poltn'ni plačana v gofovfvtf Maribor, torek 21. maja 1935 st«v 115 Le,° 'x ,xv,) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Oradnlgtvo in uprava; Maribor, do.poaka ul. 11 / Telalon uradnittva 2440, uprava 246C lahaja razen nadalja In praznikov vsak dan ob 16. uri / Valja masačno prejeman v upravi ali po poStl 10 Oln, dostavljen na dom 12 Oln / Oglasi po oanlku / Oglasa •prejema (udi oglasni oddalak Jirtrs- v L|ubl|anl / PoStnl čekovni račun «. 11.406 »JUTRA" Šovinisti v konkurzu Skoro neopaženo je šla te dni skozi ^sopisje vest, da so proti »Društvu pro kujajočih se Madžarov«, ki ima svoj se-dež v Budimpešti, njegovi upniki stavili Predlog na otvoritev konkurza in da so ^ani društvenega vodstva pozvani, da aH plačajo društvene obveznosti ali pa Dolože razodetno prisego. Sodna razprava je razpisana na 24. trn. Povprečnemu čitatelju, ki se le bolj toalo ali pa morda celo nič ne zanima za Politično življenje, je bila ta kratka časopisna vest nerazumljiva in je šel preko nje. Kdor pa je zasledoval tekom zadkih lat dogodke doma in v sosednih državah, kdor je zasledoval politično-[azvojne prilike zlasti v naši sosedi Mad zarski, kdor je posebej podrobno zasledoval razprave in poročila povodom Marsejskega atentata, zanj ni mogla biti Sornja vest brez vsakega interesa. Za-ftaj v vse afere, ki smo jih imeli tekom Zadnjega desetletja z madžarsko sosedo, zlasti pa v marsejski zločin je bila zapletena organizacija »probujajočih se Madžarov«. Ustanovljeno od najstrupenejših madžarskih šovinistov je to društvo postavilo za cilj madžarski notranji in zunanji Politiki skrajni šovinizem v narodnem Pogledu na znotraj v madžarski državi, popolno uničenje vsega nemadžarskega |elementa, na zunaj pa zlasti politiko | skrajne- nestrpnosti, celo sovražnosti na-Pram vsem trem državam Male zveze, ki jo obkrožajo in oklepajo. Revizija trianonske mirovne pogodbe, ne mirnim llMfem. ampak nasilno, vpostavitev nekdanje Ogrske 3 priklopitvo vseh dežel, ^ so spadale nekdaj pod krono Sv. Šterna, torc-i Hrvatske in Slavonije, Prekmurja, Slovaške in Sedmograške, Banata in Vojvodine: ta velikomadžarski po-eni program za obnovo nekdanje Ogr-fKe. k: bi naj v svojih mejah zopet ime-Poleg madža ke manjšine slovansko-riItnunsko večino, katero bi pa madžarska manjšina s svojimi tekom stoletij Dreizkušanimi sredstvi raznarodovalne Politike zopet gnjavila in ubijala do popolnega iztrebljenja, so postavili »probu-'3.ioai se Madžari«. Ti cilji bi bili morda dosegljivi, da ni Pilo velike svetovne vojne in vseh njenih to,li strašnih, a v pogledu narodne samoodločbe vendarle tudi blagodejnih posledic. Vsega tega pa madžarski šovinisti liso videli: zapirali so si oči pred golimi dejstvi; menili so, da bodo z demonstra-ci)ami proti Jugoslaviji izzvali njen razpad; da bodo z najemanjem uigoslovenskih janičarjev in makedonskih zločinov za umore in razdejanja razbili mogočno tvorbo, ki se ji pravi Jugoslavija, ^se svoie nade so polagali v marsejske ?ločince. katerim so — kakor je to jugoslovanska obtožba Dred najvišjim svetnim forumom v Ženevi jasno dokaza! — s pomočjo in sredstvi države in "ienih organov pripravljali teren za izvršitev najgnusnejšega umora v zgodo-vihi narodov. Zaman! Kakor granitna ^ala je stal jugoslovenski narod in nje-?^¥a država in onemogel se je zrušil ob ^li madž; irski šovinizem, žalostni konec Društva probujajočih Madžarov pomeni tudi konkurz mad-f^rskega šovinizma. Madžarski narod se ^ nioral otresti še zadnjih ostankov te-šovinizma, a ko'hoče v naglem razvo- Oštsa vse Evrope obrnjena proli Berlina Precž sevorom Adoifa Hitlerja — Najusodnejši teden po svetovni vo^ni — Kal bo povedal voditelj Nemčije - Laval obišče Berlin? LONDON, 21. maja. Angleški listi opozarjajo na tekoči teden in pravijo, da predstavlja enega najvažnejših in najkri-tičnejših po svetovni vojni. Ta teden zaseda svet Društva narodov, vršil se bo velik zunanjepolitičen govor Adolia Hitlerja v državnem zboru, v Londonu pa bo debata o oborožitvi v zraku. Ti trije viliki dogodki bodo, tudi brez ozira na manjše epizode, ki se bodo odigravale v tem tednu, usodni za nadaljnji razvoj položaja v Evropi. Položaj v Ženevi je kritičen, obstoja pa upanje, da se bo na prizadevanje 'Anglije oziroma Edena posrečilo odbiti konico italijansko-abesin-skemu konfliktu in doseči imenovanje razsodiščnega odbora. Glede debate v dolnji in gornji angleški zbornici je izven vsakega dvoma, da bo njen rezultat ta, da se oborožitev Anglije v zraku potroji, kar pomeni, da Anglija končno opušča svoja prizadevanja za razorožitev Evrope. Kako se bo razvijala debata, je odvisno od tega, kakšen bo govor Adolfa Hitlerja, Mnogi listi mislijo, da bo Hitler stavil predlog, da se skliče nova mirovna konferenca, toda angleški listi dvomijo, da bi se tak predlog mogel resno diskutirati. LONDON, 21. maja. Kako velik pomen se pripisuje nocojšnjemu Hitlerjevemu go voru dokazuje še to, da se sestane takoj po tem govoru k seji angleška vlada, ki bo natanko proučila Hitlerjeva izvajanja in pripravila material za jutrišnjo debato v spodnji in gornji zbornici o zunanji politiki. Listi napovedujejo, da bo Hitler govoril zlasti o rusko sovjetskem paktu in njegovem uplivu na locarnski pakt. Obenem bo stavil konkretne predloge za organiziranje miru in kolektivne varnosti, ki bodo omogočili nova pogajanja med Nemčijo in zahodnimi velesilami. PARIZ, 21. maja. Pariz in vsa Francija pričakujeta z največjim zanimanjem Hitlerjev govor. V političnih krogih je pa napetost še večja, ker je bilo na sestanku med Lavalom in Goringom na Poljskem govora o stvareh, ki bi mogle upli-vati na Hitlerjeva izvajanja. Za mnoge je Nemčija še vedno uganka, ki naj jo razreši Hitlerjev govor. »Journal« poroča, da so pogoji za direktna pogajanji med Francijo in Nemčijo že ustvarjeni in je zato verjetno, da obišče Laval v drus! polovici junija Berlin. Zasedajte sveta O us*va narodov DNEVNI RED ZASEDANJA. V OSPREDJU SPOR V AFRIKI. LAVAL OD- Y Budimpešti, kjer se bo sestal z ne nistrski predsednik še tekem tega tedna na potovanju v Beograd, zadržal POTUJE V ŽENEVO DREVI. ŽENEVA, 21. maja. Pod predsedstvom ruskega zunanjega komisarja Litvinova, se je pričelo včeraj redno zasedanje Društva narodov. Kakor na vadilo, je bila najprej tajna seja, na ka teri se je določil dnevni red zasedanja, ki bo trajalo, kakor se sodi, približno sedem dni. Na prvem mestu dnevnega reda je italijansko-abesinski spor, da-si je Italija zadnje dni poizkusila vse, da se ta zadeva v Ženevi ne bi razpravljala. Nadalje pride na dnevni red sporočilo o finančnem položaju Avstrije, Madžarske in Bolgarije, potem se vzamejo v pretres neka manjša vprašanja Gdanska in nazadnje vprašanje saarskih emigrantov. Obenem se bo pa razpravljalo tudi o likvidaciji mar-seilleskega atentata v zvezi z Madžar sko. Poročilo o tej zadevi je pripravil nistra lord Eden. Eden bo podal svoje poročilo v petek ali v soboto, ako bo dotlej že končana debata o sporu med Italijo in Abesiuijo. Razprava bo naj-liifce tajna, ker se s tem strinjajo (udi vse tri države male antante. Ako bo Društvo narodov v zaključni diskusiji o inarseilleskem atentatu sprejelo skle pe. ki bodo v skladu z že sprejeto resolucijo. bo spor naglo likvidiran. PARIZ, 21. maja. Laval, ki je prispel včeraj iz Poljske, se odpelje drevi v Ženevo, kjer je njegova navzočnost za radi poostritve soora med Italijo In Abesinijo in kritičnega položaja Društva narodov neobhodno potrebna. Zaradi tega je Laval le zelo na kratko referiral predsedniku republike in pred sedniku vlade o svojem potovanju. Seji ministrskega sveta bo podal obšir- namestnik angleškega zunanjega mi- nejše poročilo pozneje JU svetovnih dogodkov držati korak in Prilagoditi realnim prilikam in zahtevni nove dobe 'ter v mirnem sožitju in esneni gospodarskem sodelovanju z );se.ni svojimi sosedi ustvarjati predpo-■ečenih, da so jih morali zaklati. Škoda ,e precej visoka, znaša okrog 60.000 dinarjev in je krita le deloma z zavarovalnino. Na kakšep način je ogenj nastal, še ■>i ugotovljeno. MARIBORSKI JAVNOSTI! Nedelja ,(>. t. m. bo sokolski praznik. Šestero so-MJlskili društev bo priredilo skupno javni nastop v idiličnem Ljudskem vrtu. Ob '4.30 bo povorka s Kralja Petra trga, ob 5.30 pa bo nastop s pestrim sporedom, ii ga bo izvajalo 1600 telovadcev in telovadk ob sodelovanju vojaške godbe. Po ri Ormožu. Premestitve v sodni službi. Premeščeni 'so služitelji: Fran Gregorij iz Ma-ibora v Slov. Bistrico, Anton Hing z Vrhnike v Ptuj m Marija Volačnikova iz Celja v Slov. Bistrico ter Miha Grobov-šek iz Murske Sobote v Ptuj. Upokojitve v železniški službi. Upokojeni so železniški uradniki: Rudolf Orthaber, Anton Kaučič, oba v Mariboru, Franc Smodiš na Pragerskem in Mihael Kunej v Ljutomeru, nadalje zvani- čniki: Franc Derenčin, Anton Pavlin, Ignac Samec, Mihael Kobljer, Filip Meglič in Alojzij Šeruga, vsi v Mariboru ter Matevž Dolničar na Pragerskem. Žrtev materinstva. V mariborski po-rodišnici je umrla inženjerjeva žena ga. Gabriela Zenarjeva iz Rajhenburga. Svoje mlado življenje, bila je stara komaj 25 let, je morala darovati na oltar materinstva. Njeno truplo so prepeljali iz Maribora v Rajhenburg, kjer so ga pokopali na tamkajšnjem pokopališču. Pogrebne svečanosti v Gornji Radgoni. Pogrebnih svečanosti ostankov žrtev radgonskega upora in padlih borcev za našo severno mejo, ki bodo na praznik Vnebohoda, 30. t. m., se bo najbrže udeležil tudi oddelek naše vojske. Potek svečanosti pa bo prenašala po možnosti tudi ljubljanska radio-oddajna postaja. Učiteljišče v Mariboru zasigurano. Na svoječasno intervencijo učiteljskega društva za Maribor mesto je prišlo od centralne organizacije iiz Beograda obvestilo, da je tudi za Maribor učiteljišče za-sigurano. Opusti se torej namera, kakor je bilo v načrtu predlagano, naj bi bilo v bodoče učiteljišče le na sedežu banovine. Na intervencijo centralne učiteljske organizacije ostane v naši banovini dvoje učiteljišč, eno v Ljubljani in drugo v Mariboru. Otvoritev brzojava in telefona pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Pri pošti Sv. Jurij ob Ščavnici so otvorili tudi telefonsko javno govorilnico, ki je bila izročena pred krat kini javnemu prometu. Tamkajšnja pošta opravlja sedaj tudi brzojavno službo. Predavanje o tuberkulozi za našo mladino. V okviru protituberkuloznega tedna je predaval danes dopoldne ob 9. uri v veliki unionski dvorani o tuberkulozi specialist za notranje bolezni g. dr. Varl naši srednješolski mladini. Današnjega predavanja so se udeležili dijaki vseh mariborskih srednjih šol. Jutri pa bo g. dr. Varl predaval dijakinjam vseh mariborskih srednjih šol ob 9. uri dopoldne v veliki unionski dvorani. Današnjemu predavanju je naša srednješolska mladina sledila z velikim zanimanjem. Predavatelj jim je jasno predočil tuberkulozo kot morilko človeštva, ki jo moramo zatirati z vsemi sredstvi, če hočemo, da bo ostal zdrav naš narod in da bo zdrava naša bodočnost. Binkoštno potovanje na Oplenac in v Beograd. Društvo »Putnik« priredi za binkoštne praznike skupinsko potovanje na Oplenac. Odhod iz Maribora v soboto, dne 8. junija ob 17.58, prihod v Beograd v nedeljo ob 6.40, odhod iz Beograda 8.20, prihod v Mladcnovac 10.00. odhod iz Mladenovca 18.30, prihod v Beograd 20.00. Prenočevanje v Beogradu. V ponedeljek ogled mesta. Povratek iz Beograda ob 23.10, s prihodom v Maribor 11.14. Vožnja Maribor - Mladcnovac - Oplenac in nazaj brzovlak, stane II. razr. Din 330.—, III. razr. Din 230.—. Ker je število potnikov omejeno, prosi- mo vse interesente, da se čim prej prijavijo j>ri »Putniku« Maribor, Aleksandrova c. 35, tel. 21-22. »Putnik« Celje, Aleksandrov trg, tel. 119, »Putnik Št. Ilj in »Putnik« Gornja Radgona. S »Kraljico Marijo« po Sredozemskem morju. Četrto potovanje našega največjega in luksuznega parnika »Kraljica Marija« s bo vršilo od 5. 6. do 22. 6. z ogledom Dalmacije, Aten, Varne, In-stanbula in Rodosa, peto potovanje od 18‘. 7. do 3. 8. z obiskom Dalmacije, Malte, Alžira. Južne Španije in Sicilije, šesto potovanje od 4. do 19. 8. z obiskom Dalmacije, Italije, Tripolisa, Malte in Krfa ter sedmo potovanje od 9. do 29. 10. z ogledom Dalmacije, Rodosa. Cipra, Sirije, Palestine in Egipta. Cena znaša od Din 3.500 dalje. Kdor hoče imeti naj-lepše počitnice in si ogledati nešteto veli častnih objektov in čudes jugu, naj se pri javi pri »Putniku«. Maribor, tel. 21-22 in Putniku Celje, tel. 119, kjer se dobe vse natančnejše informacije, preskrba viz, valute po najugodnejših dnevnih tečajih, prospekti, rezerviranje kabin itd. Usmiljenim srcem. Kdo med mariborskimi ali okoliškimi hišnimi posestniki bi se usmilil uboge družine delavca Karla Pipenbacherja, ki že nekaj dni stanuje pod milim nebom, ker je bila deložirana. Uboga delavčeva družina ima 4 nepreskrbljene otroke v starosti od 1 do 13 let. Mož in žena pa sta še zdrava in krep ka in bi bila pripravljena prijeti za vsako delo. Usmiljeni posestnik naj bi iz dobrote sporočil naslov upravi našega lista. »Izlet v neznano«, k: ga priredi na praznik, dne 30. maja 1935 Avtobusni promet M. P. s svojim luksuznim auto-carom »Rdeči Francelj« vlada med občinstvom veliko zanimanje. Ker je na razpolago le še nekaj mest, naj interesenti čim preje prijavijo udeležbo vodstvu autobusnega prometa, Glavni trg 26, kjer dobe tudi ostale informacije (tel. 22-75). Cena le 60 Din za osebo. Najlepši majniški izlet. Iz »Nanosa«. V sredo 22. t. m. ob 20. uri govori učitelj Jakopec Karl o vtisih in doživljajih na naši severni meji. Jadralni letalci, sekcija Studenci vab: člene za sredo 22. maja ob 19. (7.) uri na važen sestanek v gostilno Majhenič. Pridite vsi točno! Nočna lekarniška služba. Jutri v sredo bosta imeli nočno lekarniško službo dvor na Vidmarjeva lekarna »Pri Arehu« na Glavnem trgu in Sirakova lekarna »Pri angelu varhu« na Aleksandrovi cesti. Radio Ljubljana. Spored za sredo 22. tm. Ob 12: plošče; 12.45: poročila; 13: čas, vreme, obvestila; 13.15: radio-or-kester; 14: vreme, spored, borza; 18: plošče po željah; 18.20: pogovor s poslušalci; 18.40: čas, poročila, spored, obvestila; 19: radio-orkester; 19.30: nacionalna ura; 20: predavanje; 21.30: čas, poročila, spored; 22: plošče. Sirov napad. V Gačniku je neznanec navalil s kamenjem na posestnikovega sina Rudolfa Marka in mu povzročil tako nevarne poškodbe na glavi, da se je nezavesten zgrudil na tla. Fanta so našli ljudje v mlaki krvi ii*. so ga takoj spravili v mariborsko bolnišnico. Za drznim storilcem pa poizvedujejo orožniki. Grdo maščevanje. Strojevodja Feliks Šlager, stanujoč v Studencih, je imel hudega sovražnika, ki se je grdo maščeval nad njegovo imovino. Navrtal mu je trs, kar je imelo za posledico, da se je posušil in mu s tem povzročil okrog 1000 Din škode. Strojevodja je osumil maščevanja nekega soseda in ga prijavil orožnikom, ki so uvedli preiskavo in ga prijavili državnemu tožilstvu. Kruto plačana gostoljubnost. Sinoči sta popivala v neki mariborski gostilni v Vetrinjski ulici krošnjar R. K. in neki njegov znanec. Krošnjar je svojega znanca lepo pogostil z jedačo in pijačo. Ko pa je hotel diti, ga je njegov znanec pred slovesom med vratini objel in mu pri tem v naglici iti zelo spretno potegnil iz notranjega žepa listnico, v kateri je imel nad 3000 Din in razne dokumente. Krošnjar je opazi! tatvino, ko že za njegovim znancem ni bilo ne sluha ne duha in ie Prijavil zadevo mariborski policiji. Nezgode. V Dolgošah je pri sekanju drv odseka! dostavljačev 9-Ietni sinček Rajmund Krobal svojemu mlajšemu bratu po nesreči kazalec na desni roki. V, Narodno giedaiisce REPERTOAR. Torek, 21. maja ob 20. uri: «Idealen soprog«. Zadnjikrat. Najnižje cene od Di« 15.— navzdol. Sreda, 22. maja ob 20. uri: »Prebrisani Amor«. Znižane cene. Red D. Zadnjič. Četrtek, 23. maja ob 20. uri: »Poljska kri«, ab. B. Zadnja uprizoritev »Prebrisanega A-morja« bo v sredo, 22. tm. za red D- 1a Rasbergerjeva romantična opereta je ua-letela na splošne simpatije pri občinstvu. Ugaja zaradi svoje lahke mclodiozne glasbe ter zaradi prisrčne in zabavne vsebine. Režija je Kovičeva, plese js naštudiral Harastovič. Pri tej poslednji uprizoritvi veljajo znižane cene. Primadona ljubljanske opere Zlata Gjungjenac-Gavella gostuje. Mariborskemu gledališkemu občinstvu je gotovo še v spominu gostovanje odlične ljubljanske operne primadone Zlate Gavellove, ki se je vršilo predlansko sezono v »Faustu« ter je nudilo velik umetniški užitek. Sedaj gostuje ta izvrstna pevka v soboto 25. tm. v operi »Hoffmannove pripovedke«. Pela bo vse tri sopranske partije, ki je ž njimi v Ljubljani dosegla naravnost triumfalen uspeh. Rezervirajte vstopnice! Gostovanje ljubljanske drame v Mari’ boru se preloži na prve dni junija. Re- zervirane vstopnice ostanejo v veljavi. Ponovno apeliramo na občinstvo, da z rezerviranjem mest omogoči to za obe mesti zanimivo in važno križno gostovanje. Priglase sprejema gledališka blagajna do konca meseca in je pričakovati, da se bo občinstvo vendar odzvalo v toliki meri. da gostovanj ne bo treba definitivno odpovedati! KINO GRAJSKI KINO Samo še nekaj dni „Zvezda je padla z neba“ krasen velefilm. V glavni vlogi največj pevec sveta Joseph Schmidt. Pri večernjih predstavah varijetejski spored-Pride »Ciganska kri“. Kino Union. Do vključno srede fili od lične kvalitete »Knez Voroncov« z Brigito Helm. Rošnji je neki brezobzirni kolesar podrl na tla 73-letno občinsko ubogo Ivano Režekovo, ki se je pri padcu hudo poškodovala na desni nogi. V Košakih pa je 70-letnega zasebnika Blaža Vajngerla zadela v stanovanju kap. Vsi poškodovanci se ::dravijo v mariborski bolnišnici. Policijska kronika. Alojzij J., Josip S-, Nikolaj K., Karl F., Karolina N. in Marica H. so preteklo noč romali v policijske-zapore, ker so se pregrešili zoper zakon-Prijavljen pa je bil policiji Ivan M. zaradi goljufije, Herman S. in Karl N. P a zaradi telesne poškodbe. Prijavljenih ie bilo tudi več kolesarjev, ki so se pregrešili zoper cestno-policijski red. Zabeleženi imajo nadalje tudi dve prijavi ponovne tatvine koles. Neznan, tat je ukradel kolo vojaškemu godbeniku Antonu Elbiču izpred neke trgovine na Aleksandrovi cesti. Kolo je bilo črno pleskano h’ vredno 1400 Din. Mornariškemu naredniku Jerneju Pojetu, ki se mudi v Mariboru na dopustu pa je neznan tat odpeljal kolo vredno 800 Din izpred neke gostilne v Radvanju. Na policiji se je zglasil tudi posestnik Cvetko Švec iz Prebu-kovja in prijavil, da mu je neki žepar izmaknil ob izstopu iz ptujskega vlaka na glavnem kolodvoru iz notranjega žepa listnico, v kateri je imel več važnih listin in 100 Din. Vremensko poročilo mariborske orološke postaje. Davi ob 7. uri je kaza' toplomer 14 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 5.8 stopim' C nad ničlo; barometer ie kazal pri ' . t. TA'* , . ' • -Ani. stopinjah 742, reduciran na ničlo 742; rC lativna vloga 69; vreme je mirno in j'a' s n o. Darujte za ipomenjl* Viteškega kraiia Slej1' sandra I. Zedinite)!? v Mariboru! Stran 3. -nrsmrn Gradbeni razvoj Maribora SREDIŠČE MESTA IN OBROBNI ZAŠ ČITNI PASOVI. - PARKI, ŠPORTNA IGRIŠČA ITD. Regulacijsko območje Maribora diktirajo mimo števila prebivalstva geomor-■ološke razmere. Na jugozahodu in se-v^ru zastavljata razvoj Pohorje in Slovenske gorice. Mariborsko polje pa je na jugovzhodu, kjer prehaja v Dravsko n°Ue in zahodu, kjer sc zliva v Dravsko dolino,, odprto. Tu je mejo regulacijskega območja določaio mimo drugih danih okoliščin bodoče število prebivalcev. Na območju, ki ga je začrta! mestni gradbeni urad, ima Maribor dovelj prostora za razvoj, četudi bo štel kedaj sto tisoč duš. faradi boljšega regulacijskega načrta pa ]e mestno območje razdeljeno po zamisli gradbenega urada v širši in ožji gradbeni °ko!iš. Ožji gradbeni okoliš obsega ploščino, ki bo zadoščala za gradbeni razvoj mesta v bližnji bodočnosti, širši gradbeni okoliš pa je rezerva, ki se bo v bodočnosti po potrebi pridruževala ožjemu Sradbenemu okolišu. Glede razdelitve Ploskev ima Maribor v svojem dosedanjem gradbenem razvoju zametke, ki se morajo upoštevati pri določitvi uporabe Ooskve. To velja predvsem za levi breg Drave, .vjer se je v bivšem starem delu mesta razvila trgovska četrt. Iz predvidenega načrta regulacijskega območja posnemamo, da je prav mesto na levem bregu dejansko jedro vsega območja, dočim je del mesta vzhodno od slavne železniške proge določen za industrijo. Ostali del mesta pa je z nekaterimi izjemami tudi v načrtu predviden za stanovanjske četrti. Tudi predvideva ploskovni načrt industriji obsežne komplekse vzhodno in ob progi Dunaj—Trst. Za namestitev industrije na teh ploskvah govori dosedanji razvoj na nasprotnem levem bregu, ki bo v doglednem času spojen z mostom preko Drave, nadalje potek ■ železniške proge, prevladujoča smer vetrov in že dosedanji urbanistični razvoj Maribora na desnem bregu Drave. Da bi regulacijski načrt našega Maribora ustrezal bodočemu razvoju, je mestni gradbeni urad potegnil okrog mesta zaščitili pas, ki se prilagodeva danim geografskim in vegetacijskim prilikam bodočega mestnega območja. Ta meja Poteka tani, kjer je potrebna za ohranitev tipične slike mariborske pokrajine. Na jugu ščiti mesto Pohorje s svojimi obronki in Stražunski ter Betnavski gozd, na severovzhodu pa povečini z vinsko trto obrasli obronki Slovenskih goric. Na zahodu tvori naravno mejo zazidava mesta in s tem začetek zaščitnega ozemlja približna črta Lavrenčič— mestna gramoznica. Naravno je, da je državna cesta proti Št. liju že danes visoko proti severu levo in desno zazidana, zaradi česar je njeno območje v širini, ki jo je določil povsem t'.: :.:o regulacijski načrt, izvzeta iz zaščitnega pasa. Povsem zaščitena je kotlina Treh ribnikov, z izjemo že obstoječega naselja, ki mu je dopuščen dovelj velik razmah. To je območje razširjenega mariborskega parka,.ki nima sicer ne proti jugu in ne proti vzhodu in zapadu razvojnih možnosti. Zaščita te kotline, kakor ostalih zaščitnih površin, pa ne izključuje morebitne posamezne postavitve zgradb, bodisi stanovanjsko . ali kmetij-sko-gospodarskega značaja, ki bi zrasle na primernih točkah in se skl?dale s pokrajino. Zaščiten je nadalje Studenški gozd, nadalje vsa lepa ravan okrog. Pekrske gore, ki bo ostala rezervirana zgolj v poljedelske namene in manjka ploskev za morebitno novo mariborsko pokopališče. Ozek zaščiten pas loči mesto od Radvanja in Peker. To pa zaradi ohranitve nepokvarjene slike dostopa na Pohorje, deloma pa zaradi letoviščarskega pomena, ki ga utegnejo pridobiti ti kraji tekom bodočih let. Neposekan in nezazidan bo ostal najbrže tudi Betnavski gozd s primerno širino ozemlja proti jugu. prav tako pa tudi ostali nedotaknjeni Stražunski gozdovi. Ozek zaščitni pas loči obstoječo na-salbino ob Pobrežki cesti in industrijsko četrt s smradom in ropotom, ki jo predvideva ploskovni načrt med Dravo in Pobrežko cesto na vzhodu mesta. Prav gotovo bo generalni regulacijski načrt določil še več majhnih zelenili ploskev, kj bodo rezultat podrobne proučitve. Kot že omenjeno, se more mariborski Mestni park razširiti le prati severu. S primerno regulacijo do kotline Treh ribnikov je možna lepa široka zveza do naravnega hribovitega parka, ki naj mu bi bil center veliki ribnik. Tudi bo po- trebno mislit; v doglednem času na podrobno preureditev Mestnega parka, kakor tudi na združitev starega in novega dela, ki ju sedaj loči Vrazova ulica. Na ta način bo dobil Mestni park central-nejši dostop in bo prestavljeno sedanje težišče parka bolj proti zahodu. Na desnem bregu Drave bo potrebno ustvariti večje ploskve za javne nasade. Najprimernejše je zemljišče okrog vojašnice Kralja Petra. Vzdolž levega brega Drave pa je zamišljena od mariborskega Pristana do Mariborskega otoka urejena pot ob obrežju. Staro pokopališče bo v doglednem času opuščeno. Prostor naj bi se rezerviral za šport ali park. V doglednih letih se bo moralo preseliti tudi pobreško pokopališče. V načrtu je predviden prostor v okolici Pekrske gore ali v Stražunski nižini. Na ta način se bo dosegel nov prostor za razvoj industrije, na drugi strani pa bi se ustvarilo pokopališče. kakor ga zahteva duh časa. Nujno je potreben našemu obmejnemu Mariboru športni stadion. Ekonomičen prostor za športni stadion bi bila mestna gramoznica ob Tržaški cesti pri vodo-I vodu. Športna igrišča pa naj bi bila v glavnem razmeščena v zaščitnem pasu. Mimo nogometnih igrišč naj se na nekaj primernih prostorih projektirajo športna 1 igrišča tudi v gradbenem okolišu. Prav tako predvideva regulacijski načrt tudi prostor za razstavne namene. Na robu mesta, m sicer na desnem bregu Drave, naj bi bili skupni šolski vrtovi, ki jih predvideva zakon. Prav tako pa je predvideno v regulacijskem načrtu po eno otroško igrišče za vsakih 10.000 prebivalcev. Spori Nova knjiga o športu Koncem tega meseca izide prvi slovenski priročnik pod naslovom »Crawl«, prsno in hrbtno plavanje. Spisal ga je prof. Drago Ulaga, absolvent berlinske visoke šole za telesno vzgojo. Pisatelj knjige je znan naši športni javnosti po knjigah: »Knjiga o športu«, »Smučarska gimnastika«, ter po mnogih člankih, ki jih je priobčeval v naših dnevnikih in revijah. Kot večletni trener plavalne sekcije ljubljanske Ilirije je vzgojil naše prve plavalne rekorderje. Ta knjižica bo izčrpen priročnik za vsakogar, ki se hoče seznaniti s tem najlepšim in najpotrebnejšim športom; namen te knjižice je, o-mogočiti znanje plavanja tistim, ki so ga bili dosedaj nevešči, aktivnim športnikom pomagati pri izpolnjevanju njihove tehnike, predvsem prsnega in hrbtnega cravvla, učiteljem in trenerjem pa prikazati najboljšo in najuspešnejšo metodo modernega poučevanja plavanja. Torej je iz vseh vidikov potrebna in dobrodošla knjiga vsem in vsakomur. Če je nam reč pri nas potreben napredek kakega športa, je potreben predvsem v plavanju, saj smo dokazali, da moremo zlasti tu upat: na mednarodne rekorde. Po dru-strani je pa zlasti plavanje življensko najbolj upravičen ter najkoristnejši šport in zato največjega pomena za naš narod. Knjiga obravnava v izčrpnih poglavjih vse, kar je za plvanje bistveno in važno, in je njena vsebina zelo zanimiva. Knjižica bo izšla v samozaložbi in bo obsegala SO strani s 30 klišeji. Kdor bo knjigo naročil do konca tega meseca, bo dobil 25°'° popusta. N?roča se pri prof. Drag'1 Ulaga, Ljubljana, Emonska c. 20. Tekmovanje za podzvezno prvenstvo LNP.se bo nadaljevalo v nedeljo 25. trn., in sicer se bosta srečala v Ljubljani Hermes in SK Celje, v Mariboru pa Rapid in' Čakovečki SK. PrA e letošnje kolesarske dirke na dirkališču bodo v Mariboru v nedeljo 26, tm. dopoldne na igrišču SK Železničarja. Dirke, ki jih priredi SK Železničar, bodo po naslednjem razporedu: Dirka junior-jev (10 krogov), glavna dirka (25 krogov), dirka ciljev (30 krogov), dirka v dvoje (20 krogov), handicap (15 krogov), in tolažilna dirka (10 krogov). Pravico do starta imajo vsi kolesarji, ki imajo ličen co za leto 19.35. Jarenfna Rušani pridejo. V nedeljo 26. t. in. nas bo obiskalo izpod zelenega Pohorja, iz starodavnih Ruš, nazvanih Mali Beograd, tamkajšnje pevsko društvo »Ruše« in bo priredilo popoldan ob 3. uri v dvorani I osojilnice pevski nastop. Ker je redek primer tak obisk, zasluži omenjeno pevsko društvo tem večjo pozornost, ker je tudi ves prebitek odstopilo tukajšnjemu pevskemu društvu. Zatorej je naša dolžnost, da jim pripravimo res par veselih uric bivanja med nami, in da napolnimo dvorano do zadnjega kotička. Vabijo se pa tudi prijatelji lepega petja od Sv. Jakoba in iz Pesnice, saj se jim pripravlja nekaj veselih uric v idilični Jarenini. —-Vrlim Rušanom pevcem pa kličemo: Na veselo svidenje! MANIFESTACIJA IN REVIJA SOKOLSKE VZGOJE BO NASTOP šesterSH sokolskih društev v Liudskem vrju y nedello popoldne 28. mala Igrala bo vojaška godba JAVNI Nastopilo bo 1600 telovadcev Danilo Viher: Zagrebško pismo Zagreb, 16. maja. Na zagrebškem pomladanskem velesejmu je mnogo zanimivosti. Najzanimivejši Pa je vsekakor ribiški paviljon, ki je za nas »kontinentalce« res nekaj novega. Tu je prikazan ves razvoj, pomen, vloga in stanje ribolovstva na našem Jadranu. Oceanografski institut iz Splita je poslal rrtidvse zanimive akvarije, v katerih moremo vsaj deloma spoznati pestro morsko življenje. Naši ribiči pa so lepo prikazali razvoj našega ribolovstva od primitivnega lova z enostavnim čolničkom do modernega motornega lovilnega čolna z najpopolnejšo razsvetljavo, ki igra pri ribolovu tako važno vlogo. — Jadranska straža pa je priredila razstavo maritimnih slik naših umetnikov. Zanimiva je posebno slika viceadmirala v p. g. Vučere, ki pre-dočuje sestanek dveh dob na morju: v ospredju je velika jadrnica, v katero se Zaletavajo valovi, v ozadju pa plove mogočen modern parobrod z dostojanstveno mirnostjo. Poleg tega pa je toliko drugega zanimivega materijala v tem paviljonu, da tvori ta razstava res pomemben napredek v spoznavanju važnosti našega morja in velik doprinos h dviganju pomor ske zavesti. Da tudi neverne Tomaže prepričajo o Pomenu morja, so naši krepki ribiči po- stavili ribice, sevedc. dobro pripravljene, za človeka najinteresantr.ejši položaj — na krožnik. In tako se marsikatera lepa ribica znajde v največjeni in najnemirnej-šem oceanu — v trebuhu. S tem pa je dobila vsa razstava posebno privabljiv čar. Službeno razstavlja tudi republika Fran cija, vendar me je ta razstava silno razočarala. Velika Francija — pa nekaj takega. Kaj res nismo vredni večje pozornosti? Nekaj slik, ki se jim pozna, da potujejo že od svojega rojstva, in nekaj druzega za nas prav nič zanimivega materiala, to je vse. Še največ je vreden neki velik avtobus, res interesanten, nekaka potujoča spalnica. Toda če bi se po naših žilastih cestah vozil s takim ogromnim avtobusom, bi najbrže v oni spalnici za večno zaspal. Rdeči križ opozarja v posebnem paviljonu na strahote bodoče plinske vojne. Razstavljene so razne plinske maske, tabele o vrstah, učinkih in spoznavanju strupenih plinov ter sličen materijah Sploh dobi človek vtis, ko zapusti ta oddelek, da je evropska kultura na visoki stopnji. V nekem drugem paviljonu je posebna zanimivost: Eiffelov stolp, napravljen iz 20.000 vžigalic, visok okoli tri metre. Ako vržeš v skrinjico nekaj drobiža, ti graditelj, brezposelni rudar, Slovenec, z veseljem pove še druge zanimivosti tega stolpa. Bog mu daj čim več usjjeha, saj je dokazal, da smo v, vstrajnosti in potrpežljivosti nenadkriljivi... Krasen uspeh je imel kot go m naš mladi Rudolf Župan v Verdijevi »Aidi«. Pri njem prihaja vedno bolj do izraza tudi njegov dramatski talent, kar pomenja v naši operi velik napredek, saj se je ta stran doslej občutno zanemarjala. Opaža sc, da se premalo pazi na igralsko stran pevca. To je bilo tudi vzrok, da je zadnja izvedba Musorskega »Hovanščine«, ki je v pravem pomenu glasbena drama, tako ponesrečena. Vso stvar je reševal edino kolosalni Križaj. Ostali pevci pa so preveč navajeni na šablonsko odpevanje arij, ki jih v tem smislu »tiovaoščina« sploh ne pozna. V umetniškem paviljonu razstavlja štirideset zagrebških slikarjev nad dvesto svojih del. Pri večini slik se opaža, da je ona burna doba, ko se je vse gradilo na izrazu, a zanemarjalo formo, že srečno za nami. Idejno, mislim, je najuspelejša Detonijeva slika, ki predstavlja gojence neke sirotišnice, stoječe v vrsti, kako s praznimi posodami za hrano čakajo, kedaj pridejo na vrsto. Eden izmed gojencev pa stoji tik polog kotla s hrano in se je poželjivo zagledal v zajemalko v zraku, ki se je oprijema zajeta godlja. Velika, z godljo zamazana zajemalka (roka, ki jo drži se ne vidi) in one poželjive oči, oprte vanjo, ta osrednji motiv slike je nadvse uspel.^— Krasen je dalje portret neke gospodične prof. Mujadžica, ki izraža izredno plemenit okus za barvno povezanost. Razstavlja pa tudi nekaj kiparjev, tako Meštrovič, Fuguštinčič in drugi. Mi stari in tudi Mariborčani zelo pazlji vo zasledujemo regulacijske načrte za Maribor, ki jih prinaša »Večernik«, Posebno tramvaj, ki bo kmalu zacingljal, nasJvcseli. Mislim pa, da bi bila mnogo boljša ozkotirna železnica, kar bi bilo posebno za industrijski Maribor neprecenljive važnosti, saj bi dobivale tovarne siro-vine naravnost na dvorišče. Maribor pa bi postal po tej noviteti svetovno znan. In ti, veliki most, ki boš vezal pobrežko »republiko« z mestom, kdo se te ne veseli? Saj bodo zaslužni Mariborčani, u-mrli za dobro mladine, vsaj pol ure prej pod zemljo. Bodoča pohorska vzpenjača pa je že itak gotova stvar, ki čaka samo šečnekaj milijonov, da steče. In tedaj zbogom SPD! Navdušeni pa smo posebno nad radijsko priključno oddajnreo, ki bo vsak ponedeljek poročala o pretepih mi Remšniku, o spuščanju krvi na Dravskem polju, o polomljenih rebrih v Slovenskih goricah in podobnih štajerskih specialitetah. Tedaj bodo ušesa vse Evrope obrnjena v Maribor. Graditve samostojne ženske realne gimnazije, pa naša moška mla-diii.a ne bo preveč odobravala. Na sadno borzo pa bi kmalu pozabil. Škoda le, da je Maribor tako blizu meje, ker bodo, po regulacijskih načrtih sodeč, segala predmestja že v Avstrijo. — Tega pa Oton gotovo ne. bo dovolil. / Stran '4. Mariborski »V e čer nik« jfctra. ' I V Mariboru, dne 21. V. 1935. Atofonsc T>am*et GREM ZENE RlOMMi 83 Ni prav nobenega dvoma ... poglejte sami!« je odgovoril sodnik, kazoč na tistega, ki je bil nekoč princ Olomouški, osvajalec src, neodoljivi mladenič s ca-vato, pa je postal sedaj ostudna zmes brez oblike, z mrtvaško razmrcvarjeno glavo, ki je bila ponekod že skelet s kosi oguljenih gladkih in belih kosti in cunjami raztrganega krvavega mesa. Po vdolbinah oči, ust, nosnic, ušes ter okoli brade so mu gomazeli mravljinci in črvi. To je bilo sedaj tisto, kar so ženske tako ljubile in oboževale in je moške teralo v blazno ljubosumnost. Orožniki so sicer potiskali ljudi nazaj, vendar so radovedni silili naprej z Richardom do trupla, ko so ga pa zagledali, so se v strahu in grozi odmeknili. Oni, ki so ga videli, so pripovedovali drugim, izrekali na ljudski način sožalje in napravljali razne prispodobe: »Glava je preluknjena kakor rešeto...« Slišal pa se je tudi pridušen smeh. kakor navadno v takih žalostnih primerih. Potem je pa naenkrat nastal globok molk množice, ki ga je motilo samo čvrčanje čričkov in šuštenje mravelj po travi. Na sodnikovo znamenje se je približal mr- liški voz, dva logarja sta nalomila nanj truplo in eden je imel še toliko obzira, da je pokril glavo z robcem. Dasi sta nesla truplo le nekaj korakov daleč, je bila njuna modra obleka vendar že vsa zamazana od krvi in mravelj. »Kam ga prepeljavate?