LetoLXIX. ŠL 257« LfaHIaa*, jjlaiiiljifc f. aovcnUra If* Gon Din !♦- .^^^^^^^H^B flH^^fl^B ,^^^^^^. ^^^^^^m^^^^^m ^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^ ^^^^^^^ J^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^_ ^^^^^^^k. ^^_^^_. _^^__ __^_ izjiAja raaH oaD popoiane, izvzamAi oadalj* m pnwMWm* — ibnoO do 00 patit vrst ft Dud 2, do 100 vrst A Din &A0, od 100 đo 800 vrat A Din a^ v»6JI tnserat) petit rrsta DtD 4.-. Popust po dogovora, tnaermtni davali poaebej. — >3*ormaia Narod« '»Ha meae^no v Jugoslaviji DId 12*. sa tnosemstvo DtD 23» Rokoptal •• n« rrm£a)o UKEDN1BTVO Dl UFBAVNItTVO LJUBLJANA, Kimfyw» «Bea Mvv. lb Telefon: Sl-23. 81-23. 31-34. 81-35 U 81-36 FodratDteti MARIBOR fltio—miytijfif, 8b — NOVO MSSTO, LjubijansK* c telefon §L 3S. — CEXJBS: ee^jako uredntiktvo: 8troasmayerjeva ulica 1. telefon at. 6A; podruinlo* uprav«: Kocmorm uUca 2. telefon »t. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru uu Pottna brasltelea v Ljubljaiil At> 19351. Borba za Madrid: Francova vojska se ni zascdla Madrida Boji se bijejo še vedno v okolici glavnega mesta ter so Francove Ćete prodrle le v nekatera skrajna zapadna predmestja Pariz, 0. novembra, d. Vesti, da so čete general Franca prodrle že v sredi-šče Madrida, sa se izkazale kot netočne. Te vesti izvi rajo od poročevalcev, ki so pohiteli, da javijn kot gotovo stvar, kar je poveljstvo čet generala Franca pri-čakovalo in kar so razširile radio postaje v Sevilli, l'adizu, Tenerift in zlasti v Kizboni, ki Širijo po većini netočne vesti. Kakor vse kaže, je izmed vsega točno samo to. da so čete generala Franca prispclr do nekaterih mostov, ki vodijo preko reke Manzanares v zapadne okra-je Madrida. Boji se vrše še vedno samo v zunanjih predmestjih Madrida, reke Manzanarcs pa nišo čete generala Franca še nikjer prekoračile. Tuđi včeraj so se vršili boji še vedno v teh predmestjih. na nekaterih krajih pa še ćelo daleč od njih. Tako si kolona polkovnika .laguc še vedno prizadeva, Hi bi zavzela Caso de Campo, štiri kilometre severnozapadno od Mavdrida. \a čete generala Mole v odseku Lega-nos. ju£;ozapndno od Madrida, so izvršile Čete madridske vlade protinapad. Južnovzhodno od Madrida so čete generala VareJe vkorakale v Valecas ter odrezale cesto Madrid—Valencija. Radio-postaje, ki so v službi generala Franca, so vcera? objavile, da so bili rinseženi vsi cilji. ki si iih je postavilo davno povelistvo. ne omonjajo pa. da h' i-Voni:,-)!^ Fv.-uvnvp eoto v Madrid Francove čete več kilome-trov pred Madrid London, 9. novembra, d. Od zanes-Ijive nevtralne osobnosti v Madridu je londonski urad Inited Pressa prejel vče raj popoldne necenzurirano telefonsko poročilo, da čete generala Franca še ved no nišo prodrle v notranjost glavnega mesta. temveč se nahajajo 5 do 6 km pred njim, kjer se srdito bore z milični-ki. Ćete madridske vlade nudijo izredno ogorčen odpor ter se v raznih odsekih razvija zlasti huda artiljerijska borba, ki pa še ni prinesla nobene odločitve. V soboto kakor ludi včeraj je večje število granat eksplodiralo v zapadnih in južnih predmestjih Madrida, zlasti v blizini tamošnjih artiljerijskih postojani« madridske vlade. Čeprav čete generala Franca še nadalje polagoma napreduje jo, se vendar še ne more računati s skornjšnjim padcem Madrida že v prihodnjih urah. V mostu sametn vlada mir, tem bolj, ker skrbe vojaške oblasti za strogo disciplino. Najvišja vrhovna vojaška oblast je v soboto zvečer postavila za poveljnika obrambe Madrida generala Miajo, ki mu je dodeljen tuđi poseben sosvet. Vojaškega guvernerja podpirajo v izvajanju obrambnih ukrepov oficirji, ki so doslej poveljevali raznim oddel-kom čpt v posameznih odsekih fronte okoli Madrida. Ti oficirji so se v po-^lrd'iiih dveh dneh po naredbi najvi-ši>t* novelinika vrnili v Madrid. Protinapad miiičnikov /*rjr/--. 9 novembra. .1-1. Posebni Havasov dnnisnik pri štabu nacionalistov poroča: <**ete madrirnske vlade so izvršile moćan protinapad na kolone Castejona in Aszensia na levcin krilu. Zdt se. da je vlada na tej točki zbrala vse razpoložliive čete Računalo, da je na vladm strani izvršilo napad 25 ti*oč milić'iikov. ki so napredovali v gostih \rstah V prvi vrsti napada je bilo vsaj 8000 miličnikov Nacionalne čete so dobile moč-n.i oiačenja v tem odseku in sicer tanke in ropove. V tem odseku povcljujc polkov-nik Jague Trdijo. da je v vrstah miličnikov mnogo Rusov. To je bi! od včeraj drugi poskus objema ? boka Vrelo olje na napadalce Pariz 9 novembra A A. Posebni Havasov dopisnik poroča. da je b»lo v štabu na-cionalističmh čete objavljeno, da so nacionalisti včeraj ob 13. prišli do toledskega, prinresinega in segovijskega mostu v pred-mestju IJzeraso. Vladni pnstaši so s streh in oken pohvali na nacionalističke čete vrelo olje in vrelo vodo. Kako je v Madridu Madrid. (>. novembra. Po cestoh glavnc-2-a mesta vlada popolna tema. Prebivalstvo ie dokaj hladnokrvno in vladni krogi so flbsolutno mirni, ker vidijo v prizadevanju vladnih čct. da bi zgradile svoje postojan-ke pri Carbenchelu - Altu in pred Villo Verde ugod-en znak. Zvečer so miličniki izvedi: napad ter pri tem uporabljali tiaj-modernejše orožje. N«ckma!istične čete so proti temu napadu nastopile s sestimi tan- ki, od ka*erih r*a so bili štirje z ro^nimi granatami onesposobljeni za borbo. Nadaljnje prodiranje Francovili čet Glavni stan generala Vsrete, y. novembra. Pozno snoči je nacionalističnim četam uspelo doseči po ljutih bojih svoj cil), univer-zitetni okraj. Vdrle $o tuđi v nekatere ceste okraja Tcserias, ki leži med mostoma Tuledo in Segovta. Na Campu de Retema-rescu in na bregu Manzanerasa so nacionalist ične Ćete Castejona tn Asccnsia naletele na močno utrjene postojanke. ki so bile de-loma zgrajene v treh crtah Kljub ljutim protinapadom miličnikov so nacionalisti v borbi na nož zavzeli te postojanke. Upor civilne garde v Madridu Tenerifa, 9. novembra. Tukajšnja brezžič-na postaja objavlja vest breEŽične postaje v Valadollidu, da se je civilna garda v Madridu uprla ter zasedla kraljevsko Dalačo Ta vest pa še ni potrjena. Mestni svet v permanenei Madrid, 9. novembra. A A. Mestni svet je sklcntl. da bo odslej zasedal v permanenei. Župan je sedaj socialistični član občinskcga odbora Kedondo. Inozemski prostovolfci v Madridu Madrid, 9. novembra. AA. \Tčeraj popoldne je kolona 2000 inozcmsJcih prostovolj-cev defilirala skozi Madrid in jo je prebival- stvo navdušeno pozdravljalo. Ta kolona je takoj na to odšla na fronto, da ojači republikanske miličntke. Uspehi katalonskih iet Barcelona, 9. novembra, o. KataJonska vlada je objavila poročilo. t kateTcm pTavi da so katalonske Č€>te dosegle v nraopiho^l-sekih ara^onske fronte znatne uspehe. V o«1seku pri Tardientu so katalotiPkc čete prispele na 2 km daleč pred Ahnmievar. Pri Sierri Alnibieri &o bile nacionali*tične čete potisnjene s svrvjtJi postojank. Escorial padel? Pariz^ 8. novembra, o. Seviliska rađijska postaja potrjuje vest, da so nactoaaHstictte č>te zavzele Escorial, kar pa iz Madrida In Barcelone zanikujejo. Nasvet Gil Roblesa Lizbona, 9. novembra. AA. Znani španski narionalistieni prvak Oil Roble« je &v#»to-val raznim orgunizacijain svojih pristašev, ki se bore v vrstah nacional i Btične vojake, naj se raz.kiej*> in vstopijo v rwtoo šipansko vojsko, še preden bo Madrid zavjet, ke.r je bolj prhnerno. Ha j»a raT7j»frw*jo redni vojaski oddelki. Diplomatski zbor pozvan k odhodu iz Madrida Sevilla, 9. novembra, d. TukajSnji radio je objavil, da je pozval madriđski ministrski predsednik Largo Caballerot preden je odpotoval z oslalimi ministri v Valencijo, člane diplomatskoga zbora, kolikor jih je bilo še v Madridu, naj zapuste glavno mesto. Napad na neonsko poslaništvo v Madridu London, 0. novembra A A. Po nrki infor maciji acencijp Reiiter, ki k> j*» prejeLa -"z Seville, je tamkajšnja ratiijftka |io«taja raz-širila veet, da «o markfti^tični d^inon^tranU v Madridu izvršili napfid na nemsko pn&la-n^štvo. Oeobje po^aništva* kakor tndi Nemci, fci fn> t;« zatekli v poslandiško zgradho, ?<> biK orfvedemi na varno m*^ ba«ki^kih nariomalistov. Zahteve f raneoskili konranistov Pariz, 9. novembra. Komunisti so včeraj ob istem času, ko je ministrski predsednik Lcon Blum obrazložil v nacionalnem svetu socialistiene stranke uradno franeosko politiko nevtrafrnosti napram Španiji priredili na zimskem dirkališču veliko zborovanje, ki j« bilo sklicano pod geslom; »2ivela Sovjetska unija! Dol z blokado proti Spanijt! Letala in topove za Spanijo!« Med govori komunističnih voditelji je množica venomer rahrevala, da mora Blum postati aktive-n napram Spaniji. 1 IV Cianov obisk na Dnna]u Konf erenca držav rimskega bloka v znamen}« sodelovanja z NemSifo Dunaj, 9. novembra. Snoči ob pol 20. je prispel na Dunaj italijanski zunanji mini-ster grof Ciano, zet ministrskega predsedni-ka Mussolinija ter njegov najožji sodelavec- Italijanski zunanji minister je prispel na Dunaj dva dni pred oficijelnim pričetkom dunajske konference zastopnikov držav ritn-skega bloka, ki se bo pričeia v sredo dopol-dne in končala v četrtek zvečer. Grof Ciano je zato prispel prej na Dunaj, da vr-ne na ta način obiska kancelarja dr. Schu-schnigga in državuega podtajnika za zuna-n je zadeve dr. Schmidta pr predsedniku ita-lijanske vlade Musso4iniju, vendar pa nt nobenega dvoma, da bo ob tej priliki dobila avstrijska vlada avtcntične podatke o uspe-hu obiska grofa Ciana v Berlinu in Berch-tesgadnu, o njegovih tamošnjih vtisih in o bodočth ciljih italijanske politike. Grof Ciano prihaja na Dunaj po obisku v Berlinu, ki je imel vse znake prijateljske politične manifestacije. Med svoječasnim obisko mdržavnega podtajnika za zunanje zadeve Su vi eh a na Du-naiu »n sedanjim obiskom profa Ciana ob- stoja znatna raziika. Suvicbcv ohiak je predstavljat demonstracijo proti Berlinu, Ciano pa prihaja v znaku sodekrranja med Rimom in Berlinom, o katerem je govoril tuđi Mussolini v svojem poslednjem govoru v Milanu. Dunaj se nahaja v sredini te linije, ugo-tavljajo dunajski listi ▼ svojih komentarjih, in tu se ta linija srečuje s političoimi di-agonalami, ki so obeležile rimski protokol. Ne more se sicer trditi, da je btl za simpatični »prejem, na katerega je naleteJ grof Ciano na Dunaju, povod njegov prejšnji obisk v Berlinu, nobenega dvoma pa ni, da je značilno, xa izpremembo političnega položaja v srednji Evropi, ker je pred Duna-jem obiskal Beriin. Čeprav poudarjajo oficijelni dunajski listi v svojih komentarjih elastičnost rimskih protokolov in možnost njihovega razdirjenja tuđi na druge strani, ni dvoma, da je bila že z Mussolinijevo izjavo o politični osi med Rimom in Berlinom določena smcr tega razMrjenja. Prvi razgovori so se pričeK dane« ob 10.30. Franci ja ne lm priznala nacionalistične vlade v španiji Ker položaj ie ni razčtfčen in so še vedno mogoča preseneila nazadnje mednarodna intervencija v Španiji vendarle potrebna. Vse, kar 6e more reci ta trenutek, je to, da &ta franeoska in ang-leška vlada neprestano v te*ndh »tikih in da bosta v«ekakor zavali povišem enako etališče glede španaikih zaaev. Franoo&ki posflamik v Madridu, Ervet, ki ee 8kupao z ostaUmi čJaai drplomatekega zbora nahai« v F ran čiji bfcizu žpan*ke me je, je poveril po*le poslanidtva v Madridu fra?n-coskemu konzulu Nevilleu, ki bo o4at na svojem mestu tuđi v pHaneru, da hi nacionalisti zavzeli Madri-d. Po tem takem se Madridu kot sedežu kake vlade pripisuje v Parizu povsem enak pomen kakor Sevilli, Bur-S^osu ali San Sebastianu. Tuđi francoeki konzul v Valenciji bo tamkaj še nadalje wi"*o-pal franeoske interes« ne glede na to, ali *e ho instalirala vlada Larga Caballera ali ne. Kotnentarff tigfca PaHt, 9. novembra AA. Franeoski k«ti se banvjo flkoraj iik^hriiio % do«ođki r Ap^ujC. V »vo|ih komentariib poudarjajo. da postaja vprašanje priznanja vlade nacionalne fronte po francoAki vladi čim dalje hoJj aktualno. >Pe*it Pari6ieu< je mnenja. da franoo^ka vlada pač ne bo mogla primaitj novega režima, dokler bo v Španiji obetojala in vladala vlada. Jd je bila prej medmarodno pri-znana. Mogoče je tuđi, da »e bo v vzhodnem de*u Spanije ustanovila po«ebna republika, več ali manj sovjetskoga značaja, toda Franci ja ee bo morala z vso od1ofno«tio braniti izJtušnjave, da bi priznala tuđi to republiko. Prepustimo Španeem. pravi li«t. da *ami raz-ci«+ijo svoje notranje zadeve. >Ecbo de Parisc ie mnenja, da bo vlada Velike Britanije v kratkem priznala vlade nacionalne jun te. VpraSanje je, ali bo tedai Franoija poleg RoAije ofttala edina *ila, ki ne bi hotela primati izvrSenega defstva. V ortalem Se ni gotovo, aii bosta Italija iu Nemčija priaiali ie te dni vlado general« Franca. ker ni oportuno, da M *» prenaglili in jo prvi priznali, ker bi tedai i Se bol prepričali svet, da je Fraurov resm za3č*ter po teb dveb driavah z avtorftatfvnkn rna mom. >F1g*roc vprašuje. ali bodo v Londonu it PaHm pocakali na rezultaie novih rednih i volitev v Spaniji, preden bodo poalaK v Ma drid »voja nova diplomatska uetopnika. C< bi se odJocilj za to. bodo norali cakatj pa< i* Mio dolgfe čeM«e Franoil« boteU Mio go ravnati po tem naSelu- bi bila pa? primljena prekiniti svoje dipJ©matskp vlade gl*»d»» nove konference lokarnfikih atl nekaj novih predlogov m načrtov za odsrramitev ovir. ki s*> «e poikazale v , čer. dohre četrt ure pa so bile zasedene že vse miže. Prišlo je pa rudi okrog 70 dam v narodnih nošah. ki jih ie organizirala ga Klavorova. No§e so po-v7dignilc pestrost večera. %&} so bile zasto-pane polejj naSih prinnorskih frer gorenjskih še koroške. srbijanske hrvatske »n pa tuđi češke. Večer je otvoril g. dr. Dcklcva z lepim nagovorom, v katerem je naglašaJ delo obeh društev, želei vsem prisrčno dobrodošlico, in omenjal dobro voljo vsega članstva »o-delovati z domaćim prebivala tvom za brate onkraj mejc roko v roki. Sledila je revija narodnih nos, nakar je nastopil Akademski kvintet ki je zapcl državno himno. Sledilo je še nekaj pesmi, nato pa so nastopili pev-ci Tabora. Po koncertu se je razvila prisrč-na zabava. Kolo »ta otvorila zastopnik vojske gen. Popadič z go. O Pucovo ter predsednik dr. Puc s Čehinjo, zastopnico Češke Obce go. Vedralovo. Plesalo se je Kraljevo kolo. dalje Slavjanka in Bitoljka, pri čemer sta v vidni meri sodclovala gg. Pire ter KlemenČfč. Ves večer je bil v znamenju prijetne do-maćnoati, brez vsake napetosti ter je prišel sleherni na svoj račun. Trud prirediteljske-ga odbora ni bil zamtn. čisti prebi tek večera je nameti jen kot prispevek k posta vit vi ( spomenika pesniku Simonu Gregorčiču in pa zi podporo revnim primorskim emigrantom U so pridnoM deki v avojih »rgpnirf ijih 3% domaće poiiti&e Kranfu se priključi Primshovo »Gorenjecc ol»ja>lja: ^ZdruztMij^ Uranjv^a ebčin« z oblino Primskovo je> ie |n»>i.ilo gotovo de]stro in je le vpru>HnjV nekaj lini, kđaj bo idraiitev tuđi urailno pro^laH'iu Zdm&jtev ho sprva pri»o»la nokaj breuiPii, ker se ne more prkaknvati, ila bi % prvilt letih donos priključenih krajev znašal ioh-ko, kolikor bodo zna^ale potrelte. Kljuh te. mu pa je bila ta priključite* ^.krajna iiuj-nost, ki smo jo v naioni Iistu io vcfk;ai utemeljevali. Na periferiji tr«;.-\ novoga kra-nja ležeri kraji. kakor Rupa, f'imee. Imk)o tndi t prihodnje ohranili Stoj Taškj znaraj, medteni ko prifakujemo, d.t j»o^rnnejo Trnu skovo. Klanec in Huje y nHiuraj^eiu ča>u del mesta samesM. pos»>byo !:> -e ho izvršila seclaj ne \el odlož'.ii^a tv v svojfmi j»la-silu o šenfuTsk«h dopodklh U; modru je; »V na*i driaFi izvira nvno^o zorja in neprilik ravno odtml, ker mnojri oo^«)o »meti, «la so tnkaj ratlitn« narodne- du>e, razlifno pravno, socialno, kultnrno rn ▼«r»k» pojtnovanje, kratko, da so t tem >edin^tvenein naro bi torii i^ jezik govorili, pa ni^mo en narod. Jezik sam po modernem pojmovanju *« ne ustvarja nar^nla. Radi je* zika samega M bili Slovpitri s Srbj lahko en narod, sa) med nami gotovo n© vladaj« verje jezikovne razlike, kakor obst»»iajo med s^vermmi in juininii Nemci. Ni samo je/*ik to, kar ustvarja poseben srbski narod in od njega razlifen posehen slovenski nar«»d. Narod u*tvarja pred rsem nar<»dna zave»t! Ta zavest o lastnem narostoju pa mora hiti utemeljena v razlienih «lejstr,h kakor so: ratljfen jezik, railifna kultura, raiMf-na vera itd. Postalo m' je jasno, da smo Slovenci poseben narod, razliren od Hrvatov in Srbov, da so hrdi Hrvatje od Srl»ov razlj« čfTi narod, reprav imajo i*ti jezik. Vs*ai 96 odstotkov Slovenrev nosi v **bi jasno x«--▼«at, da smo Slovenci lasten narml. Rakor «mn imeli t Arstriji nfflnfurje, ki n^o hote-H priznati ne «loven»tva. ne slovensko kul. ture in Š« manj politične samobitnosti, tako ■al ta rod tuđi v Jugoslaviji ni izumrl. Prej so bili nemčurji. ali v Istri lahoni, sedaj pa igrajo podobno vlojjo tako zrani >jngo«»loveni<. ki lajijo ob^toj po<«4»ne£a «lo-venskega naroda in govore o nekem >jue*>" slove-nskem napoduc. k\ ga n^j^r ni. Ra-ze-n par tpsoe slovenskih narodnih bastardov ni nikjer drugih jugo«lovenov. Kj^ je torej jngosloven.ski narod? Brez 'judi. hrez narod, ne zavesti ni naroda' . . .< N« prihaja nam na mb«r1. tisi bi polemizirali 7 Matijo *krrb«*ein, ugotavljamo samo to-Ie: Jugoslavija je na«tala po saintxermain-«kj mirovni pogodbi samo na podlaci tei<\ dn so Srh;, Hrvatje in Slovenei en edins'ven narod, sic«»r bi je sploh ne bMo. Jucoslo\eui<> ki j«h škerber htoveti t svoji borniranostj z oemriiTji in lahoni, so se bori U ta »loren-stro in jiiRoslovensko »dejo proti Arstriji, trpeli la te ideale po jer.-ih in Internirsfcih tabori^rih in prelivali kri na bojnih. Spomenik kraljti Aleksandru v Saint Quentinu Pariz, 9. novembra. AA. V Saint Quen-tinu so včeraj slovesno odkrili spomenik pokojnemu kralju Aleksandru I. Uedinite-Iju, ki ga je postavi 1 pokrajinski odbor združen ja prijateljev Jugoslavije. Svečanosti so prisoatvovali jugoslovenski poslanik dr. Purić, vojaški ataše general GliriS, biv-Si franeoski minister in predsednik združo-nja prijateljev Jugoslavije Louis Marln, bivSi komandant franeoske \»ojske na vzho-du general Hpnnis. bivši franeoski poslanik na jugoelovenskem dvoru Emil Evard, zastopnik maršala Francheta d' Espercva Carre, general Gamelin, prefekt Latour. pred«exinik občine, mnogo drugih uglednih osebnosti in velika množica ljudstva. K od-krit ju spomenika je prišla tuđi skupina ju-goslovenskih oficirjev. Predsednika senata in skup* Kine pri dr. 9toja<*inoviću Beograd, 9. novembra. AA. Ministrski predsednik in zunanji minister dr. Stoja-dino« \3 je imel v svojem kabinetu razgovor 3 predsedniko.n senata dr. Velimlrom MažuraniČom in predsednikom narodne skupščine Stevanom Cirićem. GovoriH so o dehi narodne skupščine na p* hodnjem za-sedanju, kakor tu«*" o sodelovanju obeh na-ŠOi zakonodajnih zbornic na aestanku xa-stopnikov parlamentartiih zastopnikov držav Male ant.nte v BukareSti. Sorzna Doročifs. rNOrEMSKE BORZC Ctirih, 9. novembra. Beograd 10. Partz 20.16, London 21.22, New Yortc 435.25. Braaelj T3.16, Mflan 22.0215, Arofirterdai 233^50, Berlin 175. Dunaj 77.5 (81.25V Praga 1&J3&, Vr-^nra tAM. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD« poneđetjek, 9. novembra 1996. Stev. 2S7 Vztrajajo in zmagujejo Lep« vprlxorit«v dram«tt*traae Tavfarjeve s»v«|« „Jan«z Scoce" *b h*il«fa šentfafc«b*a«9v Ljubljana, 9. novembra V razprodani dvorani Me*tnaga doma, pred zveatimi Mevilcinii prijatelji in odlift-nimi gosti ao v *oboto člana Sentjakobskega, gledališta prošla vili lolataioo »vojei^a ob" etoja s k ratno predstavo Klemeai&eve dramatizacije Tavčarjeve novale >Janez Sonce-*. Med odliinimi nosti so bili dvoma dama ga. F ran ja Tav£arjeva> »astoprnk župana dr. Mole in atevilni zat*topntki naših kulturnih dru-štev in za vodo v I'redfiecin^k Gospodarstkega m kultumega društva za šentjakob^ki okraj direktor licej-ke prof. dr. žlebin^or je v enain iz,med vxi morov česti Ial v knenu matice na odru zbraneniu ansamblu. Itekel je med drugim: No-coj nam ob svojem jubileju tako živo raz-griivate p't^ano življenje, kakor ^e je raz^i-balo po naši Ljubljani in na gradu mo£<>č-ixi.ii Turjaca»nov ob slavno'Hnem ce^arjevein obie>ku pred 273 leti! Vztrajajte in zmaguj- S temi b&sedami j« oinači! uapeh pred »tave, kajti sentjakolfeki i^ralei «o nam res prikazali nad vise živo žiljenji. ki ga je Ivan Tavčar orifial v svoji noveli, katero je £• Savo Klemeniič tuđi zelo posrečeno drama-tizirai. Igralcem je četrtital ln jim izroci.1 venec tuđi starosta viskega Sokola g. Boršt-nik. O v«ebini igre snio že pisali. Prepričani •»ino, da bo vlekla. dokler jo bodo uprizarja-li. Bolj kakor kdaj prej sj danes* Liudje žele romantike Janez Sonce, vitez z vrtnieo, je romantična zgodba. Šontjakobčani cw> jo uprizorili naravno^t razkosn-o ^lede zjiodovin^Kih koPtumov, katere so eami izdelali po naČr tih režteerja. Ko bo ansambl vigran in boli houiojzesn, bo 5 to predstavo lahko briljiral. Pri krsfcni predstavi še ni bilo med igrale i potrebne homogenosti. Razlika med najbolji mi igraloi, ki so Se že tolikokrat izkazali na tem odru, kakor Petrovcu*. Gnidover. Ko-lak. Lavric, Koinan. Biičarjeva in fcubičeva in tiolj ŠJbkimi igraloi ter onimi. ki so prvič nastupili ob jiibUe-iu. .ie bila pri krstni pred- stavi ptič proveUk«. Režiser &avo Klatnen-či£, ki je v^koSif name^to obottlega Karu*a-je odlicen rofciaer jn igrale«. KM rejfccr je itoril vse, da bi bila predaUva aaotna. te s© mu vee ni posrećilo £ tako ve*%itt) an tamblom paS ni njegova krivda, Fe- do»eženi ubranomu vaeh moći bo pred*tava takki tuđi v hitrejšem tenipu in se ne bo veČ tako zavlekla. Morda je bil vite« Sonco, ki g* je igral g Hanž^, malo pn»ve£ umerje*. ^toti ga je pa gotovu med natl>o!j inteligentne interprete v ansamblu j^^ie^ že siianeg* in pritn«-neya lJotrovčiča» ki je igral ^la^ie^n junaka previetneua n!j po^re^ena tcena je bila tiata v pro*tUnJ pri Plavcu t po^tilničarjem Gnidovcem. Danicom Kučar jem, Knntcrjem Ui Janiarjem. Igrala i»i \*z-\\ *jo iinejittno. Kljukec U igralec ko« v «»plo^-ncm, le od časa tlo časa je izdubi] oblast nad e=eboj. Rakovei* kot student je dober ijjraJec in se boljsi pevee, Vizjak kot i*esar je bil neuavadno eimpatičeu. Zdi ee, da je tuđi Vizjak ij^ralec z nadiK>vpreenirui *|>'J-sobnostmi. Mo^er to pot ni prisel do v^e veljave. kakor tuđi ne Šubiceva. katere vio ga je res bolj medio nakazana v dramatizaciji. Metka Bučarjeva pa je kljub epizod-no-sti svoje vlo^e dala lik, ki priča o njeni iz-kuSenosti in spoeKibnostt. NaiiKilj naraven in pref)ri(sevalen pa je bil gotovo turja^ki kaštelan IlueJgaj, ki pa je podal Košak. Predstava je uspela nad v«e pnčakovanje, 5entjakobčanoim i* treba čestitati iz doa srca. kajti oni re« vzirajajo in - %iua^uiejo! Občinstvo bo zamiiciilo 'ep užp'tek. če bo spretjtedalo to predstavo pri na»ih idealnlh diietantili. ki so se med v^eini v Sloveniji naibolj uveljavili: ^ai bi nekateie meti uji' ini z iahko vestjo lahko 4>t>stavili na ljaflice se vrste drqg* za drugo. Vse *6cer nUo tako ' velike, d* bi lahko govorili o ka-taatrofi, vse skupaj pa ponanijo v re^nici ogromno ško4o» ki jo tvpi predvsejv. podjetje. Većina tali oezgod je neura6unljivili, odnosno £re na ra*un vUJih Ml. Tako tuđi usada pri pruiskero mostu, na desnem bregu Ljubljanic«. Podjetje ne more razupVovati pooameK-nih aemeljskih pla ti ob bre^ovib in nihee ne more presoditi na oko. kje se bo utrpala zemlja in zdrtnlla v strujo *animi-vo je, da .•'ta već ja usada le ob pruLskem mostu Drugič -e je zemlja utrpala pri mostu v pw?tek in še ćelo veoji kompleks kakor prvič. Prav pri mostu se struga lomi v moćno upognj^nem kolenu, da dob i 3 ta'«>j vtis, kako je voda tajn ob levem bregii odlagala tem bolj naplavino. Ta na-naplavina, usedlin ko blato, je posebna, prav za prav te koća ma^a, čim se nekoliko napije vode, in je ne smemo zamenja-vati z ilovico. Prava ilovica je mnogo bolj žilava, kompaktna in se ne raaleze kakor testo Te posebnosti u edlinskega blata so lahko opazovali pri regrutaciji Ljub-ljanice već-krat m adaj se jim je zopet ponudila najlep*a prilika. Kakor rečeno, pa ne more nihće prevoditi ra boio tvorili ogrodje, rebra, ki bo aadrževalo tak060 maro in tlak med seboj. Morda se bodo odločili za ta način tlakovanja tuđi na kraju, kjer se je utrgala zemlja zdaj. Razstava ,^ivalce44 na Jesenicah Jesenice, 0. novembra. VToeraj je bila otvorjena II. velika razstava dom. kuncev. perutnine, golobov in ptičev. Razatavo «0 priredili rejei maUh 4i-vali, ćlani podružniee >^ivalce« za radov-ljiški Brez. Pokrovitelj razstave g. dr. Marčič je otvoril rastavo ter v lepo easnovanem govoru poudaril pomeli reje malih Rivali, zlaati za de^avca. V"3pQcibujal je navzoće, naj vztrajajo na zacrtani poti in privabijo Še druge rejce v svojo organizacijo ter 2 lju-beznijo in razumom goj^ svoje živalce. Po-prir.iejo ter nag se Še z veftjo vnemo reje malih živali. ki je morda Se vse premalo upoštevana gospodarska pane^a,, ki pa mora postati prav mo£na, in obfte kori»tna. Podrutniftni predsednlk gr. fiebulj je po-zdravil zastopnike krajevnih oblasti in kor-pK>racij. zastopnika srez. naC. veter. Jož. Kapusa, zastopnika mestne obč. g^. ban. svet. Petra Arneža. zastopnika gflav. odbora »živalca« urednika Paljka in Babnlka, dalje g. ravn, Lukmana za KII>, g ravnatelja meSč. Sole Jakoba CSospodaiifta, Ra-stopnika obrtnikov g. Slibarja ln vse ostale. — Banski ivetnik £, Amef Je v Bvojem govoru poudaril gospodarsko važnost, reje in obljubil txidi v bodoče svojo pomoć. Učitelj Paljk, urednik ;2ivalce« je v imenu g;\. odbora fteatital JeaeniCanom na uspe-hih, ki jih leto za letom dosegajo vedno v većji meri, kar prav nazorno dokazuje tuđi letošnja razstava. Izrazil je tuđi željo, da bi se že skoraj zna&li vsi rejei naSe banovine pri ekupnem rejekem fsokretu ter vsajemne dvigrnili rejo malih živali na vi-dek. Na rasatavi so aaatopane rasne Čistokrvne pasme ek>m. kuncev, perutnine fkokofti, groai. paee>. grelobev in ptifcev. Razstavni prostor je okusno pri reje n in je vea dan vladalo vnjem prav iivahno vr-venje. Mnoiic© oblakovalcev ao at u zanimanjem ogledovale raavtavtjene tivali- tako da je poleg moralnes« tuđi g^moten uspeh mutave zajamčen Kuncev je nz* stavij*nih 40 kletk polebov 10 kletk, ko- ; koai, vodne perutnine 19 kletk. daj je već I kolekelj kanaHSkev. paplgrle ln tkalcev, • last 9. Inttharja a Brealj. Na manjka tuđi ppakt. krmUnikov in napajalnlkov. Vse ii-vall ao strogo oeenili atrokovnjaki in je do-aeg-el zmagovalno natjrmdo rM tolik) belgT-eirjak (Ima* g. Komlea Jožefa is JaaeniO. Jeaanleaiil ao lahko ponosu* nm to raxata-vo, ker dokazujemo, da se popolnoma zave-dajo rejake naloa;e. Jaamtee so delavsko srediste ln zato Ima reja, mtUh tivall tu ie prav poaeben goanodarakt nomen, moHa bolj kot kja dniajje. Ka to Hm kli^emo: Na dpbpo rejo tuđi ▼ bodove* Kaastava oajteva odprta do viUtaga 15. j nov. 193«. I Vesela pripoveđka o življenju in smrti Ovtgtaafna opera ,*Botr« Mnrt*« |e testno anagala tađi ▼ L|«Ui«al Ljubljana. 9. novembra, čcikoftlovaiki prizna«!, predvsem v aim-foničnih in komornih delih plodoviti, na operncin/polju novih potov in navili zrtiov iščo^i, torej moderni aklad»teli Kud. Karei je po vseh u*pchh v oiji domovini doziv^1 v soboto zvcttr tuđi v tujini s svojo ori-i:n*lno opero časten uspeh Ta usprh je bU izr«ia«ii 2 breskončnimi ap-Uvsi, s šop-k: in venci in s ponovnim klici osobno velcsimpatiCue^a avtorj« n* rampo ter i toplini osebnimi čestitkiini na odru in po predstavi. Prvič je tujina. ki pa je bratska Slovenija, uprizorila K#rl«vo »IV>tro smrt« fn upravi slov. ^lcdal šča v Ljubljani, na čelu ji opernemu ravnatelju M. Policu, "te zasluga ta ro z najvcćjo skrbnostjo >n vestnostjo pripravljano in i/vajano slovan-sko delo. Gospod prof. K^ircl se je p-re-pričal, lU je resnično na na»i nxa\u a ci*;-lavni Ljublj'ini predvscm simpatično dcj-stvo. da se /c vs<> prvvajno dolxj v prav veliki meri ii\o zanima za nove pojave ucn.etnosti in se vzJ'c opasnim ri/ikom no boji debati ec*to zelo težkih poi^kusov 'in biti avantgardna Z-a take av*intt*ardistične eksp-r.mente je treba ne Ie Poličev. naših ulasbenikov in pevcev. nego tuđi publike. Ljubljana jih ima in je na to dejstvo lahko ponosna Tud: »Botra smrt« je *mel poizkus, s*j je i njo ikladatelj uresničil svoje teoretično prepričdnjf*. »da se ni nobena stvar že tako pre/ivelrt kakor opera na svojih visokih koturnih-K Kare! je napisa] za naš Gleda-liski list: »Občutil sem, da je nuirto potrebno izločiti iz apere ves tipični patas. veri^em in tako imenovano dramatično fikcijo, še posebej pa razne sentimentalne Ijube/enske izlive, ki jih i^ralci kakor lutke p.repeva}o z visokega -piedestala.« Tuđi Helfert-Steinhardova Zqodovina £'no itudij« TejM je bil vreden in je poplaćan velik trud opcrnciju ans*imbla. Dirigent M. Polič \v opero v solistov-skem. /borov>kem i:i orkestralnom pogledu postavi! na najvisje dosfjljivo mesto. in-scciutor inu. K. 1' r g n i jh ustvari! itin Prav lepa pri/ori^ča. re/iscr prrvf O Šest pa je dal dejanju čim /i\*ihnejšo >*t in humornost. Zal, dto&kcn. »PoJ.rtiid- na uostiji je r enim samim krtižničkom keksov in »hreu.i»he!ska pij»" nosti« s žtamperl; nuli novcu ćelo ia nnjbaj-nejša domišljijo nem«>5>oj nap*ir. TuJ' £<">-stija z Eirozdieni je bila pres-kopa komi] markirana O )xisodju in raznih drugih rekvizitih naj rujsi molrim1 Revščina \T»c priznanje treba i/reči ^lavnun *oli-stoin, njim na čelu V. Golohovi, kt je pela igrala naslovno partijo odlično. 6 pol* nim mehkim organom, vseskoz muzikalno visoko inte-Hije-ntno in v/lic.vsem težkočam zanesliivo, vsesko/ /mahovito. dalje .lan-k u, ki je bil uodec. da si ga KoljSe}!« ne mnremo fnisliti;: zlastj v vseh treh t*lik«h III. dej. kot starček je poka/al prisrneija in često filoboko qinljiveqa oeeta \' spevu in idri ie Janko ustvari] vzorno kreacijo. 1/-vrsten doktor je bil Gosti č, posebno učinkovit v sanatoriju; pevskj vzgle-dna je Župevčeva s princezo. toi qospod visoko /adaj. Da-carja daje Jelnikar preve^ karikirano capljajočc, a Gorski strainik« apereJtno šar/irano. Ne uvclj«vljata se dovolj s*veto-valca P e r k o in S e k u 1 a, ne ustreza višja boln. sestra, polno p.i Aadovoljujejo Rarakkova kot najstare-jSa Hčerka ;ražesten deček je Ribičeva, prav dobra v igri, petju in vsem nristopaniu. Županja San ove zal<> zadovaljuje z dobro kanikterizacijo v ijjn in maski Tuđi otroci »o se dr/alr prav imcnitfio. Gle^lališi-o je bilo skoraj rasprodano. Predstava s šestkratno izpremcmbn px ne je vzlic nekaterim krajši%-«tn zavlck'a preko 2.V rn bi bil-o delu le kori»tnn, ftk** napravi jo še neka i rrt. Tć-en vcV-ak me je v Radencih učil: ^TV>hreibro. Zakaj kratkota ic opeTi dobrota. ^r. G. U Celja —c 2-animivo predavanje na LJudskern vseu^Uišču. Drevj ob osmih bo predaval v risalnici tne^čanske Sol« zruani poznavalec ruših sx?oi^lnih zaiionov odve^mk ^J. dr. Avfiust Reisman o socialni zako^odaji Ju-gos!avi>e. Na predavanje opoaarjamu zU-s^i de-l«vstvo. —c Sloviti draždanski godalni kvartet bo kencertira! v sredo 11 t. m. ob 20. v veliki dlvorani NiarodTte^a doma ter bo izvajal godalni kvnrtat L. M. Skerjanoa, BeeFhovnov kvartet op. 117 in SmetAn:iY L^dalni kvartet v e-molu »Iz mojega ži-v-ijenja«. Vstopivce se dobijo v predprodaji v kinjitjarnt K- Gtiričarja vdk»ve. Koncert Ko Tiudil izreden umerftti&ki užitek. —c Dve nesreži. V četrtek se je 26-ktoi k4>čarjev sin Jakob Speh U Bočne pri Gornjem tiradu pri cepljeTiju dirv vsekal v desno nogo in se mostio poškodovdl. Ko 36 bil T.Vlen: pn igral šahovski klub iz Wuia v s«^boto 14. i« nedeljo L>. t. m. v hotelu »kvropi. v C'elju s Cel>svni učite! i Ufts^d l'M-n^ Vajko solo v Celju, srrokovna učiteljica ude. Jo/iea Tomš čey;i pa '/ učit«lji&ca v Mariboru na deklisKo mr ijansko ^«1« v rp^Ju c Olimp :Reka 2:2 (2:2)- V nedeljo popAldne ic h\U tui Olimpovem iflr.s-u .»dia^na p -d-avc/na prvetistvena H-km« m*»d ccljak^« Ol.mp<«in in ljub.jrtnsW-> Reko Olinvp je nastnpil v osUblj^ni po-»t«vi. NApad je ifiral razlrfiaivn \ se] enaj-storiei je manjkalo sistema. Ta nedostatek je hotela imdi»rneatit, a elanom, kar pa seveda ni bilo dovolj. Gost je so prerivti-jall drtbro tehniano igro. pred ualoni pu m> bili premalti odlotni, Takoj v začetku ju j*čela Reka krepko pritiskati, a Urez vidne** u»pefc«. V 17. minuti prev»»rne k!Juoar iogo \/. pi^ost*^ streU in ;o dvijj-«€ nad vr*»tafj«v« uUvo v mrežo gostov Deset minut poanej« izen^vi Je^ po 'e- ! pem prodoru, v 30 minuti pa povisi hr-itian z lahk« ubpa«ljjvini strelom n* 2:1 /a K#ko Olimp se tivdi, da bi uena^il. kar uspe »ele v 43. minuti, ko i*Vte ^~ ter vrat*rju iog-o vz rok in jv> paSrc v mrežo. Po odmoru k postab ?ekm i ne/a-nimiv* V 10 minuti je mor«l '.«rel^c OUmpa Gios «rastrejK«. tako dfi je moral ar-dnUc v 2;> •ivnuti isključiti no ervega i«wca Rcktf m Olimpa in tic^r Ermjma ip Trimo/ka, minuto kastieje p* *e »«pa4c« Rake Fur!«-na. Vsaiko moltvo je iflralo odale- »amo z | o «jr*lci. Olimn jt r*<**\ v Uh no pr«n>oč. I ki je p* ni muti isnbiti. Ifir« ni v ntcemer stp'jminjala na I. razred, o konibinaciijah ni bilo vefr sledu, ijiralci 90 »e izMbrpavnli z nabijanjem žoge. Sodil je f>. Climperman strotjo in objektivno \ predteikmi je rezerva Olimpa premajjalu re/ervo Jugoslavije v r«smerjti 2:0 (0:0). Na istecn igr;-šću je L«ij»ko dopoldne v dru^orazrenlni prvenstveni tekmi premajjalo celjsko Ju-gnslgvijo v ra/merju 4:1 <3^>). V drugem polčasu je ijjralec Jugoslavije Zajje* d>-)an!«ko napade! soJnika. ^affer je Kij &e~ vedn takoj izkljufen in aa aedai caka pri-merna ka^en._____^_________ KOLEDAR Dan**: Sobota. 9. nov**mbra katnlCranl: Taorkir, iinžidar. DANAŠNJE PHUiEDrrVlfi Kino Matica: l*oelelijena »Ui^a. hlo\-ensko planinsko društvo; prodavanje I. Buferja ->OI»ra7.i jzora< ob 20. v Dela^v.L* zbornici. Razstava nilaile likovne gen^rncij* v .1*-kopicev^ni paviljonu DEŽURNE UeKAfUMB Dane*; Mr. Lfiy>tek, Ueeljeva ceMa 1, B*-hover, Kontfre*>ni trg 12, Mr. Nada Komoiar. Vič, 1 ržaika <*t*ta Naše ^ledalisče DR4MA l'oneileljpk 0.; Zapn*i. TorftU U).: K*»j"»a Vida. l*i\ir«trS« ledani ptw. »i*u l>o v ar**tlo li. t. ni. Wern«r j« anan na.^: pablli |to *\o\\ konittdjji Travira do j»rehi* , ki jo je uprizorilo ^ledaUicr pred nekaj leti.,iirtov ign- .Na leilciu plo*ci« )• v^eta i/ uajakUialneisih *»o>1«>lui!h iiv*bi«nj-*ikih ra/mer- \' \gr\ tiaMopajo »Jledefe o«#-l»e; *r 'dnieioUk.i profe.-or .luimk Kralj, njegova žena A.nn--^arlt*eva. inienir Zdenefc' c^in-.Ian ^r. Pavla. h«i-lio!tarteva, Jirka. ''ia-Sancin. H:»iu*a, 'ttii \ i«la Juvanova, Mali, lunko'.;! se>Ira-4iahr'iel6ifeva. dr. Ripa-Ore-Jiorln, »'pvv^ka, filmski reži5er-Skrbin*ek. Kou«lt'lka m'n'^trov tajnlk'Jerman- <'ik«n. non^netar-t'ol^Var. Barea. talu^kirija-Kaktr-jeva. Ue?.*er: Ciri! Dp1wh,v. Pr*» za pre!u;erSV -iltoniu«1. UPERA l'oned^l|"k Vi.: ZaprU). Torek tn.: Mali a (ii»l».v. Red A, SrHa H. Uvujiiu kuji^o\uuslv4}. Be4 ^r** da. POSLEDNJI AKORD po enodulm sodbl vse Ljubljane — aajlepsi film »ezone! BEETHOVNOVA IX. SIMFONIJA I HHite in oglejte si ga ie đanes v Elitnem kinu Matici! Tragedija na Aleksandrovi cesti v Mariboru Umor mlađe žene Elizabete Ferlinc pred mariborskim velikim kazenskim soćiieem Mariboi, D. uoveinbra Citalelj*iiu je gotovo šo v b^ioiaiuu strasna u nizinska tragtMiju, ki su je it'LOb 17-julija ovii^uia v bUuiovanju -44 - kituc^u ključavuiča-rja državuiii žele/.nic Ivaua t'vr-liui.'a na, Altiks»u,ndiovi cesti 51. Us^liie^'a, iljio je ukoli 11. ure ilopolilnu odjekiiil strel in tona. Llizabuta Feilinčeva je olh k'žala mrtva v mlaki krvi. Ustrelil jo je Djen imri lvau Ferlinc, ki se je danes uio-rul zaradi tega strašnega tiejajija aagovar-jiiti pred sodniki senat ne petorice. Ves dogotjek. ki je tak rat razburil jnesto, iu njegovo aaloatno pred zgodo vino uain sli-ta, obširna o>bto^iiica takole: Ivan Ferlinc je obtožou, da ju po zxeleni prt'vUarku 5 strelom iz pištole usmrtil svojo ženo Klizabeto. Obtožeaec je bil do teta, 11)20. usluibeu kot strojni kljueuvuićar v tvonik'i ltttal na Uunaju. Krualu po prihodu v Maribor &e je Bozuanil s svojo pokojno ieiHt. protnje v zakonu j© iskati v ženini službi. Kor je bila umogokrat v pisarni pozno v noć zapoelena, se j© ubtoienčevo nezadovoljstvo v«dno bolj stopnjevalo. Prišlo je cžeoi Fea-liius je postaja! vediK) nez-nobrjejši in ao je končuo udai pijančevanju. Gospodarstvo v d#uiini je alo rakovo pat in fcadel je prodajati ćelo dele pohižtva. kar je nesoglasje med sutkoecema le še pove-čaJo. Mož je pokojnico večkrat colo pre-tepal V obupu a^ ne^a prepte, ki no je aledfl pratep. Ubo^o •ženo je obtoti0B*ft grdo opfioval in jo kfflično T^fll k •toDO*«ojft ¥x jo a*podil. KJjub tem se je dotm pokojnica, hotel* vmiti k nožu, ki pa o tem ni botel nlčesar SilišatL FerlSnoeva. je Se ▼efckrat po«kusila spraviti ^e > pao^« n\ in »e ^ |e to ko&coo le posre ito. 8e st» b© dogovorfl^, da ji bo dajfti ^mufcifl tOOO đbarfrr ia jrospo-điBJstvo n 4iekhM± rta daiv ko te bo 2*na vmlla. Mad Um M je Ttrilne kopil From- m«r r***> 'l » mbofav- ^iM K> <*»' kobi« ^i '% njegov«, lena vnriti k nje-rrni. Toda ni je Min. OUbM je aekai dat in ptmšM^i JW4b^ Wj §oM, Napočil je usodni 17. julij. dau btratue družuieke tragt>iije na *VJ e U sa mirovi ce^ti r*l. Vc£4. du-o se j« vrnibi lunu, pokojna Kli/.abeu Ferlinčeva. Rnialu po njenim prihodu eo stanovalci začuli ttrel. tjikoj nato pa je pritokel s prvoga nadfatropja ob-toženec in povedal lii^jiui Iiiizabeti Keb-rićevi. da je ustrelil svojo ženo. nato pa je botel še sebe konca ti, toda odpovedalo mu jo orožje. Profil jo je, uaj pokliče zdravnika in policijo. Ka kraj krvavoga. Uugodka je takoj pri hi te La policijska komisija, ki je ugotovila, da je nesrečna žena ležala poleg štedilnika v mlaki krvi mrtva. Poleg trupla je klečai obtoženec in mot-il mrtvo ženo i vodo ter ji dajal na rano obkladke. Sanio-kre* je bil na kredenei, v njetn %o na^li §e en naboj. Tuđi polkiji je prrznal. da je ustrr'il fevojo ženo. nato pa je hotel Še sebi končati življenje, kar mu pa ni uspolo, ker mu je sa-mokres odpovedal. Zdra\nii5c g. dr. Zorjan je ugotovil. cU je krogla pre-drla K'vo kJjuonico, pr^no vo-tlino in izsto-pila natožencu iuprožl samokres in krogla usmrti Ferlincevo. Ko jo bil Ferlimi i?, septembra ponovite ««gli-&an, je zoj>et spremenil zagovor in doih>1-noma drugaPo opit*al do{?o gpro-žilo in po neBroči usmrtilo ženo. Zadnja pot Ivana Dražila Ljubljanu, 9. oktobra Včeraj popoldne je n^topil zaslužni pev^ ski organizator mestni piiarniski ravnatelj g. Ivan Dražil svojo zadnjo pot. Prc4 mrt" vašnico splošne bolnice se je zbrala velika množiea pokojnikovih prijateljev in znaa-cev, zlasti ljubljanskih pevcev vseh zborov. Združeni pevci Hubadove župe JPS so pod vodstvom g. Venturinija zapeli Hribarjevo nagrobnieo »Človek glej«, v cerkvi pri Sv. 1 Kvizu Jdenovo »Usliii nas, Gospod«, na grobu po pogrebnih molitvah pa Prelovčo« vo »Poljana toži«. Ob odprtem grobu se je poslovil od pokojnika predsednik Hubadove župe JPS g. Zorko Prelovec se besodami: »Dragi Ivani Breez potrebe bi bilo, da bi Ti ob tvojem ztdnjom domku govaril bese« de poveličevftfija tvojeg* iskrenega življenja skega pevakega dela. »Slavcu« »i bil duševni oče, vo4ii si ga leta in leta po vseh njegovih rosnatih in trnjevih po tih. Inicijator si bil uetanovitve Zveze pevskib zborov ro-ko ob roki z nadim pevskim oittam Mat«* jem Hubadom. Mi rnlajš* iz med borefiv %* slavo naJe pe«ni domu in v svotu tmo v Tebi ob6udovali mola, ki je * vesto tlužil poemi ia navodu, dokle* mu teik* bolazen ni vzela /. z\*ene(e£& ftnorJM. Stotinam. svojih pevskib tovariMv «i pel nagrobnteo v slovo na oni svet, danes pa se še iiveči od Tebe postavljamo z žalostnim srcem. Drfgi Ivani Počivaj v min*! Zbogoni! Predaed^ift: »Slavca« g. Boris Roa se je od &teu. 257 »8LOVBNSKI NAHOPt, pooaMjak. » aowopm im. Stran 9 DNEVNE VESTI — Upresnembt v naai vojaki. Za komandanta prifttiiiftkega vojaega okruga je une-uovan dotedauji komandant 55 peipolka polkovnik iTan Fragner. Dogođa-njih dol-&no$ti je razie&en artiljerijski kapetau I. kUđe Iiudoii Ceh. Na iuetuo prošnjo je upokojen iu odlikovan z redom Jugoaloveoske kroD« IV. stopuJH pehouii polkovnik Aloji ŠajbeJ. Vpokojen je tuđi vojni pUar IV. kla*e Ivan Jelen. — Split je dob 11 nad 10,000.000 od tujske-ga prometa. Splitska občina je odobrila o&nutek ure»lUe mestnejra turističnega odbora xa mešto Split. Ob tej prillki je župan navrla« il. da se je tujski promet v Splitu 7A'\o ratvil in da *o znašali letos dohodki o«I te vezno p.-inogv nad 10 milijonov Din. Banska uprava bo predlagala, da se propisi Split za »ur'Mie faflrko v Mnrtinše-ic; »stavljali hidmavijinii na pro;ri Sušak— Spl'r—Dubrovnik. BBHBBtllXI3DBi Epopeja junaštva in požrtvovalnoati G A H C I A VVaNaee Beery — John Boles POSLKPVJ! AKORD IAI Dajover — \\ i!!y Birg«'l — Marija Tasnady VESELE ŽENE VVINDSORSKE Leo Str/aU. Id:i \l ust, Majrda Schneider — Privutni na mecene i zahtevajo pokojni nsko zavurovunje. VOeraj «'» /b,»rovali v )Jeogr;i«lu privauii nameši/euti \l vse države. Na zborovanju je bila sprrjetn ieso-lueija, v ka nm i je «i»^I drii^lm u-t»fovitev. ♦Ja nav/lii- vsciim pr.z:«v io veJivi ni razšir-jeno na v.-o državo 7J> >ruva!ri so zahte-vali naj minister s'H'ialijp pul;tiko in na-ro-lnej/a 7.dravj:» čim pr«'j izkoris'i jnmMa-»rilo v finančneni zakonu za ler i 1 t*M*>/;i7 odnosno naj cakoj raz.-lri pokojninskn 7.a-va-rovjuijo na v*o državo in n.-i v»«» v xa-konu na.štfte skupine privatnih iiaim<*£<>ii-f#»v. — L'redba o zatiranju tuberkuloze v vojak f. »Službene N'ovine- c>bj.i\ Ijajo tir< tjl> > ro,fne^:i ministra o zatiranju tijberkujdze v ra.>i vojski. Pole^- nr*-d!ip jt» i/.dal minijitor tuđi pravilnik k nji. Po prav'lniku yn> vodi! vse pyotitiil»erkulo/nki in mornsrir'i referent /„■» tube-kuTo/.o v «anf-t^^noni orstvu veliko škodo. Na seji je bi'o u«o*ovlicno. da do-Kiva naš izvoz m«nj dinarjev in tujih p'e-čilnih sredstev ne'Vi lv jih. cc bi noti.a! dinar po svoii faktični vrcJn^sti N'aša država drži dinar na visini, ki ne f4uv. T-nil u atrija uvid^v^ po'rcbo socii:ilncc;.i nvarovanjđ. zahtcvn pn racijonnli:?oci :o iste ga I -r- Krasen u^peh vrleii|Oj»trti dr. \"iđ' ronrja v Ameriki. Naš velemoj ter je bil nedavno poslovno v Zedinjeni državah in je to priliko Lzrabil za nekaj šahovskih naatopov, ki so mu prinesli izr&ien uspeh. Tako je i^ral v šahovnskem klubu >Mar-shalU v New Yorku raa,jhen mateh % amerlškim pnakom Re hewskym. Tempo Jo bll brzoturnirski, 10 sekund za eno po-teao. I prala sta 6 partij in je dr. Vidmar 3 dobll. 2 i^ffubil, 1 je \>\\a lemia. ^ani--mi vam u sre^a-nju je poleg velifeezra števila grJedalccv pri?ostvoval tuđi na5 g-eneralni konzul Radije Jankovi*. Dr. Vidmar je nastopll tu-di v Wa;hinglontj. Igral je «i-mulLanko proti 20 nasprotnikom. od Ua-terlh je 15 premagal, s 3 remiziral, 2 partiji pa izgrubil. — l'otovanje na Jadran čez zimo. Za one. Ići ni;«) mo^li iia Jadran \ gluvn; sc~ z-^ni, pripravlja Putnik ct^nenu skupna po-tovania iw Jndran, po 7, 10. 1-4 in 2! tini-l'drlrženci teh {^ilovHnj bodo imeb pnlo-vi fino vo«n:no px> sedem dnevnem bivanju ob morju, zniž^ne cene v hotelih ter cene-iic ulete § parniki in avtoninbili. — Hrvatski planinci na f^horju. V ne-deljo l.'i. t. n">. priredi Hrvatsko planinsko društvo Sljeme svoj tradicijonelni skupni ' iziet v Maribor*k<* ko»So na Pahorju. l'de-lcženci i*leta »c odpeljejo iz £«£reba v *o-bat^ oh 17.50 do \\oč. — Nov grob. V Ljubljani je umrla d.-nes v^jova p<> po^tnem po*iura«lniku jra. M/irija Ravnikar. Blnjo žeut» t*o eenili in »poite-vali veu ki s« poznali nj#no plemenito &rc« Pogreb ixy jutri ob 15.30 s PolpiMikegra nasipa tfi. BcnII ji lahka znmlja. ležko pri-zaderim svojtom nA^e iskren« sotalje. — Vreme. Vremenska napoved pravi. <)» bo sp.'emonljivo vreme. VCernj je nekoliko deževalo v Ljubljani M*ril*oni v Splitu in na Rabu. NajvUj* temperatura je zna-šala v Zajrrobii. Sarajevu in Splitu 18. ▼ Reo^radu 17. v Mariboru in Skoplju 16. t Ljtib4jani 76O.0 mm temperaturu jt+ inafala Ljubljani 760 5 min temperatura je znašaJa 6.8. — Smrtna neareta v Zajprtbo. V soboio ponori se je pnpetiU v Zagrebu smrtna ne-»reča. Tramvaj je do amrti povozil voznlka. costne žeJezniee Juraja Prebega. Vlekel ga je 57 m daJeč po tiru in ga strahovito rai-mesaril. — Patrona nm je e»k«plo4irmlA. Poaeat-nikov sinćek, 15-letni Fraaea WH%ir im Babne police pri Rakeku je vfteraj aaSel doma patrono, ki jo Je skuAal okreti. Patrona pa je fantiću v rokah oenadoma e splodirala in mu popolnoma ra*raesari-la levo roko. Fanta 10 spravili v ljubljansko bolnico. Iz Ljubljane u— L*p« odlikovanje s**luJn«a;a del«v. ta. Z zlato kolajno z* drlavijan^ke ja«luire je bil <>ijl kovan g. Franc PavUr, sirojar»iii tleiovouj« v tov*rai u»nja »Ini!]u6-i:. Ci. Pavli-! tu. ki je* ie 41 let v »lužl>i pri tem podjdtju, j je obdnnemu od žtfvtlnih tovarižev in vod->tva iiojietju. zbranih na dvonlču tovarne. včtMai prt.«ijsf«inik mo>tne ob«ine g Ur. Adle-^-c i^roer 04Ilikovanje ter naglasi 1 njegove /albine, pridob'jene v iolgoleLni zve*li ciužl>i. \ imenu tovarne jo če*tital odliko \anru ravnateli |M>ijetja univ. prof. dr. Ki-barif, mu izrocil časino darik) tvrdke ler tta^la^i', da »e '411a lovama mnogo zahvaliti nje^ovemu strokovnemu /natiju v stro iars»tvu. G. Ppvlič 6e je ranjen zahvaUl pred seiln;ku obciue. ravnatelju ia o^talemu vod-s\\u tt^vanie ter tovariiem — delavcem. ki eK> nm prit-rrno re^titali. —lj Ljubljanska včeraj&nja nedelja je bila brez posebnih prireditev ili dogodkov. Meš^ani se zdaj ob nedeljah ne vedo ori-entirati, »er je konec izletc-v, drugrih »~e-zont pa ni. Ražen tega je pa še ta^o ne-zanesljivo vrerae, da mnogi ne upajo tve-gati sprehoda niti do Čada. Včeraj je bilo tipično jeaensko jutno vreme. kakršno je pri nas pogy>ato tuđi arponaladi. Kljub vsemu -nio videli tuđi sotaee, ki je bilo toplo kakor aprila. — Razstava čsl. knjige je Imela tuđi vćeraj mnogo obiskcval-cev. Danes je razstava odprta zadnji dan in kdor je še ni utegnil obLskati, naj ne zamudi zadnje prilike —lj Novi odbor ljubljanske Filharmonija. Ljubljarkska Filha.rmomija je na zadnjem aestanku izvolila -ledeni novi odbor: g. Neffat Anton, ćastni predaeimik, g. Rupel Karlo, predsednik, g. Stanič Franjo, podpredsednik. g. Bernard Filip, tajnik g. Hafner Ivan. blagajnik, g. Dra-žil Srećko, arhivar in go »podar, gg, dr. Karlin. Mliller Gustav, Fl^go Bra.nJco in Šu^terži^ Vin- o, odborniki, g-g ing. Naj-žer ZlatKinje /ji ra film je bilo v T-jubljani ocrromno. Vf solv>to iti vferaj jo b:l n.ival n« kfno tuko velik, da mnopri nišo prišli na vr'fo. Ma:sik«lo jra jp sol jrloIajcen '«»'t...........•-..............♦....................M* —Ij L'pr^va glectelif^a prosi p. n. o|>-ćinstvo, da se poslužuje predjprodaje v- topnic v operni blagajni, ki posluje doevno od 10. do pol 18. in od 15. do 17. ure ter tako prepreci naval n ablagajno pred predstavami, kar ima za posledieo zakasijelo pripajanje i pričetu preresde:na, ki je eno najboljših komornih zdrudfcenj ćele Ev-^of)e in ki je že podo\tio igral v Ljubljani z največjim učpehorn. Predprodaja v. topnic za ta koncert je v tnjigami qiajpbene Matice, Za^eteij je izjemoma o* pol 8. uri zr\*ećer. —lj Predavanje SPD >Obrazi gora« bo drevi ob 20. uri v dvorani Delavske zbor-nico. V*t%v% ttfnm^r^ ja«, da bodo ijubljaRiki pevp-i z^ori Hu* ba4ove *mpe t. reso im koneertaim spore* dom poćaPtili 70-letnic^ mojstrm Huba4» v ponodalj«k Jjv**«r ob 30. uri v veliki dvorani FUhannctitene družbe. Vjtofniee b9it© ai jih U-koj! —U V pofiftMitev Mif«9O*<. Ztmke Hy. bfttov« ix Bcocrada teruj« rodbina Bfcu« hala za metne revete 100 Din. Iskrena Iraltf »trn spe! %mm pri vnlt Tako nas je pordrarila v£*raj neka ^ospa. Ako ne bi bila zadovoljna bi se na&e trgovine izogibala. fudi vas borno s šlofi, svilo, olatnom. fianelo itd dobro postregH. Pridite! »MMuMrtuNi« k, d. trgovina, k? vas 2cti bol|še po«treći MestAi trg 17 "" —lj V. peUttdna-siMuntvcso pr«*»v«uii* Prtr«4O upitnih in atrupemih gotMh<. G. dr. I*. Ku*?er bo pređaval >O ufiitnfb in ^tru* penib gobah«. Predavanje n« bo £D*e-»tveno, ampak pratidno, naraeajano vsem ljubiteljem prirod« in predvaem aaAim »o-apodiajam. Isvajanj« bo poja njevalo 60 0likj v prirodnih barvah, preparati in objekti, ki bodo rastavljeni v dvorani pol ure pred predavanjem. Občii*?tvo se na-proSa, da priđe v ta aam«n fte nekoliko pnej v predavalnico. Preda van j« bo v to-rek 10. t. m. ob 20.15 v dvorani Delav-ske 2)bornice. Vstopnina 6, 4 in 2 Din. —lj fttikarji! Sađjarskm in vrtnirska podržnica priredi v tore^ 10. t. m. ob pol 8. zvečer v soli poučno predavanje. Vab-ljeni! —Ij Za3inipljanje m plinom. V Beethov« novo ulico 15 ao bili v>6eraj dopoldne po-zvani re&evalci. Sosedne stranke ao nam-reč našle globoko nezavestno go. Vlasto S.t za^trupljeno s plinom. ReSevalci 90 ne-zavestno naložili na avto ter jo odpeljali v bolnico. Stanje ge. Vla*te v bolnici je še vedno navarno in i« je sele davi ne-toliko zavedla. —lj Konj jo je pofcodll. Hči laboranta na univerii. 16-letna Vida Kovačeva, se je smoći sprehajala po Zaloški certi. kjer je priSlo naenkrat do karajnbola med nekim voanikom in tramvajskim vozom. Kor.j je od tramvaja pravočasno odskočil, potem pa je pođrl v blizini Setajcćo Kovačevo. Vrgel jo je pod voz, ki ji je šel čez levo nogo ter jo slomil. Poirodovsn-ko so takoj prene ili v botolco. —lj trirse pretopov. V Maverjevi go»s*il-ni na Jeg-lićevi cesti je sedela sr.oći vese-Ja družba gostov, ki pa jim je bik) vino itGpilo ie preveč v glažve. NaecnUie je hotel snaći pocabavati v Ljubi lani tn je zaAel tudi v neko kavaraio. Kmalu je ebral okrog «be prijetno družbo živahnih de-klic. Jote je bll dobre volje, dajal je za pijaco in se dal objemati. Prectj omamljen p«. je sjutraj ugoU'vU, da mu je amanjkala iz žepa denarniea z vso gotovino. Tedaj ae j« mahom* streziul. se vr-ail nazaj v lokai in privtdal s s«boj tuđi atražnika. Ta Ja bas &# pravoća eo aalotil aeko bivso Jrviljo, s Ketero je preje po-•edaJ Joste t%r jo aretiral. Tatvine ševe ai hotela priznati, to je p* ie aj«ca aa-Tada in jo policija pozna kot nevarno in apretno tmtieo. —Ij GrozOvit aamomor. \ $vujem siano-vajiju na V'ilbarjevi cesti 1 *o na&li dane« proti poldoevu v«o t krvi 47 lela sluikinja [>o opravkih U. b-:*e. Tniplo ohn[>anke »o po kcvm?Bijj*koni ojrledu prepeljali ▼ mrtv.i^niro k nv. Kri-štofu. Iz Maribora — Gledali^c. Opo/arjamu na prihodnjo dramsko premiero »L'kročcna trm- glavkđ*t k.i bo v začetku tega tedn.*. T* mr.ojjo i.ijran*. Uhkotna ter z blestečo iluh-ovitnst-jo pisana Sh^kespearejevj komedija, 7»ojde čez mariborski odcr v posebni režiji in inscenaciji a'«vncij * re/iserja jj. J-Kovića.. Komedija »e godi \ hal ji ter ho igrana v stilu comedie delr arte. Slik je trin«jst. odmor je p->» 7. sliki — Razstava mariborskih sliWjev. V nedeljo, dn-e 1^. t. m. bo ot\\-rjenu v b.Ii unionski dvorani zanimiva in umetni^ko visoko kvali^arivrui *likarska rf;i kluba »BMzdi«. To bn /c peta »likarsk«! r*»zitava n«Aih odličnih 1 metnikov. Ra/stavljali bod » a. Ante Trstenjak, nrof. J-ira}v>fo so neznsni storilci vKm.;ti v pisani" »dn-vilificeđa skladiienikfl Antona Jelena v Bora^evi pri R«-dencih in odnesi: ročno blagajno, v kđterj je bilo -V).0t>0 dinarjev. Isto noO so rmjbr/e isti vlomilci i/rotkili trgovrrvo Ludvika Ber dinarjev »nnnuiakturc. specerije fn tob;ičnih i^delkov. Sa delu je cieen»ka tolpa, ki se spretno »kriva oroi-niicom. — Br«zposeliK»«t v Mar'bj>fu. Borza deTa v Mariboru ima v evidenc1 12*>«> brec-poielnikov, in sicer KM2 mišjih te: 2jS žcuak. U pretekleca meseca je ostalo v seinamu 1182 breapti$elnih oseh, *>16 mo-ških ir» ^66 iensk. N'a novo se ie oktobra prijavilo 432 brezpose-lnikov (26H -f 134). liorza dela je pre&krbela oklobra službo °3 osefcKim. 203 brezpo^elnim pix ic ra^delila MJOt^ din«f>ev trn pm&prmmh. Potom Borse dela v MaHbovu j« freteAAi mesec prejak. 96 oteb poioviteo v«amo. Največja brec-poseloost se opaža med pomosaimi dekiv-ci, ^Jcdijo jtm tovarr*i&kj delavci in zkltiTJi. Oktobr« je bJ**fX»«lno»t v MarbOtu nekoliko padU — Racija. Mariborska poiicija je priredila v zve4i s tand*rm#*«>o na Trv^m racijo v rui*4» onesta tor oJcoKce ir-gnan. Pri z&slišanju ao u^otovili, d* ima Muncla na vesti vc»ć drz-ivih tatvin v me-stu. ki se l>o stda'} oddahnt^o, ker bo cW" jjoprstne/ nekaj Cas« im varnem Živo dete zakopala PoijCmm«, 9. novembr*. V Peiclu pri Poljčanah je bila danes arerf rana 2f>-letna Antonija Pirševa ki je stanovala pri svoji sectri Heleni 1 loffstatterje-vi in sicer /aradi detomora. Ciovonct. da jt Pirieva ptirodil«, 50 ae. ra/^rile /e pred dnt vi ne/akonaki otrok pa je neznano kam ts-pinil. Oroiniki 90 /ato danet nnročili okraj ni babici Julijani Matjaževi. nai Pirievo prei^e. Kmalu po odhodu babice pa so Ijudje opa/ili da je od^U F'ir^eva v vinograd pri hi-i, kjer je neka] kopala. V tem $0 prišli tuđi oro/niki, ki «») našli plitvo v /emlji trupelec novor^enega de-teta mo^keija spula. Pir>eva je pri/nala da je porv>dila 1. t. m. doma v itrapiiču in da je dete takoj po porodu /ivo zakopala. Ka-ineje je sprenienila svujo i/poved i 11 i/ja vila, da je bilu dete mrtvurujeno. Iz Škefje Loke — Nov! učitelji pr'hajaj«. l'olt*^ i/[>Te-menili, ki »mo jili /e nawdlj v nađeni M**lu, ••■o jiri^i^eli te viti i v skofjelo^ki akraj ie uij te!;it*a \ idiin-r-Kac (M|(a- k je natopila ciir/.l»eiio ine>to v Soi-i uf^t^ljira A/arov-Ba l:o\t»i* Kla, ki jt» od i I a na I ralo i u u^j'lelj ^vt'tliČ Daromki, ki jt.' pravit*! [Mjnl« lolHie-■_;a upravtteCja v baloni log-u. l'o«tovilnj v*»fer po*©Iju'ku, |H»ikonii ku Liikiću Ik) v iVtitek /.ve?«r v vseh pro ulorih Soko^lve^a dverjoikik Vl>. sol»o*»liiiar |f. Ja-nv't. Huuier iz K^obovsove utir««, je J>r«jel le-to-Auie knjige \'1> in naj Jth &Uoi dvi^ne-f jo. Ohane-jn ^e pobira JUniarifoi v Ane*k 1 I '20 l>in ie 7a |»riher, ki ga \hj oliranil Sokol v najl*ip>t'iu sporninn. Nu nove-m službenem inestu mu želimo t»o srečo. Umria nam je naAa srćno ljubljena mam«. artara marna, sestra, teta. in taćča, goapa RAVNIKAR MARIJA VDOVA PO POST. PODURADNIKU Pogreb naže ljubljene mamice bo v torek, dne 10. novembra 1936, ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Poljanski nasip 16, na pokopalis^e k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 9. novembra 1936. žalujoči: ANA, heerka, TONE in VINKO, sinova, FANI BAN, i»e»tr*» ??UiICA. VI\V% BRUNO, MARJ.ANCA, vhuUI in vankinje, ter ostalo »orodstvo MALI OGLASI Beaeda 50 para. davek Din 3.—. Mseda 1 Din, davek I Din protu* ^9 pismene CK^pv±iu zoAmko. —. Pgpustov za m«4e og\M*e ee priznaimo. Beaeda 50 par. davek • Din Najm^nišj zno&ek 8 Div Sveže najfinejše norvcike HIBJE OLJE U tokara« DR. G. P ICOOLIJA V LJUBLJANI ae priporoća l)le4im io sl»* Telefon 2069 ^^ 3wi» <*rv% rVC K*rbopa\Hete ŠT^ ****** pri HUBERTUS aepremofliiv. temnosiv in v I razll8n*h barvah po 250 Din ter ««i dru?* oblačila po neverjet qo niskih c*»pah pri Prsakerju Ljubljana, $v, P»tra c 14. mpega 50 par, davek 9 Din Najmaniši zneeek 8 L>in POLENOVKO pi pmtt^iMi priporofia K«ra5i?»ra 32 5dS ORBHK prima, Uake lupine, 50 kg ^40 Dig, F?i«M b«W j#drea 5 kf ID pin. Suite debele #live 50 kg 25ft Din fr*«ko ko4o4vor rai-potaja Q. DretfMer, Tusla. p%)6ed» 90 par, davek S Dia Najqaanj5i zneeek 8 Din 1 OPR&MUENI SOBI odimm boljemu goipođu, M*po|Uai a^i pa sakooe^na. Canlrahia kurjarva. kooa\lnlea* Hft v bMiiDi glavne peite. N«- 1 tšm * »pravi. Mtl NOVO TRGOVINO na »v. Petra cesti št. 30 je otvorila znano solidna tvrrika F. I. GORIĆAR kjer bo imela specijalno zalogo platnenega In bomba^astega blaga, na pr.: platno — kontenino — flanele — prte — servete — namizne garniture — gradi za zimnice - - inlete — volnene in preSite odeje od priprostih do najfinejših kva-Utet, flanel rjuhe. pernice, blazioe,, perje io puh, bombaž za odeje, ter izgotovljeno moško, damsko, otroško in posteljno perllo, pletenine in trikotažo. Bogata izbira blaga za poroine oprem*. PRAKTIČNA DARCLA ZA RAZNK PRILIKE. V delo prevzamemo vse vrste perilo, kompletne opreme za neveste, kar izgotovimo solidno po najnižjih cenah Da se nova trgovina vpelje, dobi vsak, kdor kupi nad 25.— Din primemo reklamno darUce Narodna tiskarna LJUBLJANA ■NAPUSVA 5 / ■ ISRARflKA g UljLa # **i*mw>Ga § Stran 4 »8LOVEN8K1 NAROD«, poaafeđjek. 9. novembra lffi& Štev. 257 Smuški poleti manj nevarni od skokov OMfciraa tehnična utemel}itev USP glede odcepitre muških poletov od skok*v Ljubljana. 9 novembra. JZSS je poslal vrhovni smučarski organizaciji FIS predstavko, v kateri na 5 go-»to tipkanih straneh utemeljuje prcdlog grledp uvedbe nove smučarske panoge — smuške polete. Zanimiva je pri tem tehnič-na utemeljitev. ki se opira zlaMi na dej-stvo. da »o poleti manj nevarni ka kor sko-ki in da zahtevajo popolnoma rlnjgacen na-f-in izvaianja. V naslednjem hoćemo podati utemeHitPv v njenih glavnih obrsih * Snvuške skoke. kakor jih predpisuieio mcinarodni tokmovalni pravilnika ic tre- ■ ba smatrati za kinetične skoke ki se dajo ! izvajati 1e do gotove meje. ki znaša makai- \ malno 20 do največ 23 metrov na sekundo j r zaletu. Na skakalnicah. zgrajenih po FIS normah. je mogoće s tako zaletno hitrost-io doseći skoke do največ 70 ni. Pri sko-kih. kl imajo većjo zal^tno hitrost kakor 23 m na sekundo, se pojavi tolikšen zračni o<*?TX>r. da sra ni mogoče premagat 7. normalno skakalno tehnko. Tako skoke je mogoee tzvajati le na nala£č za to graje-nih skakalnicah ki se pa bistveno razliku-jeio od FTS nora. RAJ SO POKAZALI SMl ftKI SKORI VA FIS SKAKALMCAH? 1. Zraćni tok. k; ga povzroči zaletna hi-trevst. pri skokih še ne pokaže omembe vrt\lnrga vpliva na držo skakača in na izvedbo skoka • 2. ta zraćni tok je preslab, da bi ga lah-ko skakać izrabil za dosego večje dolžine, tem veo more le s primerno držo telesa in lego zraćni odpor kvečjemu nekoliko fcr-an-'*'*!' nli povećati ct zračili ton je luui piesiao. tla Di mo«rel skakač z njim spremeniti lego med poletom okoliščina. zaradi katere je smuški skok znatno težii od poleta in je tuđi nevarnost padca večja. 4. vrednost in dolžina skokov je v glav- nem odvisna od pravilnosti in nlnosti od-skoka. ki se ga posebno oceni. Pri večji zaletni hitrost i kakor 23 m na sekundo, zlasti od 25 m/sek. dalje, se v teh-niki skoka pokaže vidna razlika, ki ne od-govarja FIS predpisom. Skoki postanejo poleti, kajti pokazalo se je: KAJ SO POKAZALI SM17&KI POLETI 1. Pri poletih ništa odskok in ravnotežj« ^-•^kača odločilne važnosti, temve* je tre- ^remagati in izrabitj aerodinamtčni mo- -<;nt. 2. obicajnega odskoka. ki podaljsa dol-žino skoka, skoraj ni mogočc izvesti in je tud: brez pomena. ker vpliva slabo na dolžino poleta in na sigurnost v zraku. 3. lega telesa in smuči proti poletni pro-gi postaja sele pri tak* zaletni hitrosti do odločilne veljave na izvedbo, dolžino in način poleta in je torei pri ocenjevanju upo-števati le sigurnost izvajanja in dolžino poleta. Lega med poletom o^roma drža skakača zavisi od iakoeti zračnega toka, od znanja in teže skakača ter ie doseženj* daljina poleta posledica pravilne lege ozi-roma drže skakača. 4. za smuškf* polete je treba zaradi raz-ličnih poletnih prog graditi drjeacne ska-kalnice. katerih profili se zlasti pri manj-ših skakalnicah za polete (zaletna hitrost večja ko 23 m'sek.> bistveno razlikujejo od normalnih skakalnic. Predstavka vsebuje Se nekaj zanimivih pripomb ki se nanaSajo na smuške polete. Posebna tabela navaja rezultate doeeda-njih planiških tekem Iz nje je razvidno, da je bilo med 113 skoki le 13 padcev in še ti nenevarni Ti rezultati dokazu je jo da niti ena skakalnica v Evropi na kateri so se vršile većie mednarodne prireditve. ne more pokazat: tako ugodnega razmerja med stoječimi skoki in padci in da klitib velikim dolžinam ni bilo nobene nesreće. Seveda je za to nujno potrebna pravilna skakalnica za polete Zaradi veltk;h dolžin se je pričelo govoriti o akrobaciji v srnu-ških skokih VpraSamo- ali ie avtomobil-ska vožnja pri hitrosti 100 km sport, pri 200 km na uro pa akrobacija skok ob palici pri 3 m sport, pri 4 m pa akrobacija, ali iadralno letenje sport. r> ostane pilot v zraku samo 1 uro in akrobacija oe ie 10 ur v zraku ^ Z uvedbo smuskih poJetov se ne bo zmanišalo zanimanje za smnSk** skoke. na-sprotno. tekmovaTci sp borio Se 7. vel'ko vefiim veseliem onrijeli ck^knr»ia k*»r r]ol-žina ne bo omeipna in ** hn r»a <»t;l pola-gal večia nažnja fie^ *^r; ki Ko dosegrel dobre remonte v «»m*j,«lciV» <»kok*h. m> bo lahko nf>ST**»tn «mnSV;Tvi n^'n+om F^Tvimeii-ca navaia med rfnieim tud'" nr^zn^n-'a stroknvTiipkov kskor ir? Ftraumanna in inž Torleif Tiindd H»"«ae«»»>*« Legitimacije o voznih olajšavah v letu 19)7 LjuUjana. i*. Dint'iiilira GerierAlha direk-c.ija državnih želev.nic raz^i.iša > svojim aktom U. D. i»r. 115. splnine^.'i pravilnika o \07,ni;h olaj^avah z t. decembra 1937. če njihova v<>|javnosr po prvem st.ivku ija 6 oinenj- n^ira pravilnika w? ni potekla Te lejritiinac"j»* IhvIo vrljiilo 7-a 7iiižario vozninn v letu 19H7 1<\ (V Ivi njih volj;iviiost za !eto 19^7 pola^šn:«. ^ »Mjavnost h^ritimarij ?r nK>r:i pfHl:'lj«ati na narin. ki ]r j;rei1pisan v C'] 13 ^ulošno'za pravilnika o vn/nih o!ajšti le«iiiiina*ijt ul nn"Hr«H#p vp^* p lt\irii in):i<-j • ir >»•••-njati -,n i/dati nove lejririmarijf* pšnp<^l^ jm. vl-nika o voT.nih olajšavah z dne 4. jul ;a 1936. Onim. ki iniajo om^jeno štavila j>■•• tovtinj ■ vpokojeiii-i. io«ll«inski člani akt:vn:h in vpokojfnih ushi/hencev t*r o^e'>e iz OH. 15 spUj-nejra pravilnika «> \o/nih olaj^v*h % dne \. julija 193^\ ^ b \i. lajnli za priho*1jij«» leto kuponi /.-a koniroliranjo ^T-e-vila p«irov»nj nn način, kakoi j*1 l»ilo df>!o f-onn 7a tekof-e leto iSlu/.ln-n Novina kr. Jnjru-Oivijp št. HvQ z sMij'.rn »liukiHij (.i. l>. bi. H»7.M!>':i6 pa |H»jasnuje sreneraJna direki-ija državnih želc-znir jrledi- vučnih o!aj*. čl. 8 oboeira pravilnika a novih olajšavah: t. «"la ?o prošnje pomožne-gra oso+»jV 7,a vi/n*- »»lajšav«- tak>«-- proste in 2 d.< mora jo ime-ti »Iržavrt: in samoupravni unluž-ht'iiei. ki innj" pravico 4c» železniške 1«-jriTima'-ijo. če sr poslužujejii voznine na podlnjri 'iputnic. |Kij>rbne legitimacije s fotografijo izdana \n* u;atane 1 Din. Ti ohiM/ri ^o priMlajaJM pri pnrn;ških h!a-'/a.inali vs--li 7^!r7,:ii;'dli ivjsI.ij in ^o za prrtšltj« '»'»vr/.in. h r»'krija Hrž-.vmh '/.-Ir-rn-:* \ LjuHjani t>po/arja. <1a ><• /.a ;nHlališ-nje veljavnost! >'_r?*;m-"*'j k-*koi tuii zn naro^anj*1 nov!h U-t-ninia'-'j tf»r U-m«on«>v k >i\ i*r> ir^ritiTna-,.::.,ni ..r;^o1n, /;| ,>odrojfn»> «1 ž«vnf uradV* I*1 ilr/ivn' oiii«>sn > haiiovinski uradi ki likvkl:r»jo |>r< jemke Direkcija prosi, na] -o v> Hržnv-n? nram «ia vlM-ja^) sexnime 7. •'•M»-"-:^m !e na nrj-t .jn^m nradu. ki jim likvidira prejemk«-. ne p-i npiK'sr^lno n.^ 'plozniSk' di^ek .iji. ?.el» zni^kf 7'n*nl ice pn ■J Din *p iloiv pr: vs"ki 7*»le7niš'-; po-stjjji ali nr crlavn l]a_raim -1 ir* k-i.ip in se pri-1epi}<-» vo.iftnuno w*i\ li^* ^lo >net'-it- nib-> ;ke /-i pola Ij:,iii jn Vfljflvnosri z» Te^o 19ft7 tako. da hodo x uradnkn ti^om pre*ip>*ane. Po4j>dit*v xa leto 1937 brez železniiike mar-kice za Din 2.— ni veljavnA. Kupone k FJvim le^itimacijain je treba nalepiti na list. ki je predviđen v legitimaciji za poto-vanja v letu 1937. Kuponi ir leta 193ft ne ▼#ljajo xa Ie4« 19^7. t4wnTeč hodo izdani drugi kuponi z ura dno popravljeno letnioo 19S7. Direkcija prosi, naj 6« kuponi naročajo vi leto 1937 ie aedaj in »iceT po «ioiiio*iti skupno v konnilativnilK »pi«kih. da »e no rzdajanje po«peMlo. Nepo«redno issdajanje kuponov ali novih le^itimaeij upravič«ncem j« želeuiiškvm direkcijam prr^pov^dAno. Kratck sportni pregled Ljubljana. 9. novembra. Državno prvenstvo je bilo včeraj mov*rio okrnjeno. Većina tekem je za daljši čas preložena — Gr&djanski in BSK »ta na tur neji — in se je zato z najvećjtm zanimanjem cakalo na rezultat ljubljanske tekme. Zmagal je mojster z morja 1 :0, čeprav bi Ljubljana po igri zaslužila najmanj ne* odloften izid. V Beogradu je BASK. kakor je bilo pričakovati, sigurno odpravil osje-ško Slavijo a 3 : 0 Bili stm to edini prvenstveni tekmi, ki sta pa prvenstveno tablico znatno apremenili. Bask se je namreč povzpel na drugo mesto. Hajduk in Ljubljana sta zamenjala plasma in je sedaj Hajduk 5., osje&ka Slavija se je pa pomak-nila za eno mesto navzdol. Vrstni ^cd je naslednji: Slavija Sarajevo 10 točk, Baak 8. Gradjanski in BSK 7 Hajduk in Ljubljana 6, Jugoslavija Hašk Slavija 0.4, Concordla 0. V podsaveznem prvenstvu je Slovan pre-magal Hermesa 3:1, Reka ie v Celju igrala 2 Olimpom 2:2. Želcznifar 1p pa katastrofalno odpravil Atletike 10:0. Od ostalih domaših tekem i- Se omeniti n^katerp pr^^t^liske isrre. Ha$k le Tr>ora?rl Concorfi:o 5:2. Jnsroslavii* ip iffra^a v Su-botici proti tamoSnji mestni reprezentanci in zrnasti« 4:2. 21a nastopa Gradjanakega in BSK je vladalo veliko zanimanje. Prvi je v Bazlu po slabi igri izgubil proti mestni reprezentanci 2:3? BSK je pa po sijajni igrri premagal v Saint Jeanu ietoimenski klub kar » 14:2. Beograjčani so torej v Franciji dobro za-čeli. V Curihu je v tekmi za mednarodni pokal Avstrija premagala Svico 3:1. Lahkoatleti počasi zaključujejo svojo sezono. Včeraj so bili 3 manjSi mrtingi. Po-leg podpovprefinih rezultatov. je biW> tuđi nekaj prav dobrih. Tako sta člana Primorja Skušek in Gabršek postavila na 300 oziroma 500 m nova državna rekorda s fta-soma 37.4 oziroma 68.8. Pri tem je treba pripomniti, da na teh progah doslej s> ni bilo rekorda. Dober je tuđi rezultat junior-ja Pavliča (Planina) v skoku v daljino s 6.24 m. V Ptuju je bil prav dober Oa«tie član celj#ke Jugroslavije. ki je vrgel krojio 13.15 m. a tuđi Kajfeiev (Primorje) met diska 36.78 m je uvaževanja vreden. fttefan Rozman srpada nedvomno med najboljše jugoslovenske d^rka^e. Vfteraj je v Mariboru na izredno naporni kolesarski dirki, ki se je vršila, na progi od igxLVa fcelezni^arja. do Pohorskeg^a doma in nazaj in imela torei visinsko razllko 1000 m do-scgel svojo 100. zmago in to iz 160 dirk. 300 letnka Harvardske univerze Proclave so se udeleiili poleg 500 delegatov ameriikih uaiverz u£en|aki vseca sveta Vr septembru je proslavljala Amerika 3001etnico najstarrjše in najslavnejše prekooceanske visoke sole -— harvardske univerze v Cambridgeu. Bilo je leta 1636. v Novi Angliji, v mladi domovini peščice po-gumnih pionirjev, ki so se bili preselili tja iz stare Evrope, kjer bo ciivjale verske vojne in preganjanja. Napotili so se Ćez mor-je, da bi Ustanovili svobodno domovino, kjer bi lahko neraoteno izpovedovali srvoje versko in politično prepričanje; ko so njihovi duhovni pastirji polagoma umirali in se je bližala nevarnost. da ostane mladina brez izobrazbe, je leta 1636. poklonil veliki dobrotnik znanosti John Harvard polovico svojega premoženja za ustanovltev univer-zitetneg-a kolegija v Cambridgeu. kjer naj bi se vzgajali novi duhovniki. Pozneje je dobila mlada visoka šola še druge podpore, venclar je pa ohranila ime po svojem usta-novitelju. K proslavi 3001etnice se je zbralo v Cam-bridgeu 500 delegatov 40 ameriških uni-verz. poleg njih pa odlični znanstvenici vsega sveta. Svečanosti so trajale od 1. do 15. septembra in slavni učen jaki so pripravili žanje ćelo vrsto predavanj iz filozofije, literature, fizike, matematike in biologije. Svečanosti ao dosegle svoj vrhu-nec 16., 17. in 18. septembra, ko se je zbral cvet ameriSke javnosti in ko je na-stopilo mnogo odličnih govomikov, med njimi tuđi prezident Roosevrlt. promoviran na harvardski univerzi leta. 1?M)4. in rektor pariške univerze Conant. Oba sta govorila s svojih tribun vsemu svetu, za-htevajoc brezpogojno ponolno svobodo znanosti in univerz kot žarišč kulture resnič-nega človečanstva v našem nemlrnem in moralno pokvarjenem svetu. Rektorju harvardske univerze so bili predstavljeni vsi delegati v historičnih no-šah svojih univerz in po vrsti so mu stisnili roko. Zadnii dan svečanositi je dobilo naslov častnih doktorjev har%rardske univerze 62 učenjakov. med njimi tuđi 9 odlikovan-cev Noblove nagrade. Etelegatom pariSke, oxfoniske in cambridgske univerze so bile izročene srx>menice za njihove univerze. Posrhr.o if» hila poća*<*ena r*aHgka unlvnrza kot na ista reisa na svetti. Univerzi v Ox-fordu in Cambridgeu sta prvi pr?zna.H prvo ameriško univerzo in sicer kmalu po njeni ustanovitvi. ■Jubilejnih svečAnopti se jf udeležilo R.00*> =er>Hi4?ino.v in 2.600 uoenjakov \y. v»ejra sveta. Ta slavna univeria je n^s'.ila 17. »krom-nevali latkiftčino. irr.^čino in 3^odo\-ino. Kmalu je pa Mšfl t^idi ta skromni učni zavod v <1ena,me stiske. Rešil z* je kot rečeno puritanski pa- stor mr. Har»ar<1. »in loTKlonsker^a Tneparja^ ki je podaril šo>li polovico svojta, pieono-že^nja — 4W funtov sterlin^jov in 3«X) zvev kov oi>ee^ajočo knjižnico. Spdanja univer-zit^tna knjižnica s*Teje 8.0uu.(X>> knjijr in H«*wwardove knjige zavzemajo v nji c^rdo mesto. Leta 1639 je dobila univeiz^ ime po svojem dohrotjiik.ii. Zdaj studira na hnnvardski univerz,i 8 000 slušateljev. prediva pa 300 profesorjev, ki stanujojo r pen/ijonih univerzitetnejra m«-*ra. kj^r je po*rl»en muzej. boMnični vrt, 1. vv.ijojila najholj.^e more Amerike in tu
  • ni izgradnji države. Na FUle^em trpu je bila v soboto v*».ltk» parada moskovske gamizije <*b udeleiM vw»h vrst oroija, zlasti mnogo je hik> m«-hAniztranih In motoriziranih oddelkov. !•-taJskih formacij in oboroženih čet mosk«T'. skepa proletarijata. Vojsko je pregledal ljudski komiser obrambe maršal Vorošilov. C*ete so kora-kale mimo l^rinovega mavzoleja, kjer so rtavdušeno pozdravljale Stalin«.. Molotova in druge boljševiške prvakf, r.brane na tribuni mAvzoleja. Po voj«Aki paradi «o priredili moskovski delavci manifest&cijald obhod po m«fttJ. Koliko prehodimo na dan Madžarski učenjak prof. I>»hn>feikl j« • pomočio korakom era npazovai mfnooo Ijud1 ravnih poklirev. da utjotovi. koliko kim prihodi na dan povprecen olovek. In dopnal j«*, da napravi povpresce»n fWek 18.000 korakov. na dan. kar pomeni, da preftodi okrog 13 kmt Seveda je pa hoja odvi^Ra o*\ pokliča. Eku Ijudje hodijo već. dru^i manj. Tako napravi gospotfi-nja im dan 28.000 kor alt or ali 20 km. kar zjie^e letno 7.H00 km. Največ hodijo natakarji v Jcavarnah in ««icer povprps&no po 50 km n^ dan. \Ta dnj^jom m«4ti] f*o km«tje, ki morajo kolati na j»nljii. Kmet prehodi na dan okrog 10 km S*»le na tr«tjem me^tu je pusnronn^a, ki prihodi na dan okrog SS km. Prometni rfrarnik i^h pre-hodi 32. rdravnik v bo'tiiri 90, student okrog 25. Na>manj hodijo manekinke v modniih **a lomih, samo 2.5 kra in hlaca>mč«nrke, ^-^ knru Dotrpol je danes zjutraj nas ljubljeni sicrbnl soprog, ofte, brat rn rvuk, gospod ANTON ŽERJAL inspektor Pok. zavoda in rez. ptčad. kapetan I. klase previđen » tolazili sv. vere. star 56 let. Pogreb našega dragega pokojnika bo v 8T*»do. li. t. na., popoldn« ob 3V; uri iz hise žalosti, Karlovška ceeta 22. k ffv. Kr1«n. Obranite mu blag spomin! LJUBLJANA. 9. novembra 1936. IJZIKA, noprofpa. TON^ER in MIMl, otroka. Xme o^taio sorodstvo. r\\\Lt GABORIAU • ^ ZAKONSKI IN rili fl£Z3MONSKI Jlll R O M \ N. Čini dalje je govoril, tem bo!j se je Daburon utrjeval v svojeni prepričan ju. Sodnik je obraća! proti Albertu baš to, kar je grol pj-ejinji dan ob-čudoval. Kaicšna čudna komedija, je razmišlja!. Tabaret ima ned\"omjio dobre oči. Ta fant združuje v sebi neverjete« pogum, s čudovito spretnostjo. Pravi čudež je, da ga moremo razkrinlrati. Kako je vse previdno pripravil in uredil! Kako čudovito je kombiniran ta prizor z očetom, da bi nas speđjal na napačno sled, če bi se poneerečil! Nobenega stavka ni, ki bi ne nag-lašal tega glavnega namena, ki bi ne akusai prehiteti suma. Kako imenitno je bilo to i^rano! Vse je bilo premisijeno do naj-manjše podrobnosti. Nič tu ne manjka, ćelo na imenitni duo z ljubljeno ženo ni pozabil. Ali je to res sporočil Klari? Verjetno je. Lahko bi bil to zvedeK toda moral bi jo videii» govoriti z njo. Ubogo (iekle! Takega človeka ljubi! Toda njegov naklep bije zdaj v oči. Ta razgovor z grofom je samo njegov rediini trik. Ne nalaza mu nobene obveznosti, omogoča mu samo prktobiti na času. Mcnda je hotel vso zadevo zavleci in koneno bi se postavil na očetovo sbaliAČe. Pripisoval bi si bil zaslugo za svojo prizanesljivost in zahteva-1 nagrado za svojo slabost. In ko bi se bil Noel odločr! za napad, bi bi! nalete I na grofa, ki W bil vse mirno utaji!, ki bi mu bil vljudno pokazal vrata, a U ga pa zapodil ko>t lainjivca in sleparja. In čudna »tvar, vendar pa razumljiva. Commarin je prisel med pogovorom do istih zaključkov kakor sodnik. Za,res. čemu to ravzemanje za Klaudi-no? Spomin ja I se je ze^o dobro, da je dejal v jezi sinu: — Takih dobril del ne delamo za zabavo. — Zdaj je razume! to visoko nesebičnost. Ko je grof aaključil svoje pripovedovanje, je đejal Daburon: — Hvala vam, gospod grof! Ne morem vam po-vedati še nič točnega, toda pravica ima zelo tehtne razloge za prepričanje, da je vikomt Albert kot spreten komedijant v prav kar opisanem nrtzoru odigra! vlogo, ki se ie je bil že prej naučil. — In dobro naučil. — j« zamrmral sro€, — kajti preslepil me je... Zmotil ga je v besedi Nocl, ki je prihajal s črho aktovko pod pazduho. Advokat se je poklonil staremu plemiču. Le-ia je vstal in odšel diskre4.no na drugi konec sobe. V tej aktovki naiđete vsr» pis-ns. gosp>i sodnik. — je dejal Noel tiho. — Prosim, da mi dovoUte takoj oditi. kajti stanje sospe Gerdvjeve je od trenutka do trenutka slabse. Te besede je izeovori1 Noel nekoliko gla»neje tako. da jih je grof slišal. Zadrhtel je in napeti je 1 moral vse sile, da je zadržat vprašanje, ki mu je sililo iz srca na jezik. — Malo morate tu vendar počakati, — je odgo-voril sodnik. Daburon je -\gtal, prijel advokata za roko in ga odvedel h gTofu. — Gospod Commarin. — je dejal, — v čast a.i štejem, (fe vam morem predstaviti gospoda Noela Gerdyia, Grof je merida pričakoval tak preokret, kajti T njegovem obrazu se ni zganila nobena mišica, Ostal je povsem miren. Pač je pa bilo Noe^ k??kor da ga je udftril nekdo s kladivom po glavi. Opote-kel se je In moral se je oprijeti naslanjača. Potem sta obstala oba, oče in sin, za/topljena na videz v svoje misli, v resnici sta se pa merila nezaupljivo z očmi; skuAala sta uganiti misli drug dmgega, Daburon je pričakoval mnogo več od nepričako-vanega p*"eokreta, o katerem je razmišlja 1 od trenutka, ko je bil grof vstopil v njegovo pišamo. Misflil je, da bo sledil temu nepričakovanemu predstavljanju zelo ganljiv prizor, ki njegovima klijen-toma ne bo dal časa za razmišljanje. Mislil je, da bo grof razprootrl roke, da se mu bo Noel vrgel v narocje in da bo priznanje popolno, potem bo pa potrebno samo se potrdilo sod-nih oblasti. Toda hladnokrvnost enega in zbegranost drugega sta prekrivali njegove račune. Bil je prisiljen poteci vmes In đejal je očita joto: .— Gospod grof, pravkar ste primali, da je Gerdy wi zakonski sin. Grof ni odgovori!. Bil jo tako zamaknjen in zamišljen, da morđa niti slišal ni sodnikovih besed. Noel je zbral ves svoj po#um in izrkr«govr»ril prvi: — Gospod grof, — je zajecljal, jaz so ne ježim na vas. — Lahko reoete oče, — ga je prekini! ponosni st^rec z glasom, ki v njem ni balo ne ganr>tja, ne nežnoati. In obrnjen k sodniku je vpraAaJ: — Ali me se kaj potrebujete, gospod so