TRST, četrtek 29. novembra 1956
Leto XII. - Št. 271 (3509)
PRIMORSKI DHEVNIK
Cena 25 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94-638, 93-808, 37-338
ltR???lISTVO: UL- MONTECCHi it. 6, II. nad. — TELEFON 93-609 IR 94-63« — Poštni predal 559 — Vitin. ~ Podru2- GORICA: Ul. S. Pellico MI.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8,-12.30 in od 15.-18. - Tel
UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 29 — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno	•
L -	     o.	r»n.v *-**., 1«. J0-04 —	ou	o.-iz.ju	m	ou	lu.-io.	.	Telefon	37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna “lozoa »i j .
*“» v širini l stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . 1 - Z - 375 - Izdaja Založništvo tržaškega tiska u. *
Egipt opozarja vso svetovno javnost
na nevarnost obnovitve sovražnosti v Egiptu
Izjava egiptovske vlade poudarja, da je Anglija glavni krivec za se-dan ji položaj na Srednjem vzhodu - Butler potrjuje, da se Angleži ne mislijo še umakniti - Selwyn Lloyd bo danes govoril v spodnji zbornici
.Kairo, ?,9. — Kakor poro-S**?ncUa United Press, je An o Politični svetovalec k d-br' i^avil, da če Velijo Britanija, Francija in Iz-ignorirajo resolucijo OZN !? laKojsnji umik svojih čet , Egipta, »obstajajo številni ‘tepi, ki jih Egipt lahko .Prejme, toda ne morem jam-da ti ukrepi ne bodo pristni do svetovne vojne«, in »obstaja velika verjetnost, *? 5* boji v Egiptu obnovijo, ' bodo tam ostale napadal-silen.
tov ibri j® dodal, da so egip-m. ■ Poslaništva v tujini že tun. * okrepe, kar se tiče /JPb ponudb prostovoljcev, ter f! Poudaril, da Egipt eni od-»‘onii prihoda prostovoljcev, l0*'l Pa je ta prihod samo od-
j.KAlRO, 28. — Kairski ra-,1° j« oddajal izjavo egiptov-'* vlade, ki opozarja sve-»no javnost na nevarnost ^ovitve sovražnosti v Egi p-j ’ ker Angleži, Francozi in ,^‘elci odklanjajo odhod z ^lovskega ozemlja, in pou-inla‘ da sEgipt ne bi mogel j “°vati svoje neodvisnosti krbljenju za ohranitev sve-®pe?a miru».
, **0iptovska vlada, nadalju-t, izjava, vidi v britanski »1.* glavnega krivca za an-„e«co - francosko - izraelski
itu na -Epipt, za grozodej-® v Port Saidu in na Sina-L 171 za porazne posledice, trn i?e okupacijske čete niso . “knile 2 egiptovskega o-eJ*>lja».
zvezi z arabsko - izrael-
>kn
toi ,naPetostjo poudarja egip-rt,-a vlada, da, «če Velika
**'	J	-*	V	•	•	«	-	f---
ttisi
'Jenija ne bi tako močno "Pevala k ustanovitvi iz-
elslcc	države	in	če ne	bi
t,»,edl a	mreže	zavezništev	z
katerimi arabskimi držaja-r 1 z namenom, da okrepi iz-inf	državo,	ne	bi obsta-
J® izraelsko - arabska nape-t!t in	tudi ne	bi	prišlo	do
bj**e, na katero }e Velika 'fanija hujskala»••
»Izraelu je bilo omogočeno l “zeti Sinaj samo zaradi pod-britanskega bombardirati e0ipt°vskih mest. Obalno to, je Gaze pa so Izraelci j *edli Jeie potem, ko so hriba !rC Pomorske enote bom-l“rdirale pristanišče. Spričo danske vojaške akcije pro-
"iti
našo domovino». p zvezi s Sueškim preko-Poudarja egiptovska vla-lj da se je Egipt pripravit, **a pogajanja za miren I; °razum s Francijo in Veli-ha °riianijo, ko so angleške j-^eoske in izraelske sile na-t0re Port Said. «Dan 29. ok-j ,r?, dodaja izjava, je bil k °cen za sestanek na viso-tGjTauni v Ženevi med vodici' prizadetih strani, toda 1» 'na Britanija je odklonila „ »estanek, sicer ne brez tp!°ka, fcer se je Že spora-t^a z Izraelom, da začne
' s Sinaja, da bolje bra-
^®Pad na Egipt prav istega
pijana omenja nato številna til^odejstua in preganjanja ci-
v Port Saidu, Gazi, Up,1’ El Arishu in Khan You-ip 14 Po ustavitvi sovražnosti ( Ponovno poudarja, da je v »sa ta dejanja glavni kri-i Velika Britanija. tijt * Angleži ne mislijo umak-V, svojih čet iz Egipta, ka-ti0 ,’ddi intervju vršilca dolžiš-!1 predsednika britanska »N Butlerja ameriški reviji
Ml!Wsweek»- Izjavil je> da ni v zgrešeno misliti, da bo Utb*slednjih dneh prišlo do t,.™lnega umika britanskih Ute * z Egipta. To izjavo so oJdeje v Londonu nekoliko Clli. češ da je Butler iz-<b- 1 da to pomeni, da ne oo ta ezP°gojnega» umika, kar bV. glavnem pomeni isto. španski zunanji minis
da so dobri odnosi med ZDA in Anglijo mnogo trpeli in predstavljajo «morda najvažnejšo žrtev sedanje krizen. Poudaril je, da je važno, da se ti odnosi kmalu spet normalizirajo.