« je vprašal Richard čisto tiho Delcrousa, trudeč se, da bi mu glas zvenel ginjeno. »Na Grosbourg, k ribniku, da ga ne vidijo starši, katere bo že Alexandre o vsem obvestil. Alcantarovi imajo svojo rodbinsko grobnico tu na svojem posestvu, zato se bo pokop izvršil takoj. Glede sodnega raztelesenja se bojim, da ta dva Esculapa. ki stopata za menoj, ne bosta znala izvršiti te naloge. Ta razmrcvarjena glava ju moti in dela neodločna. Oba slutita nenadno smrt zaradi navala krvi, kar ni v tej družini nič nenavadnega. Tudi jaz menim tako, ker bi sicer bilo treba misliti na umor. po katerem je morilec postavi! truplo tia navadni prostor in v isti položaj, toda to bi bila pač že preveč rafinirana okrutnost... in čemu?« Šla sta v razgovoru za žalostnim vozom. ki so ga spremljali gospod Aiexan- dre in orožniki, po ozki poti, posuti s peskom in prekrižani s koreninami, ki je vodila tik Feniganovega parka. Ljudje so se že pričeli po malem razhajati in posamezne skupine so se pogovarjajoč že razpršile po gozdu, ko je nenadoma vse te glasove in škripanje voza preglasil glas Richarda, ki je osorno poklical voznika, ker je prijel konja za uzdo, ko da hoče obrniti voz in kreniti skozi park. »£j, vi tam, kam greste?« Na voznikov odgovor, da bi vozeč skozi park prihranil dobre pol ure in da je tako dejal tudi gospod Alexandre, je zaklical Richard jezno: »Nikdar in nikoli! Temu odločno oporekam... Kaj se ta lopov v to meša!« Delcrous je ob tem nervoznem Ri-chardovem glasu in zamahu zatrepetal in takoj se je prebudilo v njem na tisoče misli in sumov, pa je vse takoj spet pregnal s priprosto razlago: »Seveda, bivši ljubimec njegove žene; pa je že davno tega, kar se je to zgodilo in sta se zakonca spet pobotala. In potem, preiskovalni sodniki vidijo povsod zločin. Moram zato biti previden, da ne postanem smešen...« Tako sta prišla do vrat v park. kjer je še nekaj naročil zapisnikarju, pozdravil zdravnika, prijel Richarda pod roko ter ga odpeljal čisto neprisiljeno v park: »A zdaj pojdiva k našima gospema. Davi sem jima obljubil, da jima pridem poročat, čim opravim svoj posel... Rekli pa sta mi. da va> pričakujeta šele jutri.« »Da, pa mi je ugajala misel priti dan prej, da ju prišedši skozi gozd iznena-dim. Nu, v resnici sem sam doživel 'M-nenadenje, to je strašno.« Izraz njegovega glasu ie bil tako iskreU kakor presunjenje, ki se je zrcalilo »a njegovem poštenem in zdravem, od vetra in solnca ožganem obrazu. Sodnik se je zato sam nase razjezil zaradi prejšnjega suma in je malo manjkalo, da se ni opravičil in pred Richardom samega sebe odkrito obtožil. Zato je dejal R>" chardu v tistem veselem razpoloženju, ki ga je trenutno prevzelo: »Zares, moj dragi Richard, to je strašen dogodek, ali pa naj vam priznam, da sem drugače srečen in mi je uprav težko... Vi ste izvedeli za mojo namero do vaše sorodnice Else? Odgovorila mi je. se mi tii ugodno, sodeč vsaj po onih kratkih besedah. ki mi jih je mogla vaša gospa mati davi reči v oni hišni zmešnjavi.--Ah, tu sta gospe!« Doli na koncu drevoreda sta se pojavili gospe Feniganova in Lydija. Slučajno sta bili to jutro že zgodaj v sadovnjaku, kjer sta obrezovali vrtnice, ko >e vsa zmedena pritekla vrtnarjeva žena i" ju obvestila o žalostni najdbi gospoda Alexandrea na livadi. (Se bo nadaljevalo lz življenja satanske žene ZLOGLASNA ROPARICA AMERIŠKEGA MESTA PRED SODNIKI. Na 12 let znane ameriške ječe v Sing-Singu je bila te dni v Newyorku pred tamkajšnjim velikim sodiščem obsojena zloglasna roparica Loti Kolova, znana pod imenom »lepotica in kraljica ameriškega podzemlja«. Za kazensko razpravo je bik) veliko zanimanje in so nenavadne mu procesu posvetili tudi ameriški listi veliko pozornost. Iz mnogih ameriških mest so prispeli poročevalci raznih listov in pisali o poteku razprave dolge članke. Lota Kolova je bila trikrat oženjena. Vsi trije možje so bili znani roparji. Njen prvi mož je bil nevaren vlomilec, drugi je bil vodja neke vlomilske tolpe, tretji pa je bil znan ugrabitelj otrok. Vsi trije Lotini možje pa so na skrivnosten način izginili s sveta. Lepa in prikupljiva Lota ni bila dolgo sama. Seznanila se je z nekim nevarnim pustolovcem Kolom, ki jo je popolnoma pridobil za svoj zločinski posel. To pa je tudi bilo usodno za lepo Loto. Obširna obtožnica je očitala mladi že- ni nešteto vlomov, tatvin in je bila tudi osumljena dveh roparskih umorov. Številne priče so jo silno obremenile, med njimi zlasti neka intimna prijateljica, ki ji je svojčas zaupala marsikaj. Lota je bila obtožena, da je 9 krat pomagala vlomiti pri belem dnevu v banke newyor-škega mesta, da je sama izvršila več drznih tatvin razne zlatnine in srebrnine ter draguljev in da je celo pomagala pri dveh roparskih umorih. Pred sodniki se je zagovarjala tako spretno, da je ostrmel sam državni tožilec in prav spretnost njenega jezika ji je pomagala, da jo je sodišče za njene neštete hude grehe tako milo kaznovalo, saj je dobila za vse komaj 12 let ječe. Posebno pozornost pri razpravi pa je vzbudil nek bogati Američan, ki je ves čas z velikim zanimanjem sledil poteku kazenskega procesa in po izrečeni obsodbi stopil pred sodni zbor ter javno izjavil. da bo obtožena Lota Kolova po prestani kazni postala njegova žena. Zakrknjen literat V Dublinu se je odigral dogodek, ki je na prvi pogled precej komičen, vendar pa ima na sebi tudi precej tragike. Na stanovanje znanega pisatelja Kelija je navalilo 150 stražnikov, da bi ga aretirali, ker se je s silo uprl organom davčne uprave, ki so hoteli iztirjati od njega davke in mu zarubiti nekatere predmete v njegovem stanovanju. Ker so davčni organi bili mnenja, da učeni mož ne misli tako resno, so se vkljub njegovi grožnji podali v njegovo stanovanje. Ko pa je pisatelj potegnil samokres in oborožil tudi svojo ženo ter svoja dva sinova, so pričeli skupno streljati na eksekutorje. V nevarnosti za svoja življenja, so davčni organi zaprosili pomoči pri policiji. Ko ni bilo niti 10, niti dvajset, niti 50, niti 100 redarjev kos svoji težavni nalogi, jih je policija poslala točno 150 in so se morali v oklopnem avtomobilu pod veščim vodstvom višjih policijskih uradnikov približati pisateljevi hiši in tako izvršiti napad po določenem načrtu. Ko je pisatelj uvidel, da je izgubljen, se je s svojo družino mirno predal policiji, izjavil pa je. da davkov ne bo plačal nikdar. Mesto v ženskih rokah. Mestni občinski svet mesteca Jedesu v ameriških Združenih državah tvorijo same ženske. Vsi meščani so torej »copatarji« in se morajo hočeš nočeš pokoriti volji ženske histerije. Tudi vsi občinski nameščenci so po rojstvu ženskega spola in je torej vsa občinska uprava izključno v ženskih rokah. Nekateri pra- vijo, da gospodarijo zelo dobro in da bi bile lahko celo za vzgled marsikateremu drugemu mestu. Odklonjeni židovski darovi. Okrajni vodja v Saarbrticknu je izdal okrožnico tamkajšnjim narodnim socialistom, v katerih jih poziva, naj pri akciji za gradnjo stanovanjskih hiš odklanjajo denarne prispevke, ki bi jih daroval: židje. V svoji okrožnici je naglasil, da ni za Nemca častno sprejemati denar od Židov in da naj vse doslej sprejete zneske vrnejo. Senzacionalen skok z letala. Znani ruski skakalec in pilot Bogaiir je skočil z višine 3.200 m. Skok se mu je posrečil in se mu je padalo odprlo, ko se je približal na 50 m zemlji. Njegovemu poizkusu je prisostvovala ogromna množica ljudstva, ki je skakalca Bogatirja dvignila na rame, odnesla v mesto in mu priredila viharne ovacije. Služkinja in gospa. Gospa (sliši iz kuhinje v svojo sobo strašen ropot in žvenket): »Slišite. Micka, kaj pa vendar delate?« Micka (maje z glavo ob kupu črepinj): »Eh, nič, gospa, je že narejeno.« Sokolstvo Sokolsko gledaliiče Studenci A. Remec: Magda. V soboto 18. tm. nam je nudilo Sokolsko gledališče v Studencih izreden in svojevrsten umetniški užitek. Trojica Španringova, Žižek, Mlakar natri ie zelo posrečeno prikazala močno delo znanega slov. dramatika A. Remca. Obisk je bil zelo dober. V »Magdi«, tragediji nevedne deklice naše krvi, je izrečena strašna obsodba sodobnih socialnih razmer, ki poznajo le izkoriščanje gospodarsko ali intelektualno nižje stoječega sočloveka. Zdravnik Pavel, nehotni krivec Ma-gdine propasti, je umrl po zastrupljenju krvi, ko se je ranil pri seciranju trupla samomorilke — Magde. Režija ter inscenacija br. Franja Žižka sta presenetljiv pojav v igralskem amaterstvu. Pred vajanje in potek igre sta bila brezhibna, če izvzamemo prav malenkostne in komaj opazne nerodnosti pri operiranju z lučjo. V režiji se je uveljavil poizkus moderne režije s pomočjo lučnih efektov, silhuetne inscenacije, diapozitivmih veznikov med posameznimi slikami ter drugih pripomočkov moderne režije, ki jih je režiser prav spretno razpostavil in na originalen način ugodno uporabil. Osebno podajanje igralcev je bilo umetniško osvajajoče. Zelo efektno je vplivalo tudi grupiranje oseb na odru v zvezi s sil-huetnim senčenjem. Tako n. pr. uvodna slika, ko se nam predstavi v ospredju odra medicinec Pavel (Žižek) z začetnimi besedami drame, je zelo učinkovla senca njegove postave kakor uvodna »vinjeta«: medicinec Pavel kot demonska pojava v vsem dogajanju in kot socialno krivični lastnik Magdine in Petrove usode. Prav tako lepih in močnih efektov, zgrajenih na dolgem in vestnem režiserjevem študiju, je bila polna vsa režija in so nekateri momenti jasno izpričali režiserjev talent. Teh momentov sedaj ne bom našteval in sem omenil ie po časovnem redu prvega, a vsakomur bodi žal, ki se tega izrednega umetniškega večera ni udeležil. Mlademu in res mnogo obetajočemu režiserju gre nai-toplejše priznanje in prav tako njegovima soigralcema, ki sta svoji vlogi izpe-r Ijala v dovršenem stilu, daljno presegajočem običajno »amaterstvo«. Častno; priznanje gre tudi Sokolu Studenci, ki daje svojim članom ugodno možnost, da razvijejo svoje mlade umetniške sile, in želeti bi bilo, da bi se tudi kateri finan-sjeri in meceni iz naše kulturne javnosti včasih požrtvovali za obisk takšnih izrednih prireditev. E. B. Ptuj Drzen vlom v trgovino. V Selah občina Sv. Lovrenc na Dravsekm polju, je bil v trgovino Franca Žlahtiča izvršeni drzen vlom. Vlomilci so z železnim drogom zapah zadnjih vrat s silo odstranili in na ta način prišli v trgovino, kjer je stala blagajna, ki je bila tisto noč po pomoti nezaklenjena. Tatovi so odnesli 5.484 Din gotovine, in sicer 142 komadov po 100 Din, ostalo pa v kovancih po ai' in dva dinarja, 50 avstrijskih srebrnih kron, nekaj vrednostni hpapirjev, dve moški srebrni uri, dve ženski zapestni uri in nekaj blaga. Skupna škoda, ki jo trpi trgovec Žlahtič, presega 8000 Din-Orožniki so uvedli obširno preiskavo, toda za vlomilci ni ne duha ne sluha. Občinska seja. V ponedeljek 27. t. m-bo redna javna seja mestnega sveta v posredovalnici na mestnem magistratu- Stanovanje ODDAM SOBO IN KUHINJO s štedilnikom. Vprašati Tržaška c. 54. ,2244 GOSPODA sprejmem na stanovanje in hrano, zelo poceni. Tattenba-cliova 16-111, vrata 19. 2242 Službo išie GOSTILNIŠKA KUHARICA. srednjih let, ■/, večletnimi izpričevali, išče s 1. junijem službo. Cenjene ponudbe na upravo »Večernika« pod šifro »Delavna«. 2247 Sluibo dobi KONTORISTINJA, zmožna slovenščine in nemščine, dobra računarica in strojepiska, se spnjme. Pismene ponudbe s podatki ped »Zmožna« na upravo >-Večer =• nika«. 2243 Sprejmem takoj TAPETNIŠKEGA NIKA. Novak, Koroška c.