželni zbor GoriŠki. pismo posl ) v kterem izrekajo nemšk tavoverski V Gorici 14 da ne pripoznajo deželnega zb sept za postavnega zato, ker se je dala volilna pravica dom je odprt; pričel se je z mašo v a i • i • i • x+y ki w «) ^AiVV/I OU JU & luaou y XVI JO Poslanci so bili, razen g. Pagl prost Naš deželni zbor e pel prvostolni ruzzi-a in baron kapitularjem in ker se je volilna pravica razširila s tem, Depretis-a, v zbornici vsi nazoči. Govori deželnega da so se přiklade davkov v cenilno volilno pravico glavarja in novega vladinega zastopnika barona Rech- prištele; zatega del odrekajo tudi zboru pravico y potr bacha (oba sta govorila v oběh jezikih) so brez po Al Mo Ulil uuvo * ~---*---1---- ---------o želni zbor, dokler se ne odstrani ta nepostavnost to propadlim kolovodjem decemberske ustave na ravskem še ni dosti; njih dosedanji deželni odboi izreka tudi, da ga ni volja odstopiti in oddati opra diti nove volitve, in ne bodo vstopili tako dolgo v de- sebne pomembe. V slovenskem, prav krátkém ogovoru je dež. glavar povdaril sorodnost in vzájemnost naših Slovencev z ostalimi njihovimi »--- « vut^imi lijiuuïimi xojaki, «1/ xv^im xx«j 6 u tje gojili, pri tem pa ne pozabili zgod ke domaée dežele. Cesarski komisar pa je do kterih naj bi vila m odboru, kterega bo ta zbor volil smešno je tako delovanje, ki preoči vidno kaže ustavovercem dosedanjega deželnega odbora 9 Res da je za omenil spravo med vsemi narodi so gotovo kterih isti, kakor drugod Predlogi vladini namreč, prenarejenje ne- LUVJ., UHU.VI Ui UgUUj JJLMJLLÍJ. CV, uicuaicjc deželnega reda in deželnega volitneg reda dohodke, sicer bi morali posnemati slovanské dekla- Deželni glavar je napovedal še precej v deželnem od rante, kteri so pri izstopu iz deželnega zbora tudi od- boru pripravljenih predmetov, ki se bodo imeli obrav zemljiščino rekli se službi deželnega odbora Gališki deželni zbor. navati najvažniši so poprava nepotrj knjižne postave, preuravnanje kmetijske šole, prenaredba cestne postave itd. Prihodnje seje dan ni še znan. Navadne formalitete in navadni govori. Isti predlogi Namestnik ima odpust za nekaj dni. — Sinoči so imeli kakor drugod. Le to je zanimivo, da je dr. Smolka vsi poslanci skup pogovor zarad rabe slovenskega je nas vetoval, naj deželni zbor napravi adreso ce- zika pri pravah v zboru. Dognalo se ni nic, a Lahi, sarja Sleski deželni zbor. Tudi navadne formalitete. Ko pa je neki poslanec zahteval, da obljubo stori v českem jeziku, so skočili nemčurii na noge in vnela se je viharna razprava . ki i . vi _ x__j ~ ___« Je stilo Je> končala s tem, da se mu je „milostljivo" pnpu obljubovati" v slovanském jeziku, a sklenilo se kakor se zdi, niso več tako trmasti. Brž ko ne se bode sklenilo, o tej stvari nič skleniti, in tako obveljá stara navada, kakor je bila do lanskega laškega upora. In res, če so količkaj pametni, morali bi laški poslane, spoznati, kako smešno je, vkvarjati se s tacimi rečmii ko wj/VíiUMVi y MULIVOllVř JU y VO.VCI1 jfliWl OU O taViUil JL ' v tem, ko se Avstrija temeljito prenareja, v tem 7 se kolo časa, v tem 7 7 da zborov jezik je nemški Ko Je v drug seji dr. Kotek začel češki govoriti, so nemčurji zapustili zbornico in se še le vrnili, ko je končal svoj govor. Nov dokaz, da nemškutarji (od kterih se pa ločijo pošteni Nemci) ne trpijo nobenega ravnopravnega naroda ko se v kratkem kolo državnega federalizma z njegovimi nasledki še čez druge reči na velevažni dnevni red obrne Lahi Gradišci so imeli poslanci in mnogi laški posestniki — predvče ranjem že drug shod; posvetovali so se o materijalnih zraven sebe. deželnem zboru Bukovinskem} Tirolskem in Tržaškem nimamo nič posebnega povedati. Deželni zbor Gornje-avstrij ski. Cesarjev namestnik baron Conrad je představil zboru novega deželnega glavarja grofa Falkenhayn-a in njega namestnika. Deželni glavar je končal začetni govor z živio-klicem Njegovemu Veličanstvu cesarju, v kterega vsklikne zbor. Tudi tukaj je 16 ust zadevah friulskih, pa tudi o jeziškem vprašanji v zboru goriškem. Že tam ni bilo neki več videti tište osornosti, kakor popřej. Glavni lanski upornik proti slovenskemu jeziku v zboru, dr. Pajer, letos molčí ali pa še v sejo ga ni. Nadjati se je, da stvar pojde P bode Prav tako je, kakor sem prerokoval, da vse ostane gledé rabe slovenskega jezika v zboru pri starem Deželni zbor kranjski. zato ker so v manj šini ; našlo 3 1U UDCOiVUVCJ-V/CV £j u uj u v q li oc? jjviujjla o^i cj uiu ^ p& iuu da sedanji zbor ni bil raz- cela postava, ko je dr. Costa še enkrat dokazal tudi s 9 racijo, m au ou oc ouoaia imcuo c c o a> x o xv x xx u x <* u- ui « VUJUgiaVUUSfc tUttlU ptJbUlUtJ ZUUrillK.UV O VIT ČUČ* UC1U- nikov, se je vsacemu přistavil priimek njegove službe, vanje celega zbora, kar namerava glasoviti protest tri tako pri Kromerju — ces. kralj, svétnik više sod- najsterih, ki pa so v svojem uporu še dosledni niso, in ko so se slišala imena cesarskih urad- da deželni zbor ima za-se o tej zade vi isto oblast, ka kor jo je imel državni zbor za-se, ko si je naredil da bi svojoglavnost male peščice zbornikov ovirala delo nije > pri grofu Aleksandru Auerspergu ces. kralj, okrajni glavar, pri pl. dr. Kalteneggerju ces. kralj, viši finančni svétnik! Kaj več o tem „staats- kajti Dežman, ki je tudi med trinajsterimi f da ga ni v deželnem zboru, vendar le zahaja v deželni odbor ---------------------------—-, -------- „------- in sedí in sklepa tam, kakor da bi ustavoverci ne bili streichu" pišemo na drugem mestu, le to tukaj rečemo, sedanjega deželnega zastopa proglasili za n ep ost a v- da je čudno to, da ces.^ kr. deželni predsednik kot za- nega! Naposled z veliko pohvalo šiba dr. Costa še stopnik vlade ni pri tej priči v obraz temu protestu, norost kranjskih „ustavovercev" ki se Nemci na ki je očividno proti ministerstvu obrnjen, vimenu Kranjskem zovejo; vseh 12 ni druga kakor druga vlade povdaril postavnost zborovokakor je to stbril politična stranka; edini Kro mer, zastopnik ko- čevskega mesta, se sme zastopnik onih Nemcev ime- ces. namestnik baron Conrad v Lineu. Ker ná- rodnih poslancev koj prvi dan ni bilo 19 nazočih, zbor novati, ki so priromali pred kakimi 500 leti iz nezná tedaj ni bii sklepčen, je deželni glavar sejo sklenil in nih krajev v slovensko našo deželo. Deželni odbor drugo napovedal na pondeljek. tej seji předložil 10 predmetov v obravnavo. je v drugi seji, v ktero je prišlo 23 narodnih deželnih poslancev, tedaj zadostno število za veljavno skle- Dopisi. Iz Gorice lo. sept. Najvažniši predlog ki panje, je deželni glavar naznanil 12 predlóg, ki so od ga bo obravnaval tukajšnji deželni zbor, je novi de-deželnega odbora izročene poslancem in da je od Hre- že lni voli lni red. Iz poslanških krogov se je izve-novške županije prišla prošnja (peticija) za odpis davka. delo o njem to-le: Stevilo poslancev je pomnoženo; Kup- svèt vtemeljeval, da dež. zbor kranjski"pošle adreso čijska zbornica ne voli; ostali trije volitni razredi Ker se je volitev g. Irkiča ostanejo, kakor prej, samo da namesti vélikih posest Dr. Costa naznanja, da v prihodnji seji bode na- namesti 22 bo 24 zbornikov (z nadškofom). presvitlemu cesarju za poslanca Idrijskega v vseh obzirih vršila popolnoma nikov govori nacrt o najviših obdačencib. Raz- pravilno in jo je deželni zbor enoglasno potrdil, j« m^jv , j«, danes g. Irkeč predpisano obljubo dal deželnemu gla- težišče pri Lahih v velikih obdačencih, pri Slovencih varju. — Grof Barbo in dr. Po kl u kar sta bila za pa v kmečkih občinah. Volilo se bo, kar se tiče mest reditelja zbornice, dr. Costa in dr. Zarnik za po- in trgov, v vsakem trgu posebej , pa tišti dan povsod J® merje med Lahi in Slovenci je tako določeno da J* verjevalca stenografičnih zapisnikov izvoljena; v odsek tx t y v v guuvui dl gu j/vg^ y ^/m vakjva, umu i kratu. Kmečke občine bodo volile po sodnijskih finančni so bili voljeni: dr. Bleiweis, dr. Costa, okraj ih, namesti po političnih y Murnik, V. C. Župan klukar, Grrabrijan, Irkeč } Horak, Kotnik, y , in še sodnijski okraji dr. Po- se razdelé v več manjših volitnih okrájev, kteri v odsek peticij- pa tudi vsi tisti dan in vsi skup le po enega 309 (oziroma 2) poslanca direkt olij Slovensk st kmečk jev naše dežele bi imela po tem takem voliti za ravskega wartu nagaja. Po takem imamo tudi mi b gornje Avstrije itd., ktera ministru Hohen- politične g a, v okolici goriški Trgi: Bovec, Koborid, Tolmin vsi skup v vsakem izmed 8 sodnijskih okra- protestante, in pa še kakošne! Lansko leto j poslanca , oau^ JO uaiuuu« vcuma uuu ^auicsu o ircLLii | j | Bii.iGliil<*, Kanal in Ajdovščina, ki jim je zdaj tolika groza, ostali so vsi mirno v skup - ko je národna večina ono „adreso" s tremi 11 f sklenila ) ) y (toda volili bodo Kanalci, Ajdovci itd Vsi élik bdac lovensk tisti, ki spadajo sicer pod laške Divin itd.) bodo volili jem voli sama okraje, na Mesto Gr domá) t r a n i (tudi pr. Biljana, a z obmest- „nepostavnem" našem zboru zdaj so hipoma po begnili. Pritožili so se sicer do državnega zbora zarad tega in zahtevali od njega, naj on zapodí naših posebej, bodi-si kot mesto, ali gledé ve- poslancev iz zbornice ; al po dr. Blitzfeldovem poro- cilu 24. marca t. likih obdačencev; kot mesto obdačencev nij sk kraj Véliki lašk tij ske obci] olij c >bd je državni zbor (mesó od njiho-ga, v razred vélikih vega mesá in duh od njihovega duhá) volitve našega brt- zbora za veljavne, tedaj tudi njega za veljavnega in Druga laška mest v 2 volitvenih okrajih 2 poslanca. přiznal, in na to je celó njih tovarš grof Margheri brž aj mest y Državni, deželni in sploh kme- tekel na Dunaj v zbor in ondi zastopal „nepostavni javni zbor kranjski! Kakošna doslednost! kakošni karakteri! uradnik ne morej bit lj Iz Črnega vrha nad Idrij sep Vkljub Zdaj pa pride še druga prav debela: gospoda Dežman in France Rudež, ki obá sta podpisala ono glaso mnogim oviram smo vendar-le 3. dne t. m. našo čital- vito pismo, in kterih oběh ni v deželni zbor, pa se še nico slovesno odprli. Národna zastava je že zjutraj nad do danes nista odpovedala deželnemu odborstvu. hišo vihrala ^ yuiairt, ivj^i. se je v- uri popoldne so nam pričeli častiti gostj imela „beseda' ( obhaj ati Ob iz Idrij > dohajati. Naj bo njim in vsem obiskali, izrečena srčna hvala y ki so našo „besedo" Gosp. Dežman še danes sedí v deželnem odboru tedaj kaže na sebi dvojno podobo, po eni plati je pro-tiadresovec, po drugi je adresovec. Tudi nemški stopili so Med govorom, dekla- ustavoverci so iz českega zbora stopili; macijo in igro so peli idrijski pevci. Izvirna šaloigra tudi njihovi privrženci iz dež. odbora. To je vsaj do- «/> ía í1a1mtrb$ befler tu £)efîerret$ uub bauu mug eê £ernt valnega odbora. Posamesni predlogi družabnikov. werbeu, ober e£ tt>trb fc^ltmmer, unb banu werbeu xvíx berô ©turm unb fetueu 2atba$er ©enoflen jum Xroge befler Povabljeni so vsi p. n. družabniki, pa tudi drugi go spodje učitelji, šolski možje in šolski prijatelji na Kranj skem O snoval db Radoljca 16. sept Uebeí, foldje politi fer ju befïgen, nod> tueutger em pftubeu aíé íjeute". In ti politikarji, daso le povsod vmes, so po „W. Tbl." v nedeljo še dva k. k. poslali na Dunaj (Tabor v Lescah) je v nemčursko zaroto: Kaltenegerja in Kroměrja. tedaj tudi slovensko ministerstvo prepovedalo. Řešilo je našo Kaj pritožbo, vloženo že 29. maja y še sta pomagala ondi sklepati, je danes še velika 27. av- skrivnost; skrivnost je pa tudi to, da uradniki tako gusta 1871.1., in sicer v nemškem jeziku Je to Med lahko dobijo „urlaub" za potovanje po svetu? En dobiček in to velik dobiček pa ima dežela naša od drugim uradnijam izgled narodne ravnopravnosti? tem ko smejo vsake baže Prusaki po deželi razsajati, tega, da omenjenih 13 glav ni v zbor, in ta je, da vse med tem ko je dovolila vlada na Moravském in Koro- se bode hitreje obravnavalo v zboru in stem prihranilo škem tabore, ki so utegnili mnogo bolj nevarni biti, ga veliko stroškov deželi ; zborovanje bode tedaj cenejše. je nam prepovedala, ioaoi , vxa. ucaicio ivuao uaooga - yj.*, ovjv w^og programa spadajo pod kazenski zakon. Vso to pogačo no vani deželni glavar rekši da nektere točke našega (Iz seje odbora 15. sept.) Novo ime-Razlag nastopi s kratkim nam je Kaj se dalj pekel naš c. okraj glavar Wurzbach. ogovorom predsedstvo deželnega odbora, kteremu za- stori y določil bode odbor taborski precej časni predsednik je bil dr. Jan. Bleiweis od 3. ju- po končanem deželnem zboru, ker prej ni mogoče. do kler taborovega predsednika ni domá WV^ V4V I1IJ 3L W Mm V MAVMi VLVJj^AWMi Vf JA«.« V4.VSC4 VAJUV JW kratkem želni odbor sklenil razposlati vsem županijam okrož Vsled dopisa c. kr. deželne vlade je de času spregovorim tudi besedico o naših gozdnih zade- nico, kako se je ravnati, ako bi prišla tudi v nase ktere edine so dale povod, da je tabor prepovedan. kraje kolera, ki se že več časa kaže po različnih vah Iz Ljublj sredo začel v Ljublj (Deželni zbor) se je tedaj tudi v tujih deželah. Za razpisane nagrade za sloven drugem mestu, 13 ustavovercev ni bilo blizo kakor smo povedali na sko gledišče je došlo deželnemu odboru 15različnih Ko dramatičnih del, in sicer 2 opereti, 5 žaloiger, 5 resnih jih nismo viděli pri maši pred zborom, mislili smo si: igrokazov. Deželni odbor kranjski je sklenil poslati no konfesionsloserj gredó v cerkev" y al, ko jih po opereti v Prago v presojo, druge igre pa izročiti od maši tudi v zbornico ni bilo, naznanilo je pismo njihovo, boru dramatienega društva v prevdarek njih drama tudi v zbor ne přidejo. Še le popoldne pa se je iz tične vrednosti s tem pristavkom, da se odborniki dra časnikov zvedelo, da so kranjski ustavoverci to storili matičnega društva, kteri so morebiti sami med konku po komand ) ki so přejeli od iste koterij iz Mo renti za razpisane nagrade, neudeležéprecenjevanja. 310 Sklep ljubljanskega mestnega odbora, da bi se ali milijon gold, za ljubljansko mesto na posodo vzelo, ali že toliko let, Bodite uverjeni reče «V/41U.U A.VW, jL/vuibv urgi jCUi ^ 1 CV>C , Ua UJI milo to novo znamenje ljubezni Vaše do mene da mi je jako j o o o m i -----/ — ----— —v * v---—wm^jw *j ^MvuuA v uv ui^ug y ktero da bi se zvišala sedanja mestna priklada od stanova- bode, ko bodo že v grobu trohnele moje kosti visoko lišč. bode deželni odbor předložil deželnemu zboru z cenila moja rodovina, ogledovaje podobo to, ter sklene íiOKj y UVJU.VS «CÛOim V/VA^Vl. J/lV.UlUIiH UV^lUViUW ZJKJVX LL IA tcmirt LXXUjO, lUUUVIIJ» , UgltJUOÏ ^ A nasvetom, da se dovoli posojilo, nikakor pa ne, da bi z besedami: „Živela Slovenija! — Živela Slovenija se zvišala mestna priklada od stanovališč. — Po do- Živio dr. Bleiweis! Slava! se razlega po dvorani. Popii pisu finančně direkcije v Ljubljani se bode kranjski te slovesnosti pa ne bi bil popolen, ako ne dostavim deželi za leto 1869. o dp is a lo 69.472 gold. 271/ ' * * " ~ kr. da so pri dr. Costovem in dr. Bleiweisovem govoru zemljiških (gruntnih) davkov zarad preobloženja naše solze zalivale oči nazočih. Po dovršeni slovesnosti je dežele s temi davki. Přiklade za deželni zaklad se zbrana množica še dolgo ogledovala umetno sliko ter bode " * " " .......... za 1869. odpisalo gold. 46 kr. in přiklade jo primerjala originalu ministerstvo kmetijstva je dovolilo, da se za za odvezo zemijišč od gosposkinega davka 13.338 gld. 67 kr. Po besedah finančně direkcije bode kranjska pri tej priliki, ko se bodo 25. dne t. m. v Kranj dežela zarad preobloženja z davki od 1869. leta naprej konje premije delile, za 3000 gold, kupi lepih žebcev vsako leto 69.472 gold. 27 % kr. ma nj zemljiščinega za pleme težkega (pincgavskega) rodů. Kdor tedaj ima davka plačevala kakor do zdaj , dokler se davki po tacega lepega žebca, ki pa mora najmanj 4 leta star novi cenitvi ne odmerijo. " "" " ------ — Deželne štipendije za dijake gozdarskešole v Sneperku za drugo dve-letno šolsko dobo dobijo po sklepu deželnega odbora ^ vb y mvi a uajuiauj T iKDick o naj pride ž njim v Kranj omenjeni pondeljek biti, _ v ^_____ _____^ ktero matično društvo s pripomočjo „Sokola' (GledaliŠka predstava) > i Je pravilo dra-ojaške godbe sledeči mladenci, namreč: France Wesner iz Ljub- preteklo saboto na čast si. deželnemu zboru se ie v i • m Jfe" « • t • 1 P1 TI A a TT 1 • i i i ^ J lj an e, Ljubljane, Friderik Martinčič iz notranjske Bistrice, r Y (/ JL --- -------- — — — — — ——w - - - ^ " v» j v T Matija Kump iz Skofje Loke, Anton Kalan iz vsem dobro obnesla. Po uvodnem govoru, kterega je govoril gosp. Nolli, se je predstavljala prav dobro Alfred Buda iz Mokronoga, France Gros iz Gorič veseloigra „Nij ljubosumen" v kterej je nastopila prvi pri Kranji, Jože Petrič iz Ljubljane in Franjo Me- krat gospodična Potočnik den iz Senožeč. ^ vtvuiiiivu v «, učenka gospe Solma-jerjeve, kterej je delala vso čast. Gospodična obeta (Dr. Jan. Bleiweisova podoba v ljubljanski či- pravi biser slovenskih predst in bi želeli da si talnici.) Odkar se je umetniji posrećilo vpodobiti čio- dramatično društvo skuša pridobiti in ohraniti tako ne veka, postale so njegove slike svetu ljube in drage ter navadno izvrstno moč. Gospoda T' in Sušteršič so kinč človeškega stanovanja. Zlasti radi na stene sta bila svojim nalogam popolnoma kos. Potem je bila obešamo podobe priljubljenih nam oseb. Ni se toraj čuditi, da si tudi čitalnično društvo prizadeva pridobiti si slik, ki društvenikom kažejo poverjene telovadba Sokol Vse »«*w » »u».. w vuv, vv t* » «v vaje na ui u^u, ua mi^i u skupine vršile so se z občno pohvalo in mora se pri drog na mizi m 4 A obraze vrlih znati, da si je Sokol pridobil s to představ občno za- rodoljubov slovenskih, da jih vnemajo kenaki ljubezni. dovoljnost in si zopet osvětlil lice pred svetom, ter po Med visečimi podobami smo došle gledali tudi sliko kazal da mu je mar za svoj pravi namen. Cez zadnj ™ • * 1 1 11 -1------- - 1------------------Princ iz Arkadije" položimo plajšč kristijanske dr. Jan. Bleiweisa, toda nekako uborno s kamena na- puiuzaiuu piajso KnsujansKe tisnjeno. Koj od začetka smo čutili, da se očetu slo- ljubezni. Cisti dohodek te predstave, namenjen je bil venskega naroda, slavnoznanemu med vsemi Slovani, pogorelcem v Vižmarjíh, utegne znesti okoli 100 gold spodobi umetnejša slika. Al pogrešali smo domaćega dosti spretnega umetnika. Ko pa ta stopi na obzor v dopoldne in od osebi Ivana Franke-ta, bila je odbornikom národ- Prihodnjo soboto 23. dne t. m do bočnik. profesor naše realke ure popoldne, gosp. Fr f nih društev prva misel pri njem naročiti sliko. Gosp. Franke obljubi, in pošlje se mu dr. Bleiweisova fotografija, po kteri ga zvesto naslika. V nedeljo, 17. dne septembra ob 11. uri dopoldne do 12 Glo- v prostorih pri tleh našega deželnega muzeja na javni ogled razstavi podobo ki jo je zmalal za véliki oltar krasne ribniške cerkve Ta podoba predstavlja obglavljenje sv. Štefana, papeža mučenca (24. v vrsti papežev od 253. do 257. M in p odborniki národnih društev: slovenske Matice, narodne preganjanje kristijanov v katakombah sv. Ličine v Rimu. čitalnice, Slovenije, dramatičnega društva in Sokola po- -Naj noben prijatelj te umetnije ne zamudi ogledati delo vabiio ďr. Bleiweisa in društvenike v čitalničino dvo- J ______- a . ... « __ rano da omenjeno sliko slovesno izročé čitalnici. domaćega vumetnika Iz Crnomlja 19 sept mnogem številu zbrano skupščino domoljubnih gospo-dov, gospé in gospodicin, gosp. dr. E. H. Costa srčno nagovori ter dr. Bleiweisa prosí, da blagovoljno sprejme mali ta znak spoštovanja iz rok svojih častilcev, kterih je toliko, kolikor je naroda slovenskega, živečega po Včeraj potres v okolici naši; danes sneg ( Telegram „Novicam".) Novičar domaćih in ptujih dežel. 9 ravninah, hribih in dolinah, da, kolikor je Slovanov na Na vprašanje: zakaj Nemcev in nemčurjev v Pragi Brni, Linču in Ljubljani ni v deželnih zborih? je pravi odgovor ta, da so manjšina v teh zborih in svetu. — Stoterni živio-klici po dvorani zadoné dr. J. tedaj gospodariti ne morejo po svoje. Vse drugo Bleiweisu po dokončanem ogovoru, po kterem gosp. so same pretveze. Mesto robstva, v kterem smo ži-dr. Costa odgrne umetno sliko. svo- Ginjenega srca se dr. Bleiweis dr. Co st i, milému prijatelju v žalostnih in veselih dneh, od- veli dozdaj Slovani, je nastopila pravica; tapa jim je trn v peti, zato so leteli iz zborov. — Poslednji časniki kažejo, da tudi B eus tu kljenka zadnja ura jemu bornikom in vsi zbrani skupščini zahvaluje za to poslav- onemu B eu stu, česar geslo je bilo „na stěno priti- ljenje ter namesti prisege obljubi do zadnjega izdihljeja skati Slovane." — Tudi dolgo let vsegamogočni An- narodu slovenskemu delati na vsestransko korist, kakor d ras s y na Ogerskem si več pomoči ne vé s svojim že delà 27 let, in to z živim prepričanjem da rodoljub je skaže se pravo madjarstvom, kar so Hrvatje v volitvah tako sijajno neumornim delovanjem za narod zmagali;—čujte čudno novico : deželni sabor hrvaški svoj kajti kdor ne skrbi za svoje domaće Je rekel je odložen do 15. januarja prihodnjega leta! Tak po besedah sv. Pavla — odrekel se je veri in je huje odlog ne potřebuje nobenega komentara, od nevernika. Najlepši dan, povdarja dalje, bode mu dan, ko ugleda zedinjeno Slovenijo, za ktero se trudi Listnica vredništva. Mnog. gg. dopis, posebno pa »e temu iz Ipave o „Feuerwehru: Danes ni mogoce Odgovorni vrednik: Janez Muillik Natiskar in záložník: Jožef Blaznik v Ljublj