Kakor rečeno, bo morda prav borba za vpliv na Srednjem vzhoču spet zbližala Anglijo in ZDA. zlasti v zvezi s sedanjo kampanjo proti Siriji in Jordaniji, čeprav je treba poudariti, da bodo ZDA nedvomno skušale izkoristiti sedanjo naklonjenost, ki so si jo pridobile med Arabci, da še bolj utrdijo svoje položaje na Srednjem vzhodu, kar se tiče petroleja, in da izrinejo Veliko Britanijo. Liberalni list «News Chronicle« piše, ča se Amerika opleta «med željo, da bi prehitela Sovjetsko zvezo pri izpolnitvi praznine, ki sta jo puetili Francija in Anglija na Srednjem vzhodu po Suezu, in bojaznijo. da bi s tem kompromitirala svojo novo politiko, ki temelji na OZN».
Značilno je, da v Londonu vztrajno govorijo o možnosti «sirskega incidenta«, ki bi u-stvaril na Srednjem vzhodu nov položaj. V Foreign Offi-ceu sicer na razna vprašanja novinarjev stalno odgovarjajo, da o tem nič ne vedo, ker so diplomatski odnosi s Sirijo prekinjeni, toda ta molk spominja na podoben molk pred izraelskim napadom na Sinajski polotok.
Značilno je tudi, da je britanski konzulat v Port Saidu «svetoval» 700 britanskim državljanom, ki živijo v tem mestu, naj čimprej odidejo «spričo stališča egiptovske vlade«.
ster
Debata v OZN
NEW YORK, 28. — Pri nadaljevanju razprave v glavni skupščini OZN je norveški delegat Lange včeraj pozval skupščino, naj čimprej najde stalno rešitev spora med Izraelom in Arabci. Glede Sueškega prekopa je zagovarjal načrt upravljanja vzdrževanja, ki naj jamči svobodno plovbo. «Za sporazum med Izraelom in arabskimi državami, je dejal, morata ena in druga stran pristati na koncesije:	Izrael mora priznati,
da njegova navzočnost sredi arabskega sveta predstavlja psihološko vprašanje, ki ga morajo izraelski voditelji upoštevati; vprašanje arabskih beguncev in izraelskih dokončnih meja se morata rešiti. Arabske države morajo sprejeti obstoj Izraela in se temu primerno ravnati.«
Norveška delegacija je skupščini predlagala, naj se vnaprej registrirajo pri Združenih narodih vsi poizkusi z atomskim orožjem kot prvi korak za urejanje in zmanjšanje takih poizkusov. Minister Lange je izjavil, da bi take registracije dale OZN možnost, da opozorijo države članice v primeru, da bi znanstveniki bili mnenja, da nameravani poizkusi presegajo meje absolutne varnosti.
Poljski zunanji minister Na-skowski je poudaril, da njegova dežela »preživlja razdobje globokih in nepreklicnih sprememb«. «Prepričani smo, je dodal, da proces demokratizacije Poljske predstavlja odločilen preokret y razvoju naše države.«
Poudaril je nato vezi med Poljsko in drugimi socialističnimi državami in je dodal: «Naša načela so izražena v poljsko-sovjetski izjavi, podpisani v Moskvi 18. novembra.« Predlagal je nato, naj se doseže sporazum o tem.
izjavil, da mora OZN posvetiti svoje napore za človečansko pomoč madžarskemu ljudstvu, ter je izrekel prepričanje, da «bosta delavski razred in vse madžarsko ljudstv« našla v sebi zadostno silo, da branita pridobitve ljudskega in demokratičnega sistema«.
Kubanski delegat Nunez je zahteval, naj glavni tajnik Hammarskjoeld čimprej predloži skupščini poročilo glede Madžarske, in je dodal, da se mu je argentinski delegat -pridružil z zahtevo, naj iz skupščine izključijo madžarskega delegata «kot predstavnika vlade, ki ne predstavlja ni-
kogar in ne upošteva resolucij OZN«.
Govoril je zatem med drugimi panamski delegat, ki je izjavil, da ima njegova država suverenost nad področjem Panamskega prekopa, ker sporazum z ZDA določa, da imajo te samo pravico, silo in potrebno oblast za zajamčenje delovanja, za vzdrževanje in za obrambo prekopa.
Voditelj francoske delegacije je danes prebral v skupščini izjavo francoske vlade, ki zanikuje trditve, da so zadnje dni pripeljali v Port Said nove francoske tanke. Izjava pravi tudi, da je francosko poveljstvo umaknilo iz Port
Saida po prihodu norveškega oddelka en pehotni polk in eno mornariško poveljstvo ter da pripravlja umik druge skupine v zvezi s prihodom jugoslovanskega odreda.
Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld je danes sporočil, da začasno število varnostnih sil OZN določa 6000 mož. Dodal je, da bo čez dva tedna število oboroženih sil OZN v Egiptu štelo približno 4100 mož. Do včeraj je OZN sprejela 4500 častnikov in vojakov iz osmih od 32 držav, ki so ponudile vojaške odrede. Od teh jih je že 1347 v Eip-tu. in sicer 1184 v Abu Sueiru, 190 pa v Port Saidu.
Sirija zavrača blokovsko politiko
ter opozarja na imperialistično hujskanje
ftlota ameriškemu in sovjetskemu poslaništvu ter ostalim diplomatskim predstavništvom - Predstavnik državnega departmaja ZDA ponavlja obtožbe o sovjetskem orožju in napoveