PRIMORSKI DNEVNIK SSS"S^.“Su^r“ Cena 60 lir Leto XXIV. St. 202 (7095) TRST, sreda, 4. septembra 1968 PO NEKATERIH POLURADNIH VESTEH IZ PRAGE Pred novim dvostranskim sestankom voditeljev CSSR in Sovjetske zveze? «Rude pravo» včeraj ponovno izšlo, vendar v omejeni obliki Izredno ostri napadi sovjetskega tiska na zunanjega ministra Hajeka, Sik pa je odstopil - Omiljeno stališče francoske partije PRAGA, 3. — Po vesteh iz urad-jJjJl krogov se bodo sestali v prt-h°dnjih dneh češkoslovaški in so-"'jetski predstavniki, pri čemer se lovoj-j, da bodo na razgovorih prav jptovo prisotni Dubček, Svoboda, te»r:................. Verjetno so ti napadi uspešni, ker i je Vzhodna Nemčija skoro v celoti poroča jugoslovansko agencija TAN I umaknila svoje čete in da so sedaj JUG iz Prage, da so izključili iz samo še maloštevilni oddelki v Pil- vlade podpredsednika Ota Šika, ki je še vedno v Jugoslaviji. Izvestja danes tudi na zapleten govore, da bodo ob tej priložnosti nonemški meji. List poroča 0 pisa. nju nekega poljskega lista v tej ra«pravljali tudi o garancijah za Jianstvenike in kulturnike, ki se se. boja vrniti s počitnic v do-•hovlno in kd so že pričeli bežati. Pri tem ne gre samo za vprašanje 40 tisoč oseb, katerim morda Roze represalije, kot je to pisal *°Vjetski tisk, temveč tudi za faovne značilnosti celotne politike, ® jo hoče voditi češkoslovaška Partija, ki vztraja, da ni šlo za neko kontrarevolucijo in skuša na ‘šk način imeti širši prostor in v<* avtonomije. Danes je prvič po okupaoiji izšlo wttjisko glasilo «Rude pravo« v Jkbmaini obliki, čeprav samo na “Veh straneh, medtem ko je list Običajno izhajal na štirih. V ce-{911 je Mst posvečen predvsem norenji politiki, objavlja pa tudi jportne vesti o olimpiadi. List pi-; da so tehnične okoliščine Rajanja postale normalne, niso ■ Pa normalne politične okoliščine * da je treba pomagati za polno formalizacijo, ki bo predstavljala P°Soj za umik čet varšavskega pak-i*. List prvič ne omenja okupa-r*J® in invazije in govori samo “tujih četah. Predvsem posveča •Osebno pozornost zaključkom zaganja zadnjega centralnega komi. Češkoslovaške oblasti postopoma pevzemajo nadzorstvo nad manj-rjai centri, ko istočasno vzporedno “Shajajo iz njih sovjetske čete. Do-so obnovili železniški promet, PJedtem ko pričakujejo, da bodo v Jfatkem obnovili letalski promet aa Progi Praga-Bratdslava. Ravnatelj novega urada, ki bo Sjbel za nadzorstvo nad tiskom, Bohnout Je izjavil na sestan-2» Z novinarji, da so sovjetske če-2 Se vedno na sedežu radia in J”Sh' dnevnikov z izjemo «Rude in večemika »Večerni 2% raziako z ostalimi kraji je pri-ijtoost sovjetskih čet v Pragi še j"*io opazna, pa čeprav v manj SP) obsegu kot prejšnje dni. V raz-JjMh predelih še vidijo sovjetske JJke in druga oklepna vozila, med-ko so manjše skupine vojakov 'Parkih. fcifst «Večemd Praha« je objavil spočilo o zasedanju centralnega (“•hiteja v katerem je rečeno, !?se odobri stališče prezidija CK vZr Pogajanji v Moskvi in se obdajajo člani partije, da bodo izve-J? žaključke, ker to predstavlja u?0J za obnovitev normalnega po-J?fJa v CSSR in normalizacije od-j?ov z državami članicami var-jJJaga pakta. ***•£ vesti o bližnjem sestanku * ... i. finvi/ve iviinnon zvezi in pravi, da je povsem točno, da je prisotnost sovjetskih čet na tej meji povzročila velik udarec nemškemu revanšizmu. Vse to bi dalo razumeti, da so prvikrat tudi pričeli v sovjetski javnosti o-menjati potrebo, da bi bile sovjetske čete stalno na tej meji Agencija TASS komentira izjavo angleškega «pen kluba«, da so aretirali številne češkoslovaške pisatelje in pravi, da pisatelji, ki so jih imenovali, ali mirno žive v Pragi, ali pa so se zavedali svoje krivde do domovine in so zbežali v Mun chen, na Dunaj in v Beograd. Iz Bonna poročajo o vesteh, da senu in v Karlovih varih. Dne 21. avgusta je vdrla v ČSSR 12 motorizirana divizija iz Erfurta in 7. tankovska divizija iz Dresdena. PARIZ, 3. - Politični urad KPF je včeraj izdal sporočilo o razvoju češkoslovaških dogodkov, v katerem se nekoliko umika svojega prejšnjega stališča, saj pravi, da niso odobravali vojaške intervencije in da so se zavzemali za politično rešitev krize, sedaj pa potrjujejo pozitivnost moskovskih pogajanj, ki so se zaključila . sporazumom. Politični urad se nato sklicuje na januarske sklepe KPC, kar seveda ni v nasprotju s sovjetskim stališčem, ki se prav tako formalistično sklicuje na te sklepe in pri čemer spravlja skupaj na čuden način »suverenost ir. mednarodne obveznosti«. V zaključku pravi francoska partija, da je treba krepiti prijateljstvo z vsemi bratskimi par- iiniiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiinmiMiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiHaiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiMiiniii* Vsaj začasen sporazum za dovoz pomoti Biafri LAGOS, 3. — Nadaljuje se ofen-1 la misel o prevozu živil, a samo zdva nigerijskih federalnih čet pro- po zemeljski ali vodni poti, pod ne- tijami in še zlasti s komunistično partijo SZ. Komunistična partija ZDA je po daljši razpravi za zaprtimi vrati dejansko odobrile, sovjetsko intervencijo, čeprav se v izjavi sklicujejo na nov kurz v ČSSR, ki pa so ga revanšisti in CIA izkoristili, tako da je bila nujna intervencija čet varšavskega pakta McCarlhy bo kandidiral za rektorja v Glasj*owu? LONDON, 3. — Liberalni študentje univerze v Glasgowu so povabili ameriškega senatorja Eugena McCarthyja, ki je bil poražen na demokratski konvenciji v Chicagu, naj nastopi pri volitvah za rektorja na omenjeni univerzi. Rektorja univerze v Glasgowu izvolijo študentje. čez mesec dni bo objavljen seznam kandidatov za mesto rektor ja. Med kandidati, ki so se že prijavili, je baronica Elliot iz Har wooda, lord MacCleod ter študentovski voditelj Daniel Oohn Bendit. ludi Jugoslavija na velesejmu v Bariju BARI, 3. — V Bariju bodo prihodnji torek v prisotnosti predsednika republike Saragata in predsednika ministrskega sveta Leone-ja odprli 32. levantski sejem, na katerem nastopa 8.532 razstavljavcev iz Italije in številnih tujih držav. Z uradnimi razstavami bo namreč na tej prireditvi prisotnih kar 41 tujih držav, in sicer s skupnim številom 2.820 razstavljavcev, V okviru ((Poslovne borze« pa bo sodelovalo še 30 gospodarskih odposlancev iz ravno toliko držav. Sejmišče, ki so ga letos še znatno razširili, meri 365.000 kv. metrov. Med tujimi državami, ki uradno sodelujejo na levantskem sejmu, je tudi Jugoslavija, ki prikazuje na njem zlasti svoje industrijske dosežke, svoje gostinske zmogljivosti ter turistične privlačnosti. Češkoslovaška je ravno tako važen sodelavec levantskega sejma, in sicer se ga bo udeležila tudi letos, kakor je pravkar zagotovil ambasador CSSR v Milanu. Blago, ki ga nameravajo Cehi prikazati na letošnji prireditvi, je že prispelo v Bari. vriui se je danes tudi mnogo te*?. ‘ ■ ----------------------“ st ti Biafri. Vojska federalne vlade je danes dolgo oblegala mesto Aba. Predstavniki Biafre trdijo, da so odbili federalne čete izpred Abe, kd je zadnje važnejše mesto v rokah secesionističnih vojska. Federalni polkovnik Adekunle pa je dejal, da bo zavzel mesto do petka Ves svet medtem zaskrbljeno sledi razvoju dogodkov v zvezi s pošiljanjem pomoči, hrane in zdTavil v Biafro, katere prebivalstvu grozi strašno uničenje zaradi lakote. Mednarodni Rdeči križ je sklenil nadaljevati z letalskim mostom z otoka Femando Poo, kjer se Je med pogajanji v Adis Abebi nakopičilo več kot 3500 ton hrane in zdravil. Letalski most se bo nadaljeval kljub grožnji predsednika nigerijske federalne vlade gen. Go-vrana, da bo posegel po najostrej-šdh ukrepih, da se prepreči prevoz materiala v Biafro. Predstavniki federalne vlade so zato tudi širili novice, da je namen letalskega mostu napad na federalno vojsko in ne prevoz hrane. Federalna vlada je sicer spreje- da je Brežnjev naročil m ■••jniKu okupacijskih čet v Pra-lutovjetskemu generalu Favlovske-da naj umakne čete iz večjih po teh vesteh naj bi S*.*0 do telefonskega razgovora K? Ceinikom in Kosdginom, pn je predsednik češkoslovaške izvajal pritisk, da pride do čet. tu? drugi plati pa se širijo govo- o/virioifiGilriih fiiflTlV tjjjo prisotnosti sovjetskih jstro-t]|; lak Hjjuo nadzorujejo različne ^dejav- taHakov - svetovalcev v Pragi, ki bali pooblaščeni, da nepo in ključna ministrstva. Te ve-nepotrjene, vendar gre za rtu?3 grožnjo, saj bi v takem pri-I neodvisnost CSSR postala n»i„° farsa in bi šlo za dejansko zasedbo. so se čete umaknile iz I radia in televizije ter s se- c0v ;)i$’ rie [ep* IČ & so te& w eri6 eni6 lei*' ?* igo' neH6 lraa Vaclavskih namestih so od Ve žalno stražo za padlimi med Utopijo. Sovjete je ta straža ze-W?Wla in so menda postavili kot fCi ?a umik čet da se jo od-<1 5. Ih da se odstrani vse znake, pričajo o zadnjih dogodkih. MC^darji, ki so danes prispeli na Ul “L so povedali, da ni nobene-Nh?m *n ki so namenjeni pred-' t)a “ Istro. Za konec tedna pa ,t( K°vedane tudi večje skrpine. °s*tve poročajo, da se je iz-Nj6 Naostrila polemika proti se-A tj u zunanjemu ministru Haje-1 Nhi,Se še vedno ni vrnil v do-je sedaj v Švici. Hajeka I • tisk obtožuje najhujših 1^ ,ln med drugim celo, da je 2%(!,Jno Pisal čudna pisma naci-IJ bi) u Gestapn, s katerim naj v da P°v.ezan. Izvestja tudi piše- rw*S p°‘ pf: , te! of je'9*1 )t ^ posrednim nadzorstvom nigerijske vlade. Mednarodni RK res sprejema tudi tako rešitev, a je tak prevoz prepočasen, hkrati pa je nakopičenih živil preveč. Tako tvegajo letala RK pri vsakem poletu, da jih bo protiletalsko topništvo Nigerije sestrelilo, čeprav ni to v interesu gen. Govvona, ki bi rad čimprej spravil secesionistic no pokrajino na kolena, a brez »internacionalizacije« konflikta. Od tod ofenziva proti mestu Aba. Grožnje Rdečemu križu pa ocenjujejo med narodni komentatorji kot «izjave za notranjo uporabo« v samih vladnih krogih. Pozno zvečer je prišla vest, da je bil med nigerijsko vlado in mednarodnim RK sklenjen sporazum, ki bo veljal deset dni. Za. ta čas bo mednarodni Rdeči križ lahko organiziral letalski most v Biafro. Število poletov ni omejeno, toda ker razpolaga RK s samo šestimi letali, bo v desetih dneh mogoč prevoz 24000 ton hrane. Po pre- V Urugvaju povišanje plač MEDNARODNI SIMPOZIJ V UUBLJANI Važnost sredstev obveščanja za mednarodno sporazumevanje Tito: Jugoslavija se bo borila v mednarodnem življenju za objektivno obveščanje v službi miru - Kavčič obsodil zlorabo sredstev obveščanja za politiko sile Sestanek ministrov petih severnih držav STOCKHOLM, 3. - Zunanji ministri petih severnih držav so se sestali v Stockholmu ter pretresali predvsem probleme Ceškosio vaške ter državljanske vojne v Nigeriji. Pripravili so tudi načrt pomoči za ves Vietnam, ko bi se konflikt končal. Pogovarjali so se tudi o drugih vprašanjih, ki posebej zanimajo njihove države Ml nisfcri bodo svoje delo zaključili (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 3. — V navzočnosti nad 100 znanstvenih delavcev, pedagogov, novinarjev in publicistov iz 25 držav se je pričel danes v Ljubljani mednarodni simpozij »Sredstva obveščanja in mednarodno sporazumevanje« V pozdravni brzojavki je predsednik republike Tito poudaril važnost množičnih sredstev obveščanja, ki bi morala služiti graditvi mednarodnega sporazumevanja, utrditvi prijateljstva in enakopravnega sodelovanja. Na žalost se ta sredstva pogostoma na raznih straneh izkoriščajo za razpihovanje sovraštva in mržnje, za širjenje falsifi-katov, za hujskanje in opravičevanje politike vmešavanja in napadalnosti. Socialistična Jugoslavija se bo tudi v bodoče trudila, da bodo ta sredstva služila samo omenjenim smotrom. Jugoslavija je v svojem notranjem razvoju vedno dajala velik pomen objektivnemu obveščanju kot prvi pogoj za ustvarjanje objektivnega odgovornega javnega mnenja. Za objektivno obveščanje v službi miru ir. mednarodnega sodelovanja se bo Jugoslavija borila tudi v mednarodnem življenju, u-poštevajoč, da gre za uresničenje osnovnih pravic človeka, poudarja predsednik Tito v svoji pozdravni hrzojavki, v kateri na koncu pozdravlja take napore znanstvenih delavcev, obveščevalcev in novinarjev, zbranih na simpoziju v Ljubljani. V pozdravnem govoru predsednika izvršnega sveta Slovenije Staneta Kavčiča je posebno zapažen tisti del njegovega govora, v katerem obsoja napore pobudnikov politike sile, da s propagandnimi sredstvi vsilijo svojo voljo ljudem in narodom na svetu. Udeležence simpozija je pozdravil predstavnik UNESCO Jean D’Arci, ki je spomnil udeležence simpozija na 19. člen splošne deklaracije o pravicah človeka ki je med osnovnimi pravicami poudaril tudi svobodo mnenja in izražanja. Nato je simpozij pozdravi' predsednik mednarodne organizacije za raziskovanje informacij (AIERI) Jeac Bour-kuin, ki je seznanil simpozij s proj gramom te organizacije in ki skrbi za izobraževanje novinarjev. Udeležence simpozija je končno pozdravil še prorektor ljubljanske univerze prof. dr. Marjan Gruden, nakar je spregovorila se predsednica jugoslovanske komisije UNESCO Marija Vilfan, ki je poudarila, da bo MONTEVIDEO, 3. — Urugvajski predsednik Jorge Pacheco Areco je včeraj zvečer po televiziji najavil ukrep, s katerim se bodo povišale plače, ki še niso bile leta 1968 spremenjene, v višini 18 do 135 odst. Predsednik se je tudi pritoževal o zamudi, ki jo je zakrivil parlament pri odobritvi zakona o ((proizvodnosti, cenah in plačah«, ki naj bi preprečeval inflacijo. Pacheco Areco Je branil svojo po-litiko zamrznjenja plač in cen, ki ga je uvedel junija meseca. Tako je hilo mogoče na koncu avgusta zmanjšati za 23 milijonov dolarjev deficit tujih denarnih rezerv, ki so oktobra 1967 znašale 69 milijonov dolarjev. Zamrznjenje je preprečilo povišanje življenjskih stroškov v prvih šestih mesecih tega leta. Izboljšani gospodarski položaj omogoča sedaj povišanje plač. RIM, 3. — Poslanec Malagodi, tajnik liberalne stranke je naslovil na predsednika vlade interpelacijo, v kateri sprašuje, če so resnične govorice, da je Italija sprejela zaradi sovjetskega političnega in go-< . . . . , spodarsltega pritiska vlogo posre- teku določenega roka se bodo po-|t}ovalca pri zapadnih vladah, v zve-g:\janja obnovila. | z| z oceno o vdoru v CSSR. jutri. KOMENTARJI V BONNU O SOVJETSKI NOTI Sovjetska zveza zahteva da Bonn izpremeni politiko Oster odgovor Kiesingerja . Govorice o okrepitvi zapadno - nemške armade - Sovjet, ski veleposlaniki intervenirali v Londonu in Bruslju • Pismo Kosigina Indiri Gandi VČERAJ POTRESNI SUNKI TUDI V TURČIJI Zelo težko organiziranje pomoči po katastrofalnem potresu v Iranu Na stotine pobeglih, lainih in preplašenih otrok se brez tilja potepa V Gonabadu gradijo stezo za pristajanje letal, ki dovažajo pomoč k 4o11 Ha j ek podpisoval kot mi-|3a| v izgnanstvu v Beogradu 2*va S ®*^onrl čudne in blatilne IJ tiij'01* bratski pomoči, da je I Wje V' R°budi prišlo do inter-varnostnem svetu, ki jo ova§ka vlada zanikala ter C* Dr tSI stroge ukrepe. Člani reševalnih e-kip delajo s planiškimi maskami na obrazu in povsod manjka pitna voda. Potres je namreč uničil rezervoarje, voda iz izvirkov pa Je motna dn umazana. ANKARA, 3, — Danes so zabeležili zelo, močne potresne sunke tudi v sevemozahodnem delu Tur čaje, kjer je prišlo do precejšnje panike Potres je prizadel nekatera mesta ob Črnem morju. V prvih popoldanskih dneh so ugotovili v samem mestecu Bartin 10 mrtvih in nad 200 ranjenih. Pravijo, da je potres popolnoma uničil tretjino hiš v Bartdniu. V Amasri, kakih 16 km od Bartina, so danes našteli štiri mrtve. Tudi v Zonguldaku ob Črnem morju so popoldne zabeležili nove potresne sunke, ki pa niso povzročili nobene škode. WASHINGTON, 3. — Tukajšnji observatorij Je zabeležil kakih 900 km vzhodnosevemovzhodno od San Juana v Portoriku potres 6,4 stopnje Richterjeve lestvice. ..................................................................... Zopet mnogo mrtvih na cestah BONN, 3. — Mnogo se komentira noto, ki jo je včeraj izročil sovjetski veleposlanik Zarapkin kanclerju Kiesingerju in v kateri _ _ se zahteva, da Zapadna Nemčija vlade Indiri Gandi in ji je pismo v celoti izpremeni svojo politiko, danes izročil sovjetski veleposlanik pri čemer pa se ne omenjajo do- v Indiji Pegov. Po uradnih vesteh godki v CSSR. V noti se menda za- se pismo nanaša na dogodke v hteva, da Bonn prizna Vzhodno | Češkoslovaški. Nemčijo in obstoječe meje v Evropi. Veleposlanik naj bi obtožil kanclerja, da je nova politika proti vzhodni Evropi v resnici samo nova etiketa, ki naj pokrije staro arevanšistično in militaristično« politiko vlad, ki so bile pred vlado Kiesinger-Brandt. Se zlasti je sovjetski veleposlanik vztrajal na stališču da zapad-ni Berlin ni sestavni del Zapadne Nemčije in je odločno protestiral proti zborovanju, ki so ga v nedeljo priredili v Berlinu nemški begunci. Včeraj je Kiesinger poročal o razgovoru odboru nemške demo-kristjanske stranke in je v poročilu rečeno, da sta izmenjala s sovjetskim veleposlanikom stališča na «zelo trd način«. Odbor pa je zaključil, da je treba okrepiti obrambo NATO. List «Bild Zeitung« danes trdi, da mora Bundeswehr ponovno preučiti program oborožitve, ker je invazija CSSR dokazala, da je treba modernizirati armado. V tej zvezi navaja, da je treba narediti korake v naslednjih smereh: 1. Luftwa£fe mora razpolagati z naglimi letali za izvidniško službo, ki bodo v vsakem trenutku sposobna nuditi točne podatke o premikih čet. V tej zvezi je treba ponovno preučiti uporabo letal vrste «phanton», kar so že zavrgli, ker je hilo predrago in kar postaja ponovno aktualno. 2. Suhozemske čete morajo obnoviti tankovske edinice, čeprav sedaj razpolagajo z odličnimi tanki vrste »leopard«. 3. Vojaki zahtevalo artilerijo z daljšim dometom. 4. Nujno je treba zvišati število častnikov in podčastnikov, ki jih po sedanjih orga-nikih primanjkuje in to 4 tisoč častnikov ter 21 tisoč podčastnikov. LONDON, 3. - Sovjetska diplo-matska aktivnost je postala živahnejša tudi v drugih državah, že včeraj je veleposlanik hotel govoriti z zunanjim ministrom, ki pa je bil odsoten, danes pa je izkoristil malo pomemben razlog, da Je ponovno govoril o bistvenih zunanje političnih vprašanjih in predvsem o sovjetskem stališču glede CSSR. Vendar so z britanske strani opravičila zavrnili in se sklicevali na stališče vlade, kot je bilo izrečeno v parlamentu. V Bruslju Je včeraj prišlo do razgovora med veleposlanikom SZ in belgijskim zunanjim ministrom Harmelom. Sovjetski veleposlanik Grubiakov je obrazložil stališče SZ v zvezi z dogodki v CSSR, nato pa je omenil razvoj med državami NATO. Belgijski minister je dejal, da je normalno, da se tudi pri NATO premika, kadar se premika- nikov, ki bi prišli v težave z Vajo čete držav varšavskega pakta, tiikanom. Sovjetski predsednik vlade Kosi-gin je pisal predsednici indijske Predsedstvo fonda so poverili Lady Asquith, ki ni katoličanka, v vodstvenem svetu pa so konservativni poslanec Norman St. John Stevas, Anthony Boyle, docent prava na King’s Collegeu, in Anthony Spencer. Doslej je najmanj 11 angleških duhovnikov dobilo opomin ali suspenz, ker so se upirali encikliki. AUSTIN, 3. — Predsednik Johnson še upa, da bo začel s SZ razgovore o kontroli in omejitvi strateškega jedrskega orožja, kljub položaju v vzhodni Evropi. To je izjavil glasnik Bele hiše, ki je dostavil, da je bil predsednik Johnson, ki se bo po daljšem odmoru na svojem ranchu v Teksasu jutri vrnil v Washington, danes po telefonu informiran o zadnjem razvoju situacije v vzhodni Evropi, in to na podlagi podatkov, ki so jih FOGGIA, 3. — Med prometno nesrečo, do katere je prišlo pri Ce-rignoli, so tri osebe umrle, šest pa je bilo ranjenih. Nesreča se je pripetila na cesti Cerignola - Foggia pri nekem križišču, kjer je prometna tila široka 10 m. Po ugotovitvah cestne policije Je fiat 1500 in nočejc zapustiti uničenega kra- j oplazil fiat 850 coupe, ki ga je za-ja Zaradi nevarnosti epidemijo, neslo s oeste, medtem ko se Je predvsem v Khaku in Datchu 3» večje vozilo nato zarilo še v fiat ' da ju’ odstranijo ’ iz vlade-. yazu, so zdravstveni organi uvedli 600, ki )e sledil coupčju. Dva pot- nika coupčja sta bila na mestu mrtva, tretji pa je v bolnišnici podlegel poškodbam. Vsi ostali potniki obeh avtov so bili bolj ali manj ranjeni. Pri dveh nesrečah na avtocesti Genova - Savona pa Je bilo pet avtomobilistov mrtvih, pet pa Je bilo ranjenih. Prva nesreča se je pripetila med Voltrl in Arenzano. Pri tej sta izgubila življenje dva Italijana, lastnica avta in njen pri- jatelj, medtem ko Je bil neki Švicar ranjen. Baje je avto Italijanov, simca, zaradi mokre oeste zaneslo na drugo stran ceste, kjer je treščil v nasproti vozeči avto Švicarja. Do drugega trčenja pa Je prišlo pri Varazzu, kjer sta izgubili življenje dve Francozinji — mati in hči - in Italijanka, ki Je bila v fetsdonalna prekvalifikacija duhov-1 zbrali razni vladni sektorji. MauHiiiiiiiHmiiHMiiiiiiiMmummnmmMmmmmnHiiHHliiiiiiiimiiiilHUiilMimnilitiMnauiiiiiiiiimu V VIETNAMU SE NADALJUJEJO SRDIH ROJI V Parizu bodo odprli informacijski urad FNO Južnega Vietnama PARIZ, 3. — V Parizu bo v krat-1 vladi« Neka agencija je namreč kem odprt ((Informacijski urad na- objavila, da je predsednik vlade rodnoosvobodilne fronte južnega ‘predal predsedniku republike spi-Vietnama«. Dva predstavnika viet- sek 62 častnikov iz vrst somišlje- namske FNO sta bila že danes prisotna na sprejemu v čast 23-letnice ustanovitve vietnamske demokratske republike. Novi ravnatelj urada bo verjetno dosedanji predstavnik fronte v Pragi Fam Van Ba. 6AJGON, 3. — Nadaljujejo se napadi partizanskih sil na postojanke južno vietnamske vojske in Američanov. Tako je bil najostrej-šl apopad v pokrajini Bien Hoa. Po kratkem obstreljevanju z mož-narji so partizani šli v napad na ameriške poziedje. Ni še znano število mrtvih. Srditi boji se nadaljujejo Južno-vzhodno od Sajgona. Nedaleč od demilitarizirane cone so partizani sestrelili ameriški helikopter. Ubito je bilo osem ameriških vojakov, trdijo ameriški viri. Nov atentat Je bil izvršen proti nekemu ameriškemu predstavništvu v Sajgonu. Dva aktivista FNO sta se peljala na motorju mimo predstavništva ter odvrgla bombo, ki je povzročila smrt nekaj policistov. Južnovietnamska osvobodilna fronta Je medtem objavila poslanico predsedniku Sev. Vietnama Hoši-mJnhu, v kateri podčrtuje, da vstopajo boji v še ostrejšo in težavnejšo fazo. Američani se boje »tretje ofenzive«, ki bd podobno kot drugi dve, februarska in majska, dokazala premoč partizanskih sil. Leteče trdnjave so prejšnjo noč zato iz Strahu pred napadi na prestolnico Odvrgle v pasu nekaj desetin kilometrov severozahodno od Sajgona avtu, ki je zavozil na drugo stran 227 ton eksploziva, ceste in s tem zakrivil nesrečo. 1 Nadaljujejo se spori v «lutkovi nikov generala Cao Kyja, ki naj bi se predajali podkupovanju, trgovini m drugim goljufijam. Kasneje Je predsedstvo vlade in republike vesti demantiralo. jugoslovanska komisija za UNESCO z veseljem podprla vsako pobudo, ki bi predlagala, da strokovni ali drugi organi Združenih narodov znova prouče zagotovitev norm in standardov v mednarodnem komuniciranju s stališč interesov mednarodne skupnosti in uresničevanja človeških pravic. Udeleženci simpozija so izrazili obžalovanje, da pri delu simpozija ne morejo sodelovati zastopniki Češkoslovaške in da iz neznanih razlogov niso na simpozij prispeli zastopniki nekaterih drugih držav (Sovjetske zveze in njenih satelitov), ki so prej napovedali udeležbo. V uvodnem poročilu, ki ga je podal prof. visoke šole za politične vede v Ljubljani in predsednik pripravljalnega odbora Bogdan Osolnik, se je posebno zadržal na ocenitvi stanja mednarodnega obvešče-vanja, ocenitvi najnovejšega psihološkega razvoja o sredstvih obveščanja, socialnih, političnih in drugih sprememb na svetu. Neenakopravni gospodarski in kulturni razvoj na svetu ima za posledico tudi neenakopravnost « razvoju obveščevalnih sredstev. Po podatkih UNE SCO okrog 70 odstotkov človeštva ima samo minimalne možnosti za osnovno obveščanje. Od skupnega števila prebivalstva na zemlji je 50 odstotkov ljudi nepismenih. Podobno kot predsednik republike v svoji brzojavki, je tudi Osolnik o-pozoril na važnost sredstev obveščanja za mednarodno sporazumevanje in prijateljstvo, posebno za kulturno zbližanje med narodi in na nevarnost, da se ta sredstva, kot se pogostoma dogaja, izkoriščajo za zaostritev mednarodnih odnosov Kot skupna vprašanja, s katerimi bi se v bodoče morala zanimati mednarodna organizacija, je Osolnik omenil: določanje pravice in načela svobode informacij in njihovo uresničenje na mednarodnem področju; določanje norm v mednarodnem sodelovanju, s stališča mednarodne skupnosti in uresničenja osnovnih pravic človeka; obsodba vsake vojne propagande, ki se mora povezati z obsodbo vsake propagande, ki ogroža suverenost naroda, vmešavanje v njihove notranje zadeve, nasilja, vmešavanja v delo zakonitih režimov. Po uvodnem referatu Bogdana Osolnika na tem') »OZN in nekateri probiemi razvoja mednarodnega komuniciranja s stališča uresnničeva-nja načel temeljne listine Združenih narodov in deklaracije o pravicah človeka«, so se zvrstili govorniki v prvi tematski skupini z naslovom »Mednarodno komuniciranje in svetovno javno mnenje v luči družbenih ved i' empiričnih raziskav«. Obravnavali so naslednje teme: Komuniciranje in mednarodni konflikt, strukturne in funkcijske spremembe javnosti in svetovna skupnost, konflikt kooperacija in komunkacijski sateliti, o nekaterih vidikih institucionalnih in izven institucionalnih faktorjev v mednarodnem komuniciranju vpliv množičnih medijev na odločanje v zunanji politiki, mednarodno komuniciranje, nacionalne suverenost in narodna odpornost, raziskovanje masovno komunikacijskih faktorjev v mednarodnem vedenju, kako ameriški in tinsk\ zunanjepolitični komentatorji gledajo na odnose med 10 političnimi voditelji, in vloga mednarodnega jezika v množičnem komuniciranju in mednarodnem sporazumevanju. Simpozij se bo nadaljeval jutri c drugo tematsko skupino z naslo-v°ni: »Vloga sredstev javnega obveščanja v mednarodnem komuniciranju«. Prireditelj' simpozija so nocoj priredili za udeležence in goste kulturno prireditev v ljubljanski Drami, ki sta jo izvedla oktet »■lacobus Gallus' in pa akademska folklorna skupina »France Marolt«. Sinoči pa je predsednik ljubljanskega mestnega sveta Košak priredil za udeležence in povabljene sprejem v prostorih ljubljanskega mestnega sveta. B. B. Angleži se hranijo italijanskih gospodarskih strojev LONDON, 3. — Kot poroča današnji »Times«, izvajajo angleški proizvajalci pralnih strojev na vlado pritisk, naj omeji uvoz iz Italije. Izjavo nekaterih glavnih proizvajalcev gospodinjskih strojev so uradno predložili na ministrstvo za trgovino. Podpisali so jo predstavniki številnih podjetij, ki sedaj razmišljajo o možnosti, da bi uradno zahtevali od vlade uvedbo posebne tarife »antl-dumping«. Približno pred mesecem je angleško trgovinsko ministrstvo uvedlo posebno takso na italijanske hladilnike, ker je domnevalo, da je ugotovilo, da prejema italijanska industrija znatne podpore za izvoz. Problem nastaja zaradi dejstva, da italijanski gospodinjski stroji polagoma osvajajo angleški trg. V letu 1967 so italijanske Industrije kontrolirale angleški trg v višini 20,2 odst., medtem ko je sedaj ta delež že narasel na 29,1 odst. V prvih šestih mesecih letošnjega leta so uvozili iz Italije čez 38.000 pralnih strojev. To je toliko kot je ves uvoz pralnih strojev iz inozemstva v letu 1967. jgnazio Si/one nagrajen BENETKE, 3. — S svojim šefom itVavventura di un povero cristia-nos> (zal, Mondadori) si je Ignano Silane osvojil enadnagrado Campiel-lo 1968» Nagrade po milijon in pol lir so prejeli Se Arrigo Bane-detti, Carlo Castellaneta, Luigi Campagnone in Pier Maria Pasi-netti. * • • MILAN, 3. — Nagrado ttCarduc-ci» (milijon lir) je letos prejel milanski pesnik Tiziana Rossi za zbirko sLa talpa imperjettas (zal. Mondadori). Tiziana Rossi ima 33 let in je leta 1964 objavil zbirko sil Cominciamondot). • • • RIM, 3. — Kiparja Leoncilla Leo-nardija. starega 53 let, so naili mrtvega v njegovem avtomobilu o neki ulici v četrti Parioli. Ugotovili so, da ga je zadela kap V neki bližnji restavraciji so ga čakali prijatelji. m * « RIM, 3. — Stanje kiparja Pina Pascalifa, enega izmed mladih italijanskih umetnikov, ki se je močno uveljavil, je zelo resno. Pascali se je 30. avgusta ponesrečil, ko se je z motorjem vozil skozi neki podvoz. Po vsej verjetnosti je nesreče kriv vosač nekega avtomobila. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 24, najnižja 18.9, ob 19. uri 23.3 stop., zratni tlak 1014,6 stanoviten, vlaga 70%, veter 4 km zahodnik, nebo jasno, 7 mm dežja, morje skoraj mirno, temperatura morja 23 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 4. septembra IDA Sonce vzide ob 6.30 in zatone <•** 19.38 — Dolžina dneva 13.08 — Luna vzide ob 18.53 in zatone ob 3.00 Jutri, ČETRTEK, 5. septembra LOVRENC MEDNARODNI TEČAJ 0 ORGANIZACIJI PREVOZOV V EES Včeraj so obravnavali vprašanje plovbe po morskih ožinah in prekopih Predavatelj dr. Stabenovr je poudaril' da bi bilo treba čimprej izpolniti vrzeli v zadevni zakonodaji Nevsakdanja tema, včeraj, na tržaški univerzi: v okviru IX. mednarodnega tečaja o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti je načelnik glavnega ravnateljstva za promet pri EGS dr. W. Stabenov predaval o plovbi po morskih ožinah in medoceanskih prekopih. Problem je toliko bolj zanimiv za Trst, ki ga neposredno prizadeva štirinajstmesečna zapora Sueškega prekopa, ene izmed plovnih poti, o katerih je govoril bel gijski strokovnjak med včerajšnjim nastopom na vseučilišču. Govornik je navedel, da smejo po mednarodnem pravu trgovske ladje pluti po teritorialnih vodah katere koli države, pod pogojem, da gre za «peaceful and innocent paissagev mimo iin nedolžno plovbo. za bojne ladje pa je vprašanj? deloma odprto, kajti zunanja meja teritorialnih voda teče za nekatere države tri, za druge pa dvanajst milj od obale. Plovba po odprtem morju je povsem svobodna. Ko pa gre za plovbo po morskih ožinah in po prekopih, se porajajo tudi v mednarodnem pravu številna vprašanja. Za nekatere o žine ne obstajajo mednarodno spre jeti pravilmdiki, medtem ko je na primer to vprašanje urejeno za plovbo po Carigrajski in Magelan-ski ožini. Kar zadeva plovbo po medocean-»kih prekopih, veljajo na splošno mednarodne določbe o plovbi po teritorialnih vodah in visokem mor. ju. V tem primem smejo tudi vojne ladje pinti po prekopih, ko je zajamčena njihova »peaceful and innocent passage«; pri tem pa se smejo obrežne dežele primemo za varovati. Kakor omen jeno, je plovba po Ca. rigrajski ožini urejena z mednarodnim sporazumom, ki so ga sklenili leta 1936 v Montreuxu. Trgovske ladje smejo pluti po njej brez vsa ke omejitve, bojne ladje pa se morajo javiti turški vladi v vojnem času ima Turčija polno suverenost nad ožino in sme v primeru, če je tudi sama zapletena v vojno, prepovedati plovbo po ožini. Težko je odgovoriti, ali je mednarodna plovba po Tiranski in A-kahski ožina svobodna ali ne. Arabske obrežne dežele namreč smatrajo Akabslkd zaliv za svoje teritorialne vode. Nikakor pa nimajo A-rabci pravice prepovedati plovbo po Akabskem zaliva- trgovskim ladja, ki so namenjene z Rdečega morja v pristanišče Etlath aili v nasprotno smer. Za plovbo po medoceanskih prekopih ni bil še izdelan enoten mednarodni pravilnik; za plovbo po Sueškem dn po Panamskem prekopu veljajo posebni mednarodni sporazumi Kar se končno tiče Kiel-skega prekopa, je poudaril govornik, ni gotovo, da se tamkaj še spoštujejo določbe versajske pogodbe iz leta 1919. Carigrajski sporazum iz leta 1888, s katerim so prizadete države uredile plovbo po Sueškem prekopu, še vedno velja. Sporazum dopušča svobodno plovbo po prekopu trgovskim in tudi bojnim ladjam tako v mirnem kakor v vojnem času. Sedanji položaj ob prekopu se torej ne ujema z mednarodnim pravom. Dr. Stabenovv je zaključil svoja izvajanja z ugotovitvijo, da bi bilo treba čimprej izpolniti številne vrzeli, ki jih še vedno obsega mednarodna zakonodaja o tem vprašanju. Kvestor dr. Guida premeščen v Turin in odšel na novo službeno y Turin. Nasledil ga bo dr. mesto mesto Edmondo D’Anchise, Bočna. ki prihaja iz Guida čez neka., dn’ zapustil naše i sil vladnega komisarja, da napravi vse, kar je v njegovi moči, da se kmetom čimprej izplača pravična odškodnino za nedozorelo sadje (grozdje in oljke). Dr. Cappellini je svetovalcu rekel, da je bilo nemogoče odložiti začeta dela; zagotovil je, da bodo kmetovalci čimprej, skoraj gotovo še pred koncem tega meseca, dobili pravično odškodnino. Na koncu razgovora se je dr. Štoka dotaknil še vprašanja zaposlitve domače delovne sile ki mora v novi tovarni dobiti primerno delo. Poudaril je predvsem težko stanje tistih obdelovalcev zemlje, ki bodo z zemljo prišli ob svoj življenjski zaslužek. Med temi je tudi nekaj kmetovalcev srednje starosti, ki jim bo težko dobiti zaposlitev kje drugje, ker so brez drugega poklica: ti bi morali takoj dobiti zaposlitev v novi tovarni. Vladni komisar je tudi v tem vprašanju zagotovil svoje posredovanje. Dr. Cappellini sprejel dež. svetovalca Štoko Deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka je imel včeraj daljši razgovor z vladnim komisarjem dr. Cappellinijem v zvezi s pripravljalnimi deli, ki so se pred kratkim začela v Boljuncu, kjer bul dožerji neusmiljeno rijejo v vinograde in njive, da pripravijo tla novi tovarni. Dr. Štoka je vladnemu komisarju izrazil obžalovanje, da se ni s temi deli počakalo vsaj še dvajset dni, da bi lahko ljudje v miru potrgali; ker pa je že tako stanje, je deželni svetovalec napro- SEJA DEŽELNEGA ODBORA Odobritev sklepov za kmetijstvo in šole Goriška Brda proglašena za področje za gorske melioracije Včeraj zjutraj se je sestal dežel-1 več bivajo stalno zaradi raznih ni odbor, ki mu je predsedoval I ovir in oddal jenosti v kraju, kjer podpredsednik Moro. Na seji je' šolo obisku jejo, kar pa pomeni za odobril sklep, s katerim se pooblašča izdatek 210 milijonov lir prispevka kmečkim posestvom, ki so utrpela škodo zaradi vremenskih neprilik. Prispevke bodo dali na podlagi zakona št. 33 iz leta 1965. 200 milijonov lir bodo dodelili pokrajinskemu inšpektoratu za kmetijstvo v Vidmu in 10 milijonov pokrajinskemu inšpektoratu v Pordenonu. Odbor je odobril tudi sklepe o raznih nujnih javnih delih, zlasti ob rekah. Tako je odobril med drugim 10 milijonov za prekop «Dottori» ob Soči. Odbor je tudi sprejel sklep o 780 milijonih prispevka ustanovi za razvoj kmetijstva (ERSA). Zatem je odbor odobril nov zakonski osnutek glede šolske pomoči, o katerem se bo moral izreči kasneje deželni svet. S tem zakonom se bodo izboljšali ukrepi v prid dijakom v deželi. Po tem zakonu bodo dajali podpore tudi dijakom, ki sicer ne potujejo vsak I dan daleč • od doma v šolo, mar- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHliaMlIllliiIlllIlllllllllllllllllllltMMIIIIIIIIIIIIIIimillllimillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllillimillllllllllM VESTI Z ONSTRAN MEJE Proslava sežanskega občinskega praznika s slavnostno sejo in zborovanjem v Štanjelu Seminar za učitelje italijanskih manjšinskih šol - Obnavljanje ceste Koper - Marezige družine veliko gmotno žrtev. Sedaj torej bodo dajali podporo tudi tistim dijakom, ki hodijo v šolo v kraju, ki je daleč od doma in ki seveda razred izdelajo. Končno je odbor sklenil, da bodi spadala Goriška Brda v goriški melioracije Julijskih Predalp. Gre pokrajini v področje za gorske za področje, ki se razteza na površini 5.331 ha. To pomeni, da bo to področje deležno raznih ugodnosti. Dolinčani obveščamo vsa slovenska prosvetna društva ter rojake, da bomo v nedeljo, 8. septembra popoldne na Trgu Padlih za svobodo v Dolini svečano praznovali 90-LETNIC0 domačega prosvetnega društva VALENTIN VODNIK in NARODNEGA TABORA ter 25-LETNICO V sežanski občini so čez nedeljo slavili občinski praznik v spcvnln na prihod prvih partizanov na Primorsko 28 avgusta 1941 v Zgornjo Branico. Osrednja proslava je bila v nedeljo v Štanjelu, kjer je imela občinska skupščina slavnostno sejo. Razen odbornikov in predstavnikov družbeno političnih organizacij so se seje udeležili tudi edini preživeli borci prve partizanske čete na Primorskem Ervin Dolgan, nadalje narodni heroj Albert Gruden Blisk, član CK ZK Slovenije Branko Babič in delegaciji Južnopri-morskega in Istrskega odreda. Predsednik občinske skupščine Evstahij Zadnik je najprej orisal pomen praznika in povojne uspehe1 obalne, halo'"pa se zadržal dalj čaša prt obravnavi aktualnih mednavodnlh dogodkih. Na seji so tudi' potici iifl domicil JužnoprimcKrskemu ln Istrskemu odredu. Popoldne je bilo v Štanjelu tudi zborovanje, na katerem je govoril član CK Zveze komunistov Slovenije Branko Babič. V soboto je bila proslava tudi v škrbini na Krasu, kjer so odkrili sporni Insko ploščo na hiši, kjer je bil pred 27 leti ustanovni sestanek okrožnega komiteja Komunistične partije Slovenije za Kras. Ploščo je odkril prvi sekretar tega komiteja Avgust Dugolin-Maks. * * m Ob svetovnem dnevu gluhih je bila v nedeljo osrednja proslava za Slovenijo v Kopru. Zbralo se je Okrog 800 članov te organizacije iz vse Slovenije ter iz drugih jugoslovanskih republik ter delegaciji iz Italije in Avstrije. Na svečanosti, ki je bila v koprskem gledališču, sta govorila predsednik republiškega odbora Zveze gluhih Jože Grže ter predsednik Mednarodne zveze gluhih Dragoljub Vukotič. Ob tej priložnosti so podelili diplome najzaslužnejšim članom organizacije. Hkrati so tudi razvili prapor koprske zveze gluhih. * • • V Rovinju se je končal seminar o strokovnem lapopolnjevanju učite- ljev italijanskih manjšinskih osnovnih šol Istre in Reke. Udeležilo se ga je 75 šolnikov, ki so obravnavali predvsem probleme v zvezi z individualnim in pomožnim poukom. V središču pozornosti so bili pouk italijanščine, matematike, fizike in likovno estetske vzgoje. Ob koncu so organizirali še pogovor za okroglo mizo na temo «Lik učitelja)). Seminar sta organizirala Institut za pospeševanje osnovnošolske vzgoje na Reki in zavod za prosvetno pedagoško službo v Kopru. * • * Po sklepu občinske skupščine so začeli pfrpgvljati cesto Koper - Ma-ČSžlgf; Dela bodo končana do, konica septembra. Z modernizacijo te bodo odprla koprskemu podeželju nova pota razvoja, tako v njihovem gospodarstvu kakor turi: turističnem prometu, zlasti še, ker bodo v prihodnjem letu asfaltirali tudi cesto Marezige — Pobegi. je ponesrečenec povedal, da je nekaj pred deveto uro vozil po omenjeni cesti svoj fiat 600, ko je iz nepojasnjenih vzrokov izgubil nadzorstvo nad vozilom in se zaletel v neko drevo na levi starni cestišča. Okreval bo v 40 dneh. Tiskovni urad kvesture sporoča, da bo tržaški kvestor dr. Marcello ..........................Milimi Mimi.1.i.... IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Zanetil je požar v stanovanju da bi se iznebil svoje snahe Sodišče je odložilo razpravo, da bi ugotovilo, ali je obtoženec pri zdravi pameti Gospodarsko odposlanstvo iz naše dežele pojde na velesejem v Brnu Kakor smo že pred dnevi zabele žili v našem listu, so češkoslovaški gospoda rastveniki sklenili, da bodo kljub nedavnim zapletljajem redno odprli letošnji mednarodni tehnični velesejem v Brnu. Sinoči je češkoslovaška ambasada v Rimu potrdila, da bodo sejem odprli v soboto, 14, septembra in da bo ostal odprt do vključno 24. t.m. Ambasada je tudi sporočila, da bo na sejem prišlo med drugimi tudi gospodarsko odposlanstvo iz naše dežele. V tej zvezi se v sporočilu zatrjuje, da se formalnosti v zvezi s potovanjem italijanskih državljanov, ki nameravajo obiskati češkoslovaško, lahko opravijo pri češkoslovaških predstavništvih v Rimu in Milanu. Tudi za železniški in cestni promet je zagotovljena polna funkcionalnost, medtem ko letalskega prometa še ni. Trgovinska izmenjava Češkoslovaške s tujino se ravno tako polagoma normalizira. Avstrijski avto povozil upokojenca Ob 11.50 so sprejeli na nevrokirurški oddelek bolnišnice 67-letne-ga mizarja Doima Gheicha, bivajočega v javnem prenočišču, zaradi lažjih poškodb po zatilniku in verjetnega možganskega pretresa. •ib iin 'h» -*■ . Agenti cestne policije so ugotovili, da je pone^rečenep nekaj pred omenjeno uro v Miramarskem drevoredu blizu glavne postaje prečkal cesto izven zebrastega prehoda, ko ga je podrl avto cortina z avstrijsko registracijo, ki ga je vozil 35-letni Umbert Stadnigh iz Linza. Gheich. ki je obležal nezavesten na cestišču, bo okreval v aveh tednih. Kazensko sodišče je včeraj imelo opravka z žalostno družinsko zgodbo. Na zatožni klopi je bil 66-letm Giuseppe Paulina iz Nabrežine štev. 118, razprava pa se ni zaključila, ker je sodišče sklenilo, da obtoženca pošljejo na psihiatrični pre- ^'paulina je stanoval s svojo 40-letno snaho Ano Mario Dubričič v Nabrežini, v hiši, ki je njegova last za 7/8, za eno osmino pa las., nečakinje, ki biva v Franciji. Z njim sta stanovala tudi dva sinova in ena nečakinja. Med tastom in snaho dolgo let niso bili dobri odnosi. Večkrat je bilo ozračje pre-cej napeto in Paulina se je prito* ževal, da ga snaha zmerja s psovko (igaleottoi). 1. julija zvečer je prišlo do hudega spora. Paulina trdi, da ga je snaha tudi tistega večera slabo sprejela, ko se je vrnil domov. Zgubil je potrpljenje in se je spomnil na svoj stari načrt, da bi se enkrat za vselej rešil nadležne snahe, oziroma da bi jo spodil iz hiše Po kuhinji, po stopnicah, zla-‘ sobo, kjer je spala pa urno odšel. Zenska Je bila tedaj na dvorišču, Videla je, kako tast odhaja, nato pa je klicala na pomoč, ko je bilo stanovanje vse v ognju in dimu. Požar je povzročil za približno 2 milijona lir škode. Zaradi tega so Paullno prija vili sodišču, ki ga ni obsodilo, ker hoče prej ugotoviti, če je bdi sploh pri zdravi pameti in se je zavedal, kaj je delal, ko je s požarom hotel uničiti stanovanje, zato da bi iz njega spodil svojo snaho. Na kazenskem sodišču je bila včeraj tudi razprava proti 20-letm Radumili Simič iz Beograda, ki je bila zaredi tatvine obsojena pogojno na 2 meseca in 20 dni zapora ter 13.000 lir globe. Radumila je s svojo prijateljico prišla v me sto in sta prosjačili. Na ulici pa je Radumila zagledala svojo rojakinjo Danico Perčič, poročeno Vičič ki je z 12-letno hčerko Nadjo stopila v zlatarno, da bi kupila verižico za svojo hčerko. Radumi la je spretno vzela Nadji iz torbice 5.000 lir, s katerimi je hotela kupiti zlat okrasek. Nadja je začela jokati in je povedala mami, da Ji Ustanovljena nova filmska družba Na pobudo skupine ljubiteljev filma je bila pred kratkim v Trstu ustanovljena filmska družba «Julia Canematografica«. Skupina, ki jo je zbral tržaški režiser Mario Voipi, se je takoj lotila dela in v Gra-dežu zdaj 'snemajo dokumentarni film o pesniku Biagiu Marinu. Družba «Julia», ki želi izražati in popularizirati prispevek kulturi in umetnosti, ki so ga dali pisatelji, pesniki in umetniki dežele Furlanije - Julijske krajine, bo pripravila še druge dokumentarne filme, in sicer o Sabi, Eugeniu Mon-taleju, Ungarettiju in kiparju Man-zuju. Razen tega ima v načrtu celovečerni film o «Veri Verk» pisatelja Fulvia Tomizze. Medtem je vodstvo omenjene družbe navezalo stike s sorodno družbo «Nora filmi) dz Muenchena. «Ra,nk Organisation« iz Londona, »Triglav film« in «Viba» iz Ljubljane za morebitno koprodukcijo. Prav tako imajo v načrtu snemanje dokumentarnih filmov s sode; tavanjem družbe «Hdstria filmi), ki je bila pred kratkim ustanovljena v Kopru. Omenimo naj še, da je ekipa družbe «Julia Cinematogra-fica» te dni končala snemanje barvnega dokumentarnega filma v Miramaru. vstaje primorskega ljudstva proti fašizmu. Praznovali bomo takole: ob 15.30 položitev venca k spomeniku bazovskih junakov na strelišču v Bazovici; ob 17. uri na prireditvenem prostoru v Dolini igra breška godba na pihala; ob 18. uri — počastitev padlih domačinov v NOB, govor, nastop zborov iz Brega (Slavec, Slovenec, Prešeren, Vodnik) in tria Bordon s pevcema Darijem in Darkom; ob 21. uri — KONCERT pevskega zbora Vasilij Mirk s Proseka - Kontovela. Po zaključni pesmi zbora se bomo zadržali v prijetnem razpoloženju pozno v noč ob plesnih zvokih domače godbe in petju prisotnih zborov. V primeru slabega vremena bo prireditev v društvenem sedežu. Potresni sunek Tržaški geofizikalni observatorij je zaznamoval močan potresni sunek, ki se je začel ob 10. uri 23 minut in 13 sekund. Središče potresa je bilo oddaljeno 940 km v smeri jugovzhoda. Menijo, da je bil potres v severni Turčiji. Ukradli so gramofon in 150 plošč 26-letna gospodinja Annamaria Bassa por. David je prijavila, da so ji neznanci, potem ko so s silo odprli desna vrata fiata 850, izmaknili gramofon s priključenim radiom ter 150 plošč. Skupna škoda znaša približnžo 100.000 lir. Za storilci poizvedujejo. Vpisovanje v šolo Glasbene matice Vpisovanje v Solo Glasbene matice je de. 14. septembra od 10. do 12. ure v pisarni GM, Ul. Ruggero Manna 29. Vpisovanje v Gorici je v pisarni SPZ, Uil. Ascoli 1. Vpisovanje za podružnico Devln-Nabrežina bo v šolskem prostoru v Nabrežini 9. septembra od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. Vpisovanje na Proseku bo v dvora, ni prosvetnega društva 10. in 13. septembra od 18. do 20. ure Vpisovanje v Trebčah bo v dvorani prosvetnega društva 10. septembra od 18. do 20. ure. Šolske vesti Na sliki vidimo udeležence študijskih dnevov slovenskih izobražencev v Dragi, ki so se zaključili v nedeljo zvečer Palčic razstavlja v galeriji Torbandena Umetnostna galerija Torbandena slovi kot galerija, v kateri imajo tržaški ljubitelji likovne umetnosti možnost videti na j lepše in na jboljše, kar zmorejo tržaške galerije nasploh, pa naj gre za stvaritve domačih, tržaških umetnikov ali za dela uveljavljenih slikarjev od drugod, tudi iz tujine. In ta galerija je novo sezono 1968-1969 začela z razstavo, ki jo je pripravil naš mladi umetnik Klavdij Palčic. Sinoči se je v prostorih te galerije zbralo veliko umetnikovih prijateljev, predvsem tržaških umetnikov, ki so prišli, da bi si ogledali to, kar je Palčič pripravil novega. In zares niso bili razočaram. Oba prostora galerije je mladi slikar napolnil z večjim številom svojih velikih platen in manjših grafičnih listov. Gre za stvaritve novejše dobe, vendar brez kakih vidnejših stilističnih sprememb ali menjav, saj je Klavdij Palčič znan po svojem neprestanem, hkrati pa tudi doslednem razvoju. Sicer pa spada to že v domeno strokovne ocene, ki jo prepuščamo 'umetnostnemu kritiku. Tu bi hoteli le opozoriti javnost, da bo Palčič razstavljal v galeriji Torbandena 12. t.m. in da je galerija odprta za občinstvo v delavnikih od 10.30 do 12.30 ter od 17 do 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 11. do 13. ure. Palčičeva razstava vsekakor zasluži obisk. Državni trgovski tehnični zavod «ZI-ga Zois* — Trst sporoča, da je vpisovanje za šolsko leto 1968/69 vsak delavnik od 10. do 12. ure. Podrob. nejša pojasnila dobite v tajništvu za. voda Vpisovanje se zaključi 25. septembra t.l. Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se prično zrelostni Izpiti — v jesenskem izpit, nem roku šolskega leta 1967/68 dne 14. septembra 1968 ob 8.30 s pismenim izpitom iz italijaičine. Vpisovanje na državno učiteljišče ■Anton Martin Slomšek* v Trstu se je začelo. Trajalo bo do 25. septembra. Uradne ure so vsak dan od 9. do 12. ure. Vpisovanje za šolsko leto 1961/69 se vrši na vseh šolah dolinskega di. daktičnega ravnateljstva vsak dan od 9. do 12. ure. Ravnateljstvo vljudno prosi starše, da otroke vpišejo čimprej. Za vpis v I. razred sta potreb, na rojstni list in izkaz o raznih cepljenjih; učenci ostalih razredov pa predložijo ob vpisu zadnje šolsko spričevalo.1 Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Iva. nu sporoča, da je na osnovnih šolan vsak dan od 9. do 12. ure vpisovanje za šolsko leto 1968/69. Otroci rojeni leta. 1962,. kL.se, vpišejo M morajo predložiti rojstni list in potr- Pietro Di Lucia razstavlja v galeriji Rossoni V umetniški galeriji Rossoni na Korzu Italija razstavlja od 1. do 10. t. m. svoja dela slikar Pietro Di Lucia iz mesta Latina. Slikar je razstavljal že v raznih mestih, kjer je kritika zelo ugodno ocenilo njegove slike. potn- ^1^«^osta,i pa zm Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Jakobu sporoča, da se je začelo vpisovanje v vse razrede. Učenci, kii bodo obiskovali 1. razred, morajo predlo, žiti: rojstni list in potrdilo o cepljenjih. Učenci ostalih razredov naj pri. nesejo zadnje spričevalo. Sedeži šol: Sv. Jakob, Ul. Frausin 12; Ul. Sv. Frančiška 25; Ul. Dona-doni 28; Sv. Ana, Istrska ulica 143 Skedenj, s.ta Demarchi 8 Urnik od 9. do 12. ure. Prosimo, pohitite z vpisovanjem! Didaktično ravnateljstvo na Opčinah obvešča starše, da je v teku vpisova nje na vseh šolah ravnateljstva vsak do i dan od 9. do 12. ure. Otroci, ki vpišejo v 1. razred, naj predložijo rojstni Ust in potrdila o cepljenju. Za vpis v ostale razrede naj predlo, žijo spričevalo. Slovenska osnovna šola Albert Sirk Križu obvešča starše, da je v teku vpisovanje za vse razrede vsak dan od 9. do 12. ure. Otroci, ki se vpišejo v 1. razred naj predložijo rojstni list in potrdilo o cepljenju. Didaktično ravnateljstvo Nabrežina obvešča starše, da se je pričelo vpi. sovanje otrok v vse razrede na osnovnih šolah tega ravnateljstva 2. septembra. Vpisovanje Je vsak delovni dan od 9. do 12. ure. V I. razred se vpišejo otroci letnika 1962. Za vpis je treba predložiti rojstni list in potrdi, lo o cepljenju proti kozam, daVici, poliomiielitisu ln tetanusu. Za vpis v ostale razrede pa predložijo učenci zadnje šolsko spričevalo. Z vpisom ne odlašajte| ^ahaa jerrLw°pribSo 15 litrov je'^umila vzela denau PokUcah H^rfna ta le prižgal vžigalico, natol so seveda policijo in jo aretirali. Zagotovljen denar za gradnjo predora Monte Croce Carnico Pod predsedstvom deželnega odbornika za industrijo in trgovino prof. Dulcdja je bilo včeraj na por-denonskem sejmu zasedanje o gradnji predora pod prelazom Monte Croce Carnico. Zasedanja so se udeležili poleg italijanskih osebnosti in strokovnjakov tudi avstrijski in nemški predstavniki. Gradnja predora, je bilo ugotovljeno na zasedanju, bo omogočila tesnejšo povezavo severne Italije z Avstrijo in Nemčijo, in vzhodnimi državami. Hkrati pa so poudarili, da bo novi predor le dopolnilo k avtocesti Videm - Trbiž in ne bo imel konkurenčne vloge. Odbornik Dulci je poudaril, da ni več nobenih težav glede zagotovila denarja za gradnjo predora. Z avtom v drevo Včeraj nekaj pred 9. uro se je v bližini nabrežinskega kamnoloma na odcepu ceste, ki pelje s Proseka v Sesljan, laže ponesrečil 25-letni mizar Livio Saro s Trbiža. V bolnišnici, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek zaradi zloma leve rame in desnega zapestja, NAJBOLJŠI NAKUP SREDI POLETJA: Razni moški In damski artikli: obleke - plašči - trikotaže - srajce - osebno perilo - nogavice - gojza-rice. Oblačila za morje, hribe in mesto; vse po najugodnejših cenah. Pri LINEA — Ulica Carducd 4 — samo nekaj dni. TRGOVCI KONFEKCIJE TRIKOTAŽE IN PERILA PREDNO SE ODLOČITE ZA VASE NAKUPE OBIŠČITE, V VAŠO KORIST, *Pm7e a sanmi NAJPOPOLNEJŠI EVROPSKI SEJEM OBLAČIL PRODAJNI SEJEM TEKSTILNE IN KOŽNE KONFEKCIJE ZA MOŠKE, ŽENSKE IN OTROKE PRODAJNI SEJEM TRIKOTAŽE, SRAJC IN OSEBNEGA PERILA RAZSTAVA MODNIH DOPOLNILNIH PREDMETOV RAZSTAVA PRITIKLIN ZA OBLAČILNO TRGOVINO IN INDUSTRIJO NA TISOČE MODELOV ZA POMLAD - POLETJE 1969, TER ZA IZPOPOLNITEV NAROČIL ZA JESEN - ZIMO 1968/69 INFORMACIJE IN VSTOPNE IZKAZNICE: SAMIA — 10126 TORINO, CORSO M. D'AZEGLIO 74 TELEFONI 654.865/66/67/68/6» VSTOP DOVOLJEN IZKLJUČNO TRGOVCEM Z OBLAČILI TORINO - TURIN 6-9 SEPTEMBER 1968. Ob 38-letnici ustrelitve ba-voziških junakov bo v petek, 6. t. m. ob 17. uri polaganje vencev pri spomeniku bazoviških žrtev NA POKOPALIŠČU PRI SV. ANI Zbirališče pri vhodu na pokopališče. V nedeljo, 8. t. m. ob 15.30 bo proslava PRI BAZOVICI OB SPOMENIKU s sledečim sporedom; otvoritev, nastop pevskega zbora P. d. «Iipa» iz Bazovice, ki bo zapel tri pesmi, govori ter polaganje vencev. Poletne prireditve PARK MIRAMARSKEGA GHA0V’ predstave «Lučl In zvoki*. Ob 21-> «Der Kaisertraum von Mlramare* _ nemščini: ob 22.45 «Massiml>liano Carlotta« v Italijanščini. Avtobus iz Barkovelj, postajališče tram™' «6» proti parku ob 21. ln ob 22.15 t* od parka proti Barkovljam po Pre stavah. Nazionaie 15.30 «Dr. Zivago«. SUP* kolos v Technicolorju. Grattacielo 16.30 «Uffa pa.p4, qu*"' rompi«. James Gonner, Debbie R 1 nolds, Technicolor. -j Fenice 16.30 «11 giro del mondo in giorni«. David NHven. Technicol®, Eden 16.00 «Silvia e 1’Amore*. A. 1 fanti, A. M. Kosati. Prepovedan* mladini pod 18. letom. Excelsior 16.00 «SuM’onlo detla P' ra». L. Harwey. Technicolor. Ritz (Ulica San Francesco Štev. 1 16.00 «La časa detle vergini P® mientb). Japonski film. Prepoven mladini pod 18. letom. j, Alabarda 16.30 «Eva, la veritž s . l’amore». Technicolor. Prepoved« mladini pod 14. letom. Moderno 16.30 «Per un corpo di d®, na». R. VVagner, T. Moore. Tee« color. {f. Filodrammatico 16.30 »Vietnam, * 0| ra senza fronte«. — Dokument« film v barvah. Prepovedano dlni pod 14. letom. _,W|, Aurora 16.30 «Impiccalo piu in j Olint Eastvvood. Technicolor. * v pravi »Helga«. Crlstallo — Proza. . »j, Capital 16.30 «L’eredtitlera d' s" pore«. Harley Mills. TechnicolO'1 ^ lmpero 14.30 «Due per la strada«-Hepburn, A. Finney. Technico*® ■ Jutri: «La calda notte deliFisP*1 Tibbs«. Technicolor. Vlttorio Veneto 17.00 «La morte |, ra«. John Tunen, Anne Lyn. T*® color. }>■ Garibaldi 16.30 «1 tre di Asya»-ponski film. Technicolor. i Astra 16.30 «20 mila leghe SOT**' m a ri». K. Douglas. Ideale 16.00 «L'incredlblle JdOjfil filtra«, VValt Diesney: «La v alte castori«. Technicolor. . C, Abbazia 16.30 «11 13. uornoi). Brialy. Prepovedano mladini P® letom. Včeraj-danes rojstva, smrti in pohokt% Dne 3 septembra 1968 se je v gStc-rodilo 10 otrok, umrlo pa je 19cuef^ UMRLI SO: 71-letna Eronoa ® m por. Dogliak, 73-letna Pasq.ua " eri. covich por. Balde, 75-letna M3 gnijta Rubini por. Modin, 36-lčtna r®, Iia Mahnič, 66-letnl Arnaldo 64jletni Antonio D'Este, 66-letn ria Gravina vd. Santese, 84-letl* (j, vanni Di Pinto, 21-tetna 66jletna Maria Prinčič por. ' j0ic> Sproha vd. ^jaitr 84Jetna Maria 74-letna Emilla Franginl vd. D*® ^i-piero, 7 dni star Andrea Btm, jjjd nut star Lorenzo Barini, 71-1*1" $ Chiarcul, 56Jetni Mario Stocc*’aiti> letni Giusto Mauri, S&tletna Ma-ttea Mirkovič vd. Maran, B ’ Eugenio Perper. Razna obvestila Tržaški filatelistični klub «L. Košir* bo Imel danes od 19. do 20. ure prvi sezonski sestanek za leto 1968/69 v prostorih kluba, Ul. dei Montecchi 6. Člani bodo prejeli vse zadnje novosti. KASTA priredi 8. t.m. Izlet z osebnimi avtomobili v TOLMINSKA KORITA m na MANGART. Odhod ob 7. url Izpred palače TELVE. SPDT priredi 8. septembra Izlet na Vlšarje z možnostjo vzpona na vrh Lovca ali sprehoda po prekrasni pa-noramlčnl stezi do koče Pellarinl v Ovčjo ves. • • • Slovensko gospodarsko združenje tn potovalni urad (Aurora* organizirata 15. t.m, izlet na zagrebški velesejem. Cena enodnevnega izleta je 4000 lir. Prijave sprejemata Slovensko gospodarsko združenje v Ul. FHzl ta poto. valna agencije «Aurora». DNEVNA SLUŽBA LEKAHN (od 13. do 16. ure) G[iff Godina, Trg S. Giacomo 1 • , M® Ion, Trg Virgilio Giotti 1. Ai DUcerv(1* Križniča daruje družina Ces3 pari**' 1000 lir za spomenik padlim nom na Opčinah. sožalje Uslužbencu našega ^ Milanu Danevu je urnrl “Ly8 Z hudi izgubi mu izrekata uredništvo Primorskega m najgloblje sožalje. Naznanjamo naš dragi žalostno vest, da nas je za vedno zap^ ŠTEFAN DANEV Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes ob 18. url 1* žalosti na domače pokopališče. hl5« nattU® Žalujoči: sinova Milan ih z družinama, hčerka Marij®’ tyo Jožefa, vnuki in drugo s°r0 Kontovel, Zagreb, 4. septembra 1968 NA MILANSKI RAZSTAVI RADIA IN TV Vsi napori težijo k miniaturizaciji Italijanska industrija je pripravljena na barvno televizijo, ki jo pa v določenih krogih zavlačujejo MILAN, 3. — V nedeljo so tu odprli vsedržavno razstavo radia in televizije. Ker gre za strogo specializirano, torej omejeno razstavo, so jo namestili v palačo mehanike na milanskem velesejmu. Ce bi hoteli dati letošnji razstavi, ki je že 33. po vrsti, neko splošno oznako, bi jo mogli oznaniti kot razstavo miniaturiziranega radia in TV v barvah. Najprej nekaj o TV v barvah: Barvna televizija se začenja ponekod že uveljavljati, kot na primer v ZDA, na Angleškem, v Franciji in v Sovjetski zvezi. Seveda gre v glavnem še za omejene programe v barvah, ker je zna-"o. da je barvna televizija še zahtevnejša od črno-bele, poleg tega Pa si barvna televizija le počasi Utira pot, ker so televizijski sprejemniki za sprejemanje barvnega Programa, dragi. Na račun italijanske barvne televizije je bilo veliko pripomb in Precej polemik, ker da bo Italija tudi v tem zaostala za drugimi razvitimi deželami. In ker so v nekaterih državah z barvno televizijo te začeli, drugod pa jo časovno Vsaj približno napovedali, medtem ko se italijanske ustrezne oblasti Slede tega še nočejo precizneje iz-feči, je polemika popolnoma ra-*Umljiva in utemeljena. Toda če Se ustrezne javne oblasti v Italiji Blede tega nočejo pomujati, se je Pomujala italijanska industrija, ki 'zdeluje tudi televizorje za sprejemanje programa v barvah. Seveda s' tudi industrija ne more privoliti velikega programa dela, ker ki to bil prezgodaj vloženi kapital, ko je znano da se odgovorni krogi že nočejo odločiti. V skladu s skle-P°m vladnih oblasti so se italijan-®ki industrijci, ki izdelujejo tele-v'Zorje za barvno televizijo, opredelili za tako imenovani sistem *PAL», ki je nemškega izvora, kar Ismeni, da so zavrgli francoski si- •tem. s Neodločenost vodstva italijanske televizije in ustreznih oblastvenih °rganov, da bi se vsaj približno "“Povedal razvojni program za zadetek barvne televizije, torej na e"* strani zavira televizijsko industrijo v programiranju dela, na jUgi strani pa zavira tudi indu-iuujo običajne črno-Dele televizije. je popolnoma razumljivo. Mno-81 Potencialni kupe. televizijskih ,Prejemnikov čakajo na barvno te-^‘zijo in zato se ne odločijo za :akup televizorja za sprejemanje Juo-uelega programa. V tem pri-sicer zares ne gre za kdove “kšen padec proizvodnje oziroma .“kupa televizorjev, v veliki pro-.‘v°dnji pa se to vendarle pozna p 'o kljub temu, da se je tako v fanciji kot na Angleškem izka-aa barvna televizija ni nale-med občinstvom na tolikšno ^''dušenje kot so ga pričakovali ijUstrijei, ki so pripravili spre-mnike za barvno televizijo. J3® kake izredne neučakanosti ljudmi pa vendarle ni, doka-ijjlu Področje tistega dela Lombarja ki bi mog.o sprejemati pro-H1<“n v barvah iz sosedne Švice. St°rda pa je temu krivo tudi dej-kVu' da so TV sprejemniki za 8l> televizijo hucio uragi, saj D-"u tak televizor nad pol milijona Ur: Posredno pa nam tudi sa-ij4 kinematografija pove, da je oj vua televizija sicer mikavnejsa Oi mno-bete, da pa izrednega za-llJJ“nja ni. Strokovnjaki, Ki se t>Ub?r^aio s PI'0Ucevanjem okusa *tv Ke’ vedo povedati, da obcin-ornu marsikateri film raje gleda v •j,0 beli izvedbi kot pa v barvah. be °d“ ne glede na gornje pripom-do' kaže, da so se italijanska in-jojgijaka podjetja, ki se ukvar-10,: 1 izdelovanjem radijskih in to 'jdjskih sprejemnikov, vendarle ^mujala. Številna podjetja so razstavi prikazala občinstvu jovu vrsto zelo popolnih televizor-spr’. “eveda tudi televizorjev za t.ljj^bianje programa v barvah. 'itoL teSa velja dodati, da tele-Vižj.r za sprejemanje barvne tele-bojj mora sprejemati tudi črno Hd *3r°Bram- Potemtakem more 0 danes kupiti tudi sicer drag bp ?Prejemnik in z njim počakati ko bo tudi italijanska te-všh *Ja oddajala program v bar- raj v pozabo. Uporaba transistor-jev pa omogoča izdelovanje vedno manjših sprejemnikov. Seveda ima to za TV sprejemnike le relativen pomen, kajti druga je stvar uporabljanje transistorjev pri radijskih sprejemnikih kot pa pri TV sprejemnikih. Televizijski zaslon je pač eden glavnih elementov in uporaba transistorjev je sicer pomembna glede na «globino» TV sprejemnika, na trajnost in občutljivost, ne igra pa nobene vloge pri zaslonu, kjer je vendarle pomembno, da ima zaslon določen obseg, ker nam sicer sliko preveč skrči, zmanjša. Seveaa pa je uporaba transistorjev tudi pri TV sprejemnikih pomembna, ko gre za manjše in prenosne TV sprejemnike, ki jih mnogi rade volje kupujejo, da jih morejo vzeti s seboj tudi ko gredo na izlet ali na počitnice. če smo rekli, da je uporaba transistorjev pri gradnji TV sprejemnikov sicer pomembna, vendar pa le do določene mere, je uporaba transistorjev pri izdelovanju radijskih sprejemnikov izrednega pomena. Tudi če ne upoštevamo prvih radijskih sprejemnikov izpred 40 let, je preprost radijski sprejemnik zadnjih let neprimerno boljši in bolj praktičen od sprejemnikov ob koncu vojne ih to tudi glede obsega. To pa je omogočila prav uporaba transistorjev. Uporaba transistorjev gre v tem primeru že do skrajnosti. Transi-stor in polprevodniki omogočajo izredne miniaturne naprave. Tako smo na tej razstavi videli izredno zanimivost, namreč električno uro, ki je vgrajena v radijski sprejemnik, tako da moremo zvečer prisluhniti oddaji, koncertu ali čemur koli, po že vnaprej določenem urniku, tako da bo radijski sprejemnik obmolknil v trenutku, kot smo ga »navili* in nas bo glasba ali kak drug program zjutraj prebudil ob uri, kot smo pač že omenjeno uro navili. Seveda bi se dalo veliko govoriti še o estetski plati novih TV in radijskih sprejemnikov. Vsa podjetja imajo svoje strokovnjake, ki dajo vse od sebe, da bi izdelali takšne sprejemenike, ki )i bili tudi na videz kar se da prikupni. Pri tem pa igrajo izredno pomembno vlogo tudi moderne plastične snoVi, ki jim moremo dati kakršnokoli obliko, kakršnokoli barvo, skratka moremo z njimi delati to, kar se nam zljubi. In strokovnjaki za eksteti-ko so se v tem izkazali. Seveda se ta razstava ne omejuje le na radijske in televizijske sprejemnike, pa čeprav v najrazličnejših izvedoah in izpeljankah. Ce bi hoteli našteti le seznam najrazličnejših drugih elektronskih naprav, ki so jih na to razstavo prinesli, bi potrebovali veliko prostora in resnici na ljubo bi za marsikatero napravo ne našli niti strokovnega imena. Povedati bi pa le hoteli, da je razstava zanimiva tudi zato. ker pokaže preprostemu človeku, laiku, marsikaj, o čemer nima niti pojma. Ure za drobcene motorčke, gre za nove elektronke, za nadaljnje miniaturiziranje celo transistorjev, polprevodnikov, »zaključenih TV krogov*, gre za »magnetne spomine*, elektronske menim: naprave itd itd. Morda bi ob kaKsm takšni novotariji nestrokovnjak ostal tudi razočaran. Na videz je marsikatera stvar zelo enostavna, preveč preprosta, da bi mogla »zbuditi v njem občudovanje. In vendar ro •/ takšne navidezno enostavne stvari vldžena dolgoletna naporna študijska dela, rezultati naporov večjih skupin visokih strokovnjakov Vsekakor pa n? moremo mimo neke naprave, ki je še nova, ki pa se je v nekaj letin že tako izpopolnila in o kateri se bo v bodoče vedno bolj govorilo. Gre za neko lasersko naprave podolgovat zabojček, ki tehta le nekaj kilogramov, ki pa proizvaja laserski žarek s premerom poldrugega milimetra. Ker je ta naprava že v prodaji, pomeni, da se je tehnologija tega »krika* sodobne tehnike, dejansko zelo naglo razvila, saj gre za odkritje, ki je staro le nekaj let. Nismo navedli mnogih stvari, pač pa smo se ustav’Ti le pri nekaterih značilnostih razstave. Splošen vtis pa je, da gre italijanska radijska in televizijska industrija zelo naglo naprej in, gledano iz tega zornega kota, postaja počasnost nekaterih oblastvenih krogov tembolj očitna. Mislimo pri tem predvsem na tiste kroge, ki še vedno zavlačujejo razvojni program za barvno televizijsko industrijo. Fre Motiv iz Beneške Slovenije (Foto Fischer) SVOJSTVENO ZNANSTVENO OBRAVNAVANJE SICER ZELO KOČLJIVEGA PROBLEMA S filmsko kamero v intimne odnose Spolno vprašanje je tema, ki se zadnje čase vedno bolj živo obravnava in to na najrazličnejših ravneh v najrazličnejših oblikah. Določeni krogi se nad tem razburjajo, drugi pa se hudujejo nad tem. ker se temu problemu posveča premajhna pozornost. V resnici ni res, da se temu vprašanju posveča premajhna pozornost, pač pa se te zadeve mnogi lotevajo na zgrešen način, drugi pa dosedanji «tabu» izkoriščajo v svoje nič kaj čedne namene. V zvezi s tem je dovolj prelistati kako publikacijo. So pa spet ljudje, ki se zadeve spolnosti lotevajo z vso strokovno vnemo in zavzetostjo, pa jim neki lažni moralisti zavirajo delo. Eden teh je zahodnonemški psiholog prof. Wolfgang Hochheimer, direktor zavoda za pedagoško psihologijo v zahodnem Berlinu, ki je pred nedavnim dokončal film, ki .................... h Milinimi mu it ih iiiiiiiiii m iiii m lini milili miiiiii mm iiiiii iiiiiiiiiiiiiiii m militi iiiiiiiiiiiniitmiiiiiifMiiiiuiiiiiitiitiiiiiiiiiifiiiiiiiiiHiiiiiiiiitiiiiin OB SEDANJI KATASTROFI V SEVERNEM IRANU Največji dosedanji potres je zahteval 830.000 žrtev Vsako leto merilne naprave zabeležijo do 15 tisoč potresov Strokovnjaki upajo, da se bodo potresi mogli tudi napovedati Na straneh dnevnega tiska ponovno beremo o strašni katastrofi, ki je zadela severni Iran. V trenutku, ko to pišemo, se govori že o 20.000 mrtvin, hkrati pa se izraža bojazen, da je pod ruševinami še nadaljnjih 47.000 ljudi Perzija je torej doživela eno tistih katastrof, ki od časa do časa pretresejo ves svet. Če bi bili hoteli verjeti raznim «vedežem», ki nam v začetku leta napovedujejo, kaj vse se oo med letom zgodilo, bi bili mogli to katastrofo pričakovati, kajti več «vedežev» je za letošnje leto napovedalo nenavadno veliko potresov, med katerimi ua bi znal biti tudi potres katastrofalnega značaja. In res je bilo v tem letu veliko potresov, in°d nj mi tudi katastrofa na Siciliji, da r.c govorimo o manjših potresih drugod po svetu. lll•llllllllllllllllllMllllllllltlllllllllmmtlmm1Mllllll V Milanu evidenčna tablica «MI GO -0000» V Milanu so včeraj izstavili avtomobilsko evidenčno tablico »MI G0-0000». Kdor se na evidenčne tablice avtomobilov dobro ne spozna, mu gornja oznaka ne bo veliko povedala. Zato bomo povedali, da so v Milanu pred časom uvedli poleg oznake «MI» in u-strezne številke tudi črke abecede, ki pa označujejo določeno številko. Začenši od enega milijona dalje so uvedli črke B, D, E, F in sedaj že črko G. Ker je črka B pomenila 11, D 12, E 13, F 14, nam v začetku zabeležena evidenčna tablica «Mi G0-0000» pove, da je ta evidenčna tablica izdana za avtomobil, ki bi ga po starem načinu označevanja, kakršnega imamo na primer pri nas v Trstu, morali sicer označiti z evidenčno tablico «MI-150000». V Milanu in pozneje tudi v Rimu so take nove evidenčne tablice uvedli iz praktičnih razlogov, ker bi sicer tako velike številke ne bile «čitljive». Ker pa gre naraščanje avtomobilov v Milanu s takšno naglico, da je strokovnjaki niso pričakovali, se računa, da bo v samih desetih letih, če ne že prej Milan izčrpal že vso abecedo, za katero so menili, da bo zadoščala za dolgo dolgo dobo. Drugi pa menijo, da bo preostalih črk abecede dovolj, saj računajo, da bodo v okviru evropskega skupnega tržišča uvedli e-notne evidenčne tablice in tedaj bo rešen tudi ta problem. Vsekakor je evidenčna tablica, ki označuje že za poldrugi milijon avtomobilov, veliko tudi za Milan, ki šteje nad dva milijona prebivalcev. Pri tem pa ne smemo misliti, da je v Milanu in njegovi provinci zares poldrugi milijon avtomobilov. Ustrezen milanski urad sicer ni objavil točnega števila avtomobilov v milanski provinci, kljub temu se da sklepati, da je vsaj polovica evidenčnih tablic «slepih», to se pravi, da kroži po milanski provinci in drugod po Italiji «le» okoli 750.000 avtomobilov z evidenčno tablico MI, kar pa tudi ni malo. k8vaSa značilnost milanske raz-V>d *n televizije je skrajno V*čja ^en^e Pro'zv°dnje in vedno ^ $o uP°raba transistorjev, tako ^ 80 stare elektronke šle že sko- (od 21.3. do 20.4.) Nič nošnji »e delo se bo nekoliko upo-S *o. Kar zadeva ljubezen, vam tilif6 *ePo napovedujejo, k * tod 21.4, do 20.5.) Možno je. , n na delu nekdo prehiti. Pa-tj>. a to. Zadoščenje v ljubezni. V,PjCKA (od 21.5. do 22.6.) V i^ji i “li na delu boste doživeji (ta Uspeh. Na čustvenem področ-bo vse gladko. N hn 23'6, do 22,7>) Nekdo ji zavidal uspehe in vam sku-veže*Kodovati. Ne bo mu uspelo. . Iko \ prijetni družbi. ** C (od 23.7. do 22.8.) Pridobili te določeno samostojnost in neodvisnost. V ljubezni pa boste šli k°DEVICA8 (od 23.8. do 22.9.) Negotovost, ki vas prevzema, ni utemeljena. Srečali se boste s starim prijateljem. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Mimo vzdušje in normalno delo. Uspehov ne bo preveč. V ljubezni prehodna napetost. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Nekaj vaših idej bodo sprejeli, dru- ge pa odklonili. Nekoliko razgibana družba. STRELEC (od 23.11 do 20.12.) S predstojniki in sodelavci se boste skladali. Zato b'' šlo delo dobro od rok. Ljubosumni boste. KOZOROG (oc 21.12. do 20.1.) Počutili se boste nekoliko osamljene in to vam bo šlo na živce. Tudi v ljubezni ne boste zadovoljni. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Prehodne težave vas ne smejo spraviti v slabo voljo. Tudi v čustvenih zadevah ne bo vs" gladko. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Na delovnem mestu boste naleteli na nerazumevanje. Zadoščenje v ljubezni. Ob takšnih katastrofah pa se vedno spomnimo velikih katastrof v preteklosti, katastrof, ki so oi-le tudi večje, kot je sedanja, ki je prizadela to azijsko državo. Zgodovina sicer seže tudi bolj daleč, začeli pa bomo z letom 1290, ko je na področju Čilhi na Kitajskem potres terjal okoli 100 tisoč žrtev. Samo ob sebi se razume, da ta številka, kot nadaljnje številke, niso povsem točne, ker v davni dobi prav gotovo niso mogli ugotoviti natančnega števila žrtev. Toda 100.000 je vendarle 100.000 ljudi, pa čeprav je bilo morda za tisoč več ali manj žrtev. Nasiednji velik potres, za Katerega menijo, da je bil največja tovrstna katastrofa v zgodovini človeštva, je bil spet na Kitajskem in sicer na področju Šensi, kjer je 1556-‘teta1'potres porušil in uničil področje, ki bi bilo veliko malomanj kot Italija in kjer je bilo okoli 830.000 mrtvih. Stoenajst let pozneje, torej 1657. leta, je velika katastrofa prizadela Kavkaz v sedanji Sovjetski zvezi, kjer so imeli 80.000 mrtvih. Leta 1693 so velik potres imeli v Catanii, kjer jc bilo okoli 60.000 mrtvih, in 1737 je doživelo strahotno katastrofo področje Kalkute v Indiji, kjer jc bilo po starih zapiskih okoli 300.000 mrtvih. Naslednja katastrofa je prizadela Portugalsko, kjer so 1755 na področju Lizbone ugotovili okoli 60 tisoč mrtvih. Tako smo, kar zadeva velike katastrofe, prišli že v naše stoletje, pa čeprav je bilo vmes veliko hujših potresov, ki pa na srečo niso zahtevali toliko žrtev, kot veliki potresi, ki smo jih pravkar navedli. Znani potres iz leta 1908, ki je popolnoma uničil Messino in nekaj okoliških naselij in mestec, je zahteval okoli 75.000 mrtvih, nekateri pa trdijo, da je bilo mrtvih veliko več, le da jih niso izkopali izpod ruševin. Komaj dvanajst let pozneje je veliko katastrofo ponovno doživela Kitajska, kjer je 1920 potres porušil mesto Kansu in njegovo področje in zahteval 130.000 smrtnih žrtev. Tri leta pozneje je katastrofo doživela sosedna Japonska, kjer so imeli okoli 165.000 mrtvih. Leta 1932 se je prirodna uničujoča sila ponovno znesla nad področjem Kansu na Kitajskem, kjer so imeli spet okoli 70.000 mrtvih. V naštevanju teh velikih katastrof se vrnimo spet v Indijo, kjer so leta 1935 imeli okoli 40 tisoč mrtvih. Komaj štiri leta pozneje je potres hudo prizadel južnoameriško državo Čile in Turčijo. Pri obeh potresih je bilo okoli 30.000 mrtvih. Potrese in žrtve, ki so jih ti zahtevali, moremo v zadnjem času beležiti z večjo preciznostjo. Hkrati pa smemo reči, da so bile te katastrofe, razen •> dveh primerih, v zadnjem razdobju manjše. V severnem Afganistanu je leta 1956 potres zahteval 2.000 mrtvih. Tri leta pozneje je sledil katastrofalni potres v Severni Afriki in sicer v maroškem mestu Agadir, kjer so našteli okoli 12.000 žrtev. Dve leti pozneje je hud potres prizadel severni Iran, kjer je bilo 10.000 mrtvih. Med velikimi katastrofami sledi časovno skopska katastrofa, kjer je 26. julija 1963 potres porušil prestolnico makedonske republike, Skoplje. Tu so našteli nekaj nad tisoč človeških žrtev. Potres v Čilu 1965. leta je zahteval 400 mrtvih, potres v vzhodni Turčiji naslednjega leta po 3.000. Tako smo našteli glavne katastrofe v zadnjih sedmih stoletjih. Navedli smo približne številke, ki so bolj negotove za prejšnja stoletja, za zadnjo dobo pa dokaj precizne. Toda to so le velike katastrofe, saj je znano, da je potresov veliko, le da so mnogi blažji. Seizmološki inštituti zabeležijo na leto tudi do 15.000 potresnih sunkov. Po nepopolnih podatkih, ki jih je zbral mednarodni seizmološki center, ki ima svoj sedež v Edim-burgu. je bilo samo v našem stoletju na afriški celini okoli 34. tisoč 500 mrtvih od potresa, v Aziji jih je bilo desetkrat več, v Evropi so potresi doslej samo v našem stoletju zahtevali 107.000 mrtvih, V Južni Ameriki 49.000, v glede tega najbolj srečni Severni Ameriki pa so imeli le 1.100 mrtvih. RADIO TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.30 Jutranja glasba -11-35 Slov. narodne - 12.10 Pomenek s poslušalkami - 13.30 Z glasbo okoli sveta 17.00 Orkester Casamassi-ma 17.30 Glasba za transistortiik - 18.15 Umetnost in prireditve -18.30 Ljudske pesmi 19.10 Higiena in zdravje - 19.20 Razkuštrane pesmi - 20.00 Šport - 20.30 Simf. koncert - 21.30 Za vašo knjižno polico - 22.15 Zabavna glasba. TRST 12.05 Trio Boschetti - 12.25 Tretja stran - 13.15 «E1 caicio* - 13.40 Verdijev »Falstaff*, drugo deja- box - 15.00 Izbrani motivi 16.00 nje - 14.30 Krtačni odtisi Godba na pihala. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 15.00, 17.00, 20.15 Poročila - 8.10 Jutranja glasba - 9.00 Popevke - 9.30 Dva orkestra - 10.00 Pod senčnikom - 10.45 Poje Majda Sepe - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 12.50 Glasba po željah - 14.00 Iz glasbenega albuma - 14.30 Prisluhnimo jim skupaj - 15.15 Nove plošče - 15.30 V ritmu z mladimi - 16.30 Koncert - 17.30 Preberimo skupaj - 17.45 Iz Mascagnijevih oper Vsakikrat, ko pride kjerkoli do kake večje katastrofe, se načne vprašanje, ali bi ne mogla sodobna znanost preprečiti človeških žitev s tem, da bi pravočasno predvidela in napovedala potres in s tem opozorila ljudi, da bi se rešili iz mest, ki jim grozi uničenje. Dolgo dobo so bili strokovnjaki glede tega skeptični, v zadnjem času pa izražajo upanje, da bi sc velike katastrofe mogle preprečiti z napovedjo potresa in z določitvijo kraja, kjer bi se te prirodne sile morale znesti. Vendar pa pri tem strokovnjaki menijo, da bi se mogli napovedati le veliki, ne pa številni majhni potresi. Glede tega bi mogli reči, da je bistvo reševanja ljudi prav pred velikimi katastrofami, -Znanstveniki prav takti iitaža-1 jo upanje, da bodo čez kakih deset let z intenzivnim raziskovalnim delom izboljšali metode za ugotavljanje možnosti potresa. S takšnimi raziskavami se posebno ukvarjajo znanstveniki v Sovjetski zvezi, na Japonskem ter v skandinavskih državah. Po njihovih zamislih, bi se morale v dogledni bodočnosti postaviti v zemeljske globine ustrezne merilne naprave, posebni instrumenti, ki merijo napetost in sleherni premik, ki se po navadi pojavljajo pred potresi. Intenzivnost teh napetosti in premikov pa so znaki, iz katerih izvedenci morejo sklepati ali se nakazuje večji ali manjši potres. Ker pa bi te merilne naprave in instrumente postavili v raznih predelih sveta, bi z zbiranjem podatkov s posameznih krajev mogli takoj izmeriti tako imenovane koordinate in določiti kraj, kjer bi znalo priti do potresa. Toda tudi ne glede na to, kaj strokovnjaki načrtujejo za bodočnost, imajo sedaj na razpolago že okoli 600 seizmoloških centrov, ki beležijo epicentre slehernega potresa, silo potresa, globino potresa itd. Iz tako zbranih podatkov sestavljajo zemljevide tako imenovanih potresnih področij. Nekatere države pa so si na podlagi domačih podatkov in na podlagi starih beležk in študij izdelali podrobnejše potresne karte. »Pl*! SREDA, 4. SEPTEMBRA 1968 ročila - 8.30 Popevke - 9.05 Zvočni trak - 10.05 in 11.30 Ura glasbe - 12.05 Kontrapunkt - 13.20 Poje Sergio Bruni - 14.45 in 15.13 Plošča za poletje - 16.00 Program ., . , .... za najmlajše - 17.05 Program za mat!Peja, ', r10J°. . Pravljic in ---- - zgodb - 10.15 Počitniški pozdravi - 10.30 Orkestri - 11.15 Pri vas doma - 13.00 Na današnji dan -13.10 J. S. Bach: Brandenburški koncert - 13.30 Kmetijski nasveti - 13.40 Slov. narodne - 14.30 Priporočajo vam... - 15.05 Igramo za razvedrilo - 16.40 Kvintet «Anton Nefat* - 17.00 Vsak dan za vas -18.05 Mladina sebi in vam - 19.00 Aktualnosti - 19.15 Čajkovski: Serenada za godala - 19.45 Naš razgovor • 20.00 Lahko noč, otroci! - SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 20.30 Poročila - 7.50 Danes za vas - 8.25 Inform. oddaja - 9.08 Glasbena mladino - 19.15 Roman 20.15 0’Neill: »La lunga giornata ver-so la notte* - 21.50 Simf. koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30. 19.30 Poročila - 8.45 Orkestri - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Detektivka -10.13 Jazz - 10.40 Glasba po željah - 11.40 Plošča za poletje -13.35 Ornella Vanoni - 14.04 Juke 14.40 Popoldanski spored - 18.20 Poljud- 20.15 Glasbene razglednice - 2LOO na enciklopedija - 21.10 Jazz 22.40 Ameriške nove plošče. III. PROGRAM 10.00 Rossini, Mozart, Donizetti in Boito - 1100 Mendelssohn, sim- Kozina: »Ekvinokcij* - 22.38 Godala v noči - 23.10 Zaplešite z nami - 24.05 J. R. Jimenez: Pesmi. ITAL. TELEVIZIJA 18.15 Spored za najmlajše - 19.45 fonija št. 2 - 13.00 Simf. koncert šport in ital. kronike - 20.30 Dnev- 14.30 Sopranistka J. Micheau - mk - 21.00 Spoznavanje Indije - 15.30 Haydnov kvartet opus 33 in 22.00 športna sreda - 23.00 Dnev- Mozartov kvintet K 515 17.15 nik. Brahmsova deseta sonata - 18.15 Gospodarska rubrika - 18.30 Lahka glasba - 18.45 Svet je žejen_- II. KANAL 21.00 Dnevnik - 21.15 Film: «11 18.40 Ritmi za mladino - 19.00 in Španski romanticizem. 20.30 Na sporedu Bach - 22.30 segreto delle tre punte* - 22.35 20.30 Prenos RL - 20.00 Pianist Wilson - 23.10 Jazz - 23.35 Komorna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po- FILODIFUZIJA 8.00 Skladbe za klavičembalo -8.30 Borodinova simfonija št. 1 -9.50 F. Liszt, fantazija - 10.50 Kvintet Chigiano. Skriti umotvori. JUG. TELEVIZIJA 21.00 in 23.25 Poročila; 19.35 Kljukčeve dogodivščine; 20.05 TV robot; 21.35 Ekran na ekranu; 22.35 Ženski krik - film. nosi naslov »Ti*. Gre za zares nekoliko drzen film, katerega namen pa je obdelati to kočljivo vprašanje na svojevrsten znanstven način. Pri snemanju tega filma je nemškemu psihologu pomagal neki poklicni filmski človek, režiser Ger-hard Zenckel. Seveda film nima nikakršne umetniške pretenzije niti ni njegov ustvarjalec mislil na to, pač pa ga je s strokovno pomočjo in z velikimi napori ter tudi s precejšnjimi stroški uresničil zato, ker se zaveda, kako je to vprašanje v nekaterih tudi močno razvitih državah močno pereče, hkrati pa je tudi prepričan, da vsakršno nadaljnje obravnavanje te zadeve na dosedanji način »še dolgo ne bo privedlo nikamor». Njegova ugotovitev je naslednja: *Dovolj je z besedičenjem, ki ne pripelje nikamor. Potreben je šok, pravi šok, ki bo prebudil prizadete in tiste, ki problem zanemarjajo..» Ker film obravnava kočljivo zadevo, je tudi v marsikateri fazi zelo kočljiv. Ni namreč lahko na platnu prikazati notranjost javne hiše, da bi vse to ne izpadlo osladno ali celo vulgarno. Ni lahko prikazati raznih drugih možnosti, ki obdelujejo to temo na drugačne načine. Zato je bilo nemškemu znanstveniku težko tudi najti ljudi, ki bi bili pripravljeni z njim sodelovati. Še prej pa se je nemški psiholog dolgo srečaval in sestajal z lahkoživkami, nesrečno poročenimi ženskami ali moškimi, z mladimi dekleti in z mladeniči, poleg tega je obdelal še veliko druge, tuje tvarine in vse tovrstne svoje izkušnje in tudi tuje ideje in ugotovitve obdelal na strogo znanstven način, da bi se v film ne vrinila vulgarnost in spolzkost. Pri tem mu je pomagal tudi sicer mlad, vendar sposoben režiser. In vendar so cenzorske oblasti v Wiesbadnu prepovedale film predvajati. Ko so si ga cenzorji ogledali, so se izrekli, da bi bil film primeren kot vzgojno sredstvo, da pa bi bilo treba kakšno preveč drzno sceno izločiti. Pedantni znanstvenik pa ostaja trdno na stališču, da v filmu ni nič vulgarnega in osladnega, kaj šele spolzkega in da zato ne bo iz filma nič črtal. Ljudje, ki jih ne bremeni lažna morala, pravijo da je film vsestransko pozitiven. V nekaterih listih so znani kritiki priznali, da je film Značilen po svojem *hu-manem pomenu in značaju». Nekdo je tudi zapisal, da ima film tduhovno vsebino». DVE PUBLIKACIJI: Diplomatska enciklopedija PARIZ, 3. — Tu je izšel sedmš zvezek diplomatske enciklopedije. Gre za veliko enciklopedijo, ki vsebuje diplomatsko dejavnost vsega sveta. Sestavo enciklopedije vodi stalni tajnik mednarodne diplomatske akademije bivši grški veleposlanik Frangulis. Sedmi zvezek obravnava diplomatska dogajanja zadnjih desetih let. Pri njem je sodelovalo 27 državmih poglavarjev, med katerimi John Kennedy, Eisenhotver, princa Sihanuk in Suvana Fuma, nadalje 47 ministrov za zunanje zadeve, 517 veleposlanikov, predstavnikov 91 držav. Vsak članek je opremljen s popolno dokumentacijo posameznega dogodka, ki ga obravnava. Pogosto so teze medseboj protislovne, tako da si more bralec ogledati sleherni problem z raznih zornih kotov. Članki so r enciklopediji razvrščeni po abecednem redu problemov, tako da se more bralec znajti v trenutku, ko išče razlago za ta ali oni problem. * * • Sladkovodna favna Kljub zavzemanju posameznikov in organizacij, med katerimi je tudi tltalia Nostra», se razmere v italijanskih rekah m jezerih in dneva v dan slabšajo in če se ne bo kaj spremenilo, bodo vse vode v Italiji v kratkem *mrtve». Po nekaterih podatkih je že več italijanskih rek in tudi kakšno jezero brez rib. brez vsakega živega bitja, ker so strupi in nesnaga, ki doteka iz tovarn v reke in jezera, pomorila vse, kar je bilo živega. Seveda velja to predvsem za industrijsko razvite predele severne Italije, še posebej za Lombar-dio. če pa se dogaja to v najbolj razvitem predelu Italije, je razumljivo, da podobne pojave zasledimo tudi v drugih razvitih predelih sveta, kjer se oblasti ne potrudijo, da bi vodstvom podjetij preprečile, da s svojo malomarnostjo uničujejo vodno favno. Nekdo je v zvezi s tem zapisal, da bodo ljudje prihodnjih generacij mogli spoznati sladkovodno favno nekaterih evropskih dežel le v prirodopisnth knjigah. K temu bo prav gotovo pripomogla nova publikacija, ki nosi naslov *Guida dei pešci d'acqua dolce delVEuropa, fino agli Urali e al Mar Caspio», ki jo je izdala milanska založba Labor, pripravila pa sta jo nemška strokovnjaka Wer-ner Ladiges in Dieter Vogt. za milansko založbo pa jo je prevedel prof. dr. Silvio Spand z genovske univerze. Knjiga obsega 280 strani in je opremljena s 425 ilustracijami. Ta publikacija spada v zvrst podobnih zbirk iste založbe, kot na primer z naslovom «Evropski ptiči» in tObalna vodna favna Sredozemskega morja*. STOLPEC INA KLJUČ ŽELEZNE BLAGAJNE Kako bi dosegli, da bi imeli o pravem času na razpolago primerno vsoto denarja, s katero bi rešili najvažnejša materialna vprašanja življenja? Na žalost ni mnogo takih, ki bi lahko brez obotavljanja in negotovosti pravilno odgovorili na to vprašanje, ni pa malo takih, ki sploh ne bi znali odgovoriti. Na vprašanje znajo brez dvoma pravilno odgovoriti tisti, ki so si pravočasno eskrbeli »ključ železne blagajne*. To so vsi tisti, ki so med raznimi oblikami življenjskega zavarovanja izbrali tako imenovano »mešano* obliko, to se pravi tisto, ki jo najraje izbere preko polovice vseh zavarovancev na svetu. Ko podpišete tako »mešano* polico, je prav tako, kot če bi spravili, v železno blagajno (železno blagajno INA) vsoto, prav vso zaželeno vsoto. To železno blagajno lahko odprete samo vi ali vaši dediči, ker obstaja samo en ključ, ki jo lahko odpre - vaša polica - ključ pa, dokler živite, imate vi. Odprite torej vi sami železno blagajno, ko boste dosegli tisto starostno dobo, pri kateri, navadno, delo začenja postajati breme; vsekakor pa bodo železno blagajno mogli odpreti vaši dragi v trenutku največje stiske. Karkoli bi se v vašem življenju zgodilo, je tista vsota v železni blagajni, pripravljena za uporabo: služila vam bo za dopolnitev vsote (pokojnine), ki vam pripada od obveznega zavarovanja in vam tako omogočala preživljati vedrejše dni na starost; obenem pa bo dragocena pomoč vašim družin-skmn članom v nepričakovanih težkih okoliščinah. n-u s? zavarujete s tako polico, pomeni da se osvobodite velikih skrbi in lahko mirneje živite. Ne mislite, da so zato potrebne velike žrtve' To pokažemo s primerom Tridesetletni človek si lahko tovi za čas, ko bo dosegel starostno dobo 60 let, 4 milijone hr, ce .vplačuje mesečno 10.000 lir (malo več kot 300 lir dnevno) največ 30 let. Ko doseže 60 let, bo dvignil svoje 4 milijone (m odgovarjajoče obresti). Lahko pa se tudi dogovori, da mu Jih izplačujejo kot življenjsko rento. Ce pa zavarovanec ne bi dosegel določene starostne dobe, bodo sorodniki (ali druae osebe, ki jih sam določi), takoj dvignili 4 milijone lir, ki tudi niso podvržene zapuščinskemu davku. Imeli smo že priložnost povedati, da je z zakonom dolo-vsak. ^varovanec lahko odbije od vsote prijavljenih dohodkov za dopolnilni m družinski davek vse obroke ki jih letno plačuje za svoje življenjsko zavarovanje, tako, da plača manj davka kot tisti, ki niso zavarovani. Zahtevajte, brezobvezno, nadaljnja pojasnila! Agencije INA so vam povsod na razpolago, da vas pouče in vam svetujejo Lahko nam pa tudi pošljete priloženi odrezek, ki ga prile-pite na.poštno dopisnico. Dobili boste vsa pojasnila in novice. ki jih želite izvedeti. vam žago- KDOR DOBRO PRERAČUNA SE ZAVARUJE | Im«.................. i Priimek................ Ulico.................. ' Poštni kodeks in mesto | Pokrojino.............. Spoštovani | IST1TUT0 NAZIONALE . DELLE ASSICURAZ10NI1 Via Sallustiana 51 I 00100 ROMA | PD/25 S PONEDEUSKE SEJE OBČINSKEGA ODBORA V GORICI Okoli 100 milijonov so namenili za ureditev cest in pločnikov Občinski svet bo cestnega podvoza razpravljal o splošnem načrtu za razširitev v Ul. Aguileia v znesku 400 milijonov lir osrednji predmet, ki so o njem razpravljali odborniki občine Gorica na svoji zadnji seji v ponedeljek zvečer pod vodstvom podžupana Candussija. Delo so razdelili v tri faze. V prvi (strošek 32 milijonov lir) bodo uredili v Ul. Car-so, Garzarolli, Levada, Antonini, Catterinl, Čampi, Battistig, Casale, Marzia, Rotta in Petrarca. V drugi skupini (28 milijonov) so pločniki v Ul. Natlsone (prvi del ceste), Osoppo, Persoglia, Lantieri, Brigata Re, Cordaioll, Farini, Sla-taper, Trg Fiume. V tretji skupini so dela za 40 milijonov v ulicah Brigata Avelllno, Brigata Campo-basso, Giulio Cesare, Brigata Gi-neo, Campagnuzza, Capodistria, Žara, Pola, Ristori, Brigata Trapani. S stroškom nekaj nad 700 tisoč lir bodo uredili prometni otok na križišču ulic 9 agosto in Nizza. Premaknili bodo obelisk v Podtur-Btt ter zmanjšali gredico na križišču, da bi izboljšali vidljivost in varnost prometa. Uredili bodo nadalje ulice Tonzig in Fetrogalli, kar bo stalo 13 milijonov. Retifi-cirali bodo Ul. Attimis in Brigata Treviso za 24 milijonov, Ul. Cipria-ni za 16 milijonov, zgradili bodo kakšnih 100 metrov opornega zidu na cesti proti Oslavju, retificirali in uredili bodo Ul. sv. Mihaela v Standrežu na odseku med begunskim naseljem in križiščem s Kraško ulico ter bodo za to delo potrošili 21 milijonov lir. Občinskemu svetu bodo predlagali odobritev splošnega načrta za Gorica CORSO. 17—21.30: «L’intrigo a Monteoarlon, R. Wagner in G. St. John. Ameriški barvni film. VERDI. 17.15: «La notte del generali«, P. OToole in Omar Sha-rif. Ameriški kinemaskope v barvah. Mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO. 16—22: «Wee- kend a Zuydcoote», J. P. Bel-mondo in K. Spaak. Ameriški ki-nemaskope v barvah. VITTORIA. 17—21.30: «56 giomi a Pecchino«, Ch. Heston in Ava Gardner. Ameriški kinemaskope v barvah. CENTRALE. 17.30: «Gli allegri pas-sa guai», S. Laurel in O. Har-dy. Ameriški film. Tržič AZZURRO. 18.30—22.30: «Dio non paga ii sabato«, L. Ward In R. Mark. EXCELSIOR. 17.30—22.30: «Joe 1’implacabile«, R. van Nutter, barvni film. PRINCIPE. 18.30—22: «Buttatl Bernardo«, E. Hartman in G. Page. Barvni film. Ronke RIO. 20—22: «Tom e Jerry, Top-Cat«. Ameriška barvna slikanica. EXCELSIOR. Zaprto. Javna dela, v pretežni meri ure- razširitev cestnega podvoza v Ul. ter seznanil odbornike z jevanje cest in pločnikov so bila; Aquileia za okoli 400 milijonov. | najem poslopja v Ul. Odbornik za javna dela Lupieri je1 kjer je bil nekdaj sedež nato predlagal ureditev nekaterih | ----------- šol, dela pri izgradnji mestnega oddajo v Leopardi, INAM. vodovoda in nakup zemljišča v in-j DrilZlIlSKl IZiet M PlVKO DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna Alesani, Ul. Carduc-ci 38, tel. 22-68. TR2IC Danes je v Tržiču odprta lekarna Centrale, Trg republike 26. tel. 72341. RONKE Danes je odprta lekarna «Alla 6tazdone» dr. Matitti, Vermegliano, Ul. Garibaldi 3, tel. 77446. dustrijski coni Odbornik za osebje Candussi je predlagal zaposlitev novega osebja, odbornik Tomassich je predlagal izplačilo stroškov za nakup zdravil potrebnih občanom. Občinski svet bo razpravljal o najetju posojila 25 milijonov lir pri goriški Hranilnici za ureditev dvorišča sv. Hilarija pred stolnico. Odbornik Fantini je predlagal izdelavo reklamnih napisov za oslavsko kostnico ter nakup prometnih znamenj. Predstavljal bo goriško občino na pripravah za sprejem kongresistov vsedržavnega kongresa časnikarjev Slovensko planinsko društvo iz Gorice je preteklo nedeljo organiziralo enodnevni avtobusni izlet na Pivko. Udeleženci so se odpeljali do Pivke jame pri Postojni, kjer imajo lepo urejeno gostišče in vikend hišice ter kamping. Od tu so se odpeljali v Predjamo ter si o-gledali znameniti Erazmov grad. Po ogledu Postojne so se odpeljali v Ilirsko Bistrico, kjer so se po ogledu mesta poklonili pred lepim spomenikom prekomorskih brigad. Domov so se vrnili preko Podgrada in Sežane. Imeli so lepo vreme DANES ZVEČER V RONKAH Občinski svet bo razpravljal o medobčinski kanalizaciji Resolucija o vojaških služnostih in drugi problemi na dnevnem redu Danes zvečer z začetkom ob 20.30 podelitev nagrade uslužbencem tro- p V 4 ljw SINOČI ODLOČILI V RIMU bo na županstvu v Ronkah izredna seja občinskega sveta. Dnevni red je precej obširen in vsebuje nad 20 točk. Med drugim bodo svetovalci obravnavali odobritev statuta za medobčinski konzorcij med Ronkami in ostalimi bližnjimi občinami za upravo skupne kanalizacije. Pogovorili se bodo nadalje o odobritvi stroškov za izdelavo načrta za skupno avtobusno službo med vsemi občinami tržiškega okraja; na dnevnem redu je tudi predujem medobčinskega vodovodnega kon-zoroija za 10 milijonov in najetje posojila za 15,6 milijona lir. Na začetku seje bodo obravnavali tudi več interpelacij in resolucij. Med njimi je tudi interpelacija o dograditvi občinskega športnega igrišča in resolucija o vojaških služnostih. Na tajni seji bodo obravnavali in odnesli z izleta najlepše vtise. ..................................................... min m ti imtiiMiiiiiuiim Hlinil m m ininii ii umu n miiMiiiimiiiiMiiiM milili mn ii iiiiiiiiiimiiiiiiMll TISKOVNA KONFERENCA V NOVI GORICI Proslava 2B-letnice protifašističnega upora v znamenju vsestranskega sodelovanja in miru Protifašistično prebivalstvo Primorske je z vstajo položilo temelje mirnega in aktivnega sodelovanja ob goriški meji - Tiskovno konferenco je imel predsednik pripravljalnega odbora B. Babič Odbor aa pripravo proslave vseljudske vstaje protifašističnega prebivalstva Primorske leta 1943., v kateri so poleg plebiscitarnega odziva pripadnikov slovenskega naroda sodelovali tudi italijanski delavci iz Tržiča ter bližnjih občin, je priredil v ponedeljek zvečer v palači občinske skupščine Nova Gorica tiskovno konferenco, na kateri je predsednik tega odbora Branko Babič — ob prisotnosti predsednika občinske skupščine Nova Gorica Milana Vižintina ter vodje službe za informacije in tisk pri občinski skupščini Nova Gorica Cvetko Nanut — pojasnil izhodišča in okvir proslave, ki bo v nedeljo 15. septembra ob 11. uri (po jugoslovanskem času) v Novi Gorici in na katero sodijo, da bo prišlo okoli 100 tisoč udeležencev iz vseh krajev Slovenije, iz zamejstva ter drugih krajev Italije. Proslava vstaje hoče predvsem postaviti v ospredje enotnost in množičnost odpora protifašističnih sil slovenskega in italijanskega naroda na tukajšnjem področju, na osnovi katere so se v povojnih letih razvijali novi odnosa ob tej meji, ki ne zajemajo samo gospodarskega in kulturnega sodelovanja, ampak tudi političnega ter so v dobršni meri ugodno vplivali tudi na meddržavne odnose med Jugoslavijo in Italijo. Te kvalitetno nove odnose ob tej meji, ki jih karaktenzirajo skupni napori za čdmboljše medsebojno spoznavanje, sodelovanje in krepitev miru v tem delu Evrope, hoče manifestacija 15. septembra saimo še bolj podčrtati ter jih okrepiti. «M1 smo na to manifestacijo povabili vse italijanske odporniške organizacije — je dejal predsednik odbora Branko Babič — ki so sodelovali v skupni borbi slovenskega in italijanskega protifašističnega prebivalstva ali ki so se v tej deželi na kakršenkoli način borili proti nacizmu. O tem širokem duhu, ki nas preveva, smo že obvestili tudi predstavnike dežele ter jih povabili, da bi se skupno s predstavniki vseh mejnih občin u-deležili našega slavja. Zdi se nam potrebno poudariti, da je ravno v | sedanjem trenutku nujno potrebno z odgovornostjo podpirati vse o-blike sodelovanja, da bi se razvejani stiki ob meji, še nadalje širili in krepili. Prepričan sem, da ljudje pozdravljajo učvrščevanje sodelovanja, pa naj živijo v takšnem ali drugačnem družbenem sistemu. Nas zadovoljuje razumevanje, ki so ga predstavnika sosednjih italijan skdh krajev — je ob zaključku dejal Branko Babič — pokazali do političnega koncepta proslave od pora v Novi Gorioi«. Nedeljski dopoldanski program ho obsegal politični govor in nastop združenih pevskih zborov. Ob tej priliki bo shod slovenskih in italijanskih partizanskih formacij, prireditve v okviru tega praznika pa bodo že v soboto popoldne in zvečer. Tiskovne konference so se poleg predstavnikov slovenskih časopisov in radiotelevizije udeležili tudi številni časnikarji iz Gorice, ki so zastopali slovenske in italijanske liste. Mednarodne balincarske tekme v Ronkah Tri balincarska društva v Ronkah so organizirala v zadnjih dneh mednarodno balincarsko tekmovanje, ki se ga je udeležilo kar 13 balincarskih ekip domačih in iz sosednje Slovenije. Sodelovalo Je pet ekip iz Slovenije in sicer z Jesenic, iz Radovljice, Postojne in Nove Gorice. Ta slednja je zasedla tretje mesto. Prvo in drugo mesto pa so zasedli domačini. Pri podelitvi nagrad so bili prisotni tudi predstavniki oblasti. Zaradi nafte na cesti je avto zaneslo v zid Prejšnji večer ob 22.45 so pripeljali v goriško splošno bolnišnico 25-letnega Aleksandra Marca iz Gorice, Ul. Aosta 23, ki se je ponesrečil istega popoldne okrog 14. ure na Ul. Aquileia v bližini železniškega podvoza. Zdravniki so mu ugotovili udarec na lobanjo in druge poškodbe ter so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju. Marc se je peljal z avtom balil-la 501, ki ga je šofiral 42-letni Antonio Pischi, ki stanuje z njim v isti hiši, iz Ločnika proti Gorici. Pri podvozu je šofer pritisnil na zavore, ker pa je bila na cestišču polita nafta, je zaneslo vozilo v oporni zid podvoza. Šofer ni bil poškodovan in tudi vozilo Je utrpelo le manjše poškodbe. šarinskega urada za leto 1967. Iz tržiške bolnišnice V tržiški ladjedelnici se je včeraj ob 11.30 ponesrečil pri delu 53-letni Giovanni Buttignon iz Tržiča Ul. IX giugno 59. Kavelj, ki je visel z nekega žerjava ga je udaril v glavo, zaradi česar Je dobil rano na lobanji ter so ga morali pridržati na kirurškem oddelku za 15 dni na zdravljenju. Na delu se je ponesrečil tudi 61-letni Remo Scr&zzolo iz Selc št. 14, ki ga je na ramenu ranila deska, ki Je padla nanj. V bolnišnici so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju. Biser si je med igro vtaknil v nos 5-letni Tullio Burra iz Tržiča. Ko pa ga je hotel zopet potegniti ven, se je kroglica zarila v nosnico in nikakor ni hotela več ven. Tudi prizadevanja staršev so bila zaman. Morali ao v bolnišnico, kjer mu je zdravnik potegnil biser ven in ga poslal olajšanega domov. Smrtna nesreča moškega iz Gradiške Na cesti med Pordenonom in Vidmom pri vasi Pasian dd Prato se je zgodila huda prometna nesreča, pri kateri je izgubil življenje 70-letni Antonio Bressan iz Gradiške, medtem ko sta bila dva potnika in šofer ranjena. Bressan je umrl med prevozom v videmsko bolnišnico. Iz goričkega matičnega urada V goriškem matičnem uradu so včeraj prijavili dve rojstvi in štiri smrti. Rojstvi: Daniela Glessi in Giulio Daddone. Smrti: eno leto stara Valentina Humar, kamionist 33-letni Angelo Tessari, Maria Cabas, por De Martin in 46-letni Giovanni Covassi-Cossellu. iiiiiiiiiiiiiMiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHimiimiiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiHiiiaiHimiiitiilliiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiii NA PODLAGI PREDLOGA ZAKLADNEGA MINISTRA Delovanje zemljiškega zavoda bodo razširili na vso deželo Zadeven predlog deželnega odbornika Tri-panija je ustavno sodišče svoj čas zavrnilo Zakladni minister Colombo je predložil obema parlamentarnima zboroma zakonski osnutek, ki ga je prejšnje dni odobril ministrski svet, da bi dejavnost zemljiškega kreditnega zavoda iz Gorice razširili na celotno območje dežele Furlanije • Julijske krajine. Podobno pobudo je pred dvema letoma dal odbornik za finance dr. Tri-pani. Deželni svet je soglasno odobril ukrep, katerega je na podlagi predloga vlade zavrnilo ustavno sodišče. To svojo odločitev je ustavno sodišče utemeljilo z nepristojnostjo deželne ustanove, da se vmešava v kreditno poslovanja. Dasi-ravno je ustavno sodišče ta predlog zavrnilo, je navzlic temu priznalo veljavnost ukrepa, ki je težil za tem, da se na celotno področje dežele razširi poslovanje edinega zemljiškega denarnega zavoda obstoječega v deželi, ki je med dru- gim usposobljen za finančne operacije v nekaterih območjih Furlanije in tržaške pokrajine, in pa, seve, v goriški pokrajini. Poziv ustavnega sodišča je vlada sprejela. Njegov namen je doseči čimvečjo učinkovitost zavoda na celotnem deželnem območju v korist gradbnega razvoja. Kakor je že finančni odbornik dr. Tripani dejal med obrazložitvijo v deželnem svetu, bo moral zemljiški zavod sodelovati s hranilnicama v Trstu in Vidmu ter okrepiti svoje možnost; po izstavljanju ter plasiranju zemljiških obveznic, da bd na takšen način zadostil vsem zahtevam po gradbenih kreditih. S predložitvijo vladnega zakonskega osnutka, o katerem izražajo željo, da bi bil v parlamentu čim-prej sprejet, je bila z uspehom kronana važna akcija deželne uprave. V italijanski olimpijski reprezentanci 178 tekmovalcev in 23 spremljevalcev V nekaterih disciplinah bodo sezname dopolnili kasneje - Največ bo atletov: 28 - Na seznamu le 8 žensk RIM, 3. — Predsednik Italijanskega olimpijskega odbora odv. Onesti je nocoj predstavil časnikarjem italijansko olimpijsko reprezentanco. ki se bo udeležila letošnjih iger v Mehiki. Reprezentanca bo štela skupno 178 tekmovalcev In več članov spremstva ter vodstva. Žensk bo samo 8 in sicer 4 atletinje in 4 sabljačice. število olimpijcev v posameznih disciplinah bo naslednje: atletika 28, dviganje uteži 8, veslanje 15, kanu 2, kolesarstvo 20, telovadba 7, plavanje 6, vaterpolo 14, skoki v vo- do 3, košarka 13, moderni peteroboj 4, boks 14, sabljanje 17, konjski šport 9, streljanje 7. jadranje 11. Poleg tega bodo v Italijanski reprezentanci še zdravniki, maserji, kuharji, člani vodstva, trenerji, sodniki in drugi. Prvi bodo odpotovali v Mehiko košarkarji (11. septembra), zadnji pa igralci tenisa (5. oktobra). Ostali reprezentanti bodo odpotovali v več skupinah z letali. Predsednik Onesti je povedal, da bodo znašali stroški za vsakega olimpijca po- MiiiiiiMiiitmiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiitiiiiiimiMHiumiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiitiiii OLIMPIJSKE VESTI UISP obsoja dogodke v CSSR in bojkot športnih prireditev Italijanska športna grade v športu tik zveza obsoja umetne pre. pred olimpijskimi igrami RIM, 3 — Italijanska ljudska športna zveza UISP (Unione It,a-liana Šport Popolare) je v posebnem sporočilu izjavila, da «obsoja poseg petih držav varšavskega pakta proti Češkoslovaški, s katerim so kršile pravico do suverenosti in samoopredelitve narodov«. Ker predstavlja tudi šport priložnost za ohranitev ali povrnitev prijateljskih odnosov med narodi «UISP poziva športnike njihove nacionalne športne zveze in mednarodne športne organizacije, da se izognejo vsaki špekulaciji in odbijejo vsako težnjo za prenašanje tistih nasprotij in trenj v šport, ki često označujejo politični svet« — «Vodstvo UISP« — zaključuje izjava — «izraža svoje neodobravanje do ukrepov vseh tistih, ki so v teh dneh zopet sku šali zgraditi umetne pregrade, ki so v bistvu protišportne in to komaj nekaj tednov pred začetkom letošnjih olimpijskih iger«. IZENAČEN SVETOVNI REKORD Zacharie Zorn (ZDA) 100 m prosto v 52”6 LONG BEACH, 3. - 21-letni ameriški študent iz Los Angelesa Zacharie (Zac) Zom je na izbirnem tekmovanju za ameriško olimpijsko reprezetnanco izenačil svetovni rekord na najkrajši in najhi-trejši progi 100 m prosto s časom 62"6, Zom, ki je visok 195 cm in je že dve leti med najbolj obetajočimi ameriškimi plavalci je tako izenačil rekord, ki ga je pred njim prvi postavil lani na vseameriških igrah v Winnipegu njegov rojak Ken Walsh. Ta se je zdaj uvrstil za Zornom na drugo mesto s časom 53”, 3. pa je bil Mark Spitz s časom 53”3. Štirikratni olimpijski zmagovalec iz Tokia Don Schol-lander je bil z rezultatom 53”4 šele peti in je tako tudi tukaj izpadel iz ameriške olimpijske ekipe. V Mehiki torej ne bo branil svojih olimpijskih rekordov na progah za posameznike. Uvrstil pa se je v reprezentanco na progah 200 m prosto in v štafeti 4x200 m, z kateri je zmagal tudi v Tokiu. V okviru tega prvenstva je 16-letni Jack Horsley postavil nov ameriški rekord na 200 m hrbtno k časom 2’08”8 In je trenutno s tem rezultatom drugi najhitrejši plavalec na svetu. Horsley je veliko odkritje letošnje ameriške plavalne sezone. MOTOCIKLIZEM DOUGLAS, 3. stičnih dirkah - Na motocikli-otoku Man sta prečno približno po milijon lir- Vsi reprezentanti bodo oblečsri v tradicionalne enotne sinje oblike z belimi klobuki moški in belimi čepicami ženske. Med popoldanskim zasedanj eri CONI so sestavili tudi posebno poslanico, v kateri so izrazili globoke simpatije češkemu in slovaškj" mu narodu. V poslanici so tu® izrazili željo, da bi na letotol«1 olimpijskih igrah nastopili vsi tli* movalci, ki niso kršili olimpijsk® določil in bi tako tudi športniki doprinesli k slogi med narodi, bi bil to dokaz, da se športa® z nasiljem ne strinjajo in ga obsojajo. se smrtno ponesrečila britanska vozača - 29-letni Perrier in 22-letni Ray. V zadnjih štirih dneh so se v Angliji ubili že 4 dirkači. HIU|||inilllllHIHIIIIItllHIIIHHIIIIiniHininilHHtnill|iHIHHHIHIHIIHIIIIIHIHIHIIIIIHIIIIHIIHHUIlHHl| dolgo, grobo stesano mizo, ki je bila postavljena na hod » gosposke hiše. Ta hodnik, ki so ga podpirali stebri, se ie kel po vsej dolžini gosposke hiše in je bil odprt proti v®* « mu patinu na finci. To stebrišče je bilo kot v vseh ameriškem tropskem pasu tisti prostor, kjer so se hi , ljudje podnevi, jedli, zapravljali čas v visečih mrežah ih so ženske in dekleta šivale in opravljale ročna dela. . , jcaJ' Dolga, grobo stesana miza, ki je bila postavljena je bila pokrita s pisanimi, cenenimi prti iz bombaževih?- fl. nes je bila miza bogato obložena s skledami, polnimi £^)(-rdečega mola, pečenimi purani in petelini, svežo solato, 5i kimi količinami prepečenca, škatlami s sardinami ih *' z Aljaske, velikimi košarami, ki so bile do roba napo>n^. z ananasom, bananami, agucates, mangom, chxrimoyas ih *J„i( gimi tropskimi sadeži iz tiste pokrajine. Kakih pet steK ^ španskega vermuta in muškata je stalo tu in tam na d JjO deskah, ki so služile kot miza. Vina ni bilo dosti F'n(l ^ se je opravičil zaradi majhnega števila steklenic, Nihčeg iV ni zameril, saj je vsakdo vedel, da ni bilo lahko imeti n*' it logi velike količine vina v tako oddaljenih pokrajinah- jjfo je bil fmquero dovolj razumen in je vedel, da bi bilo p vino, še posebej večje količine dobrega vina, izgublje0^' oficirje, ki jih je moral tukaj rediti kot nepovabljene Ti niso znali ceniti dobrega vina. In poleg tega je bil ^ jjjfl' ro dovolj pameten, da je večje količine dobrega vina nil zase za resnične pojedine na čast veleposestnikom, P™jji? ijev in njihovih družin, ki jih je lahko sijajno in slf, t?i pogoščal Ti so poznali dobro umazan, kakor tudi oni niso bili slavje sledil je lanko sijajno in ^ t)>‘ vino. Do njih ni mo*01 Jjili ili umazani, kadar so Prl (Nadaljevanje UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCH1 6, II, TELEFON 93-808 ta <4-638 - Poštni predal 859 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio l/l, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, «5 823 - NAROČNINA: mesečne H® ^ vnaprej, četrtletna 2.230 ur, polletna 4.400 Ur, celoletna 8.100 Ur SFRJ posamezna številka * tednu ta nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaške*8,! Iif Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, D2S, Ljubljana, Stari trg 3/1, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 601-8-270/1 — OGLASI: Gena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 2«u, osmrtnice iw ur - Mali ogl"*' beseda — Oglasi za tržaško ta goriško pokrajino se naročajo pri upravi, — Iz vseh drugih pokrajin Italije prt «Societš PubbUcltš Itallana« — Odgovorni urednik: Sl ANlSLAv ' NKO _ izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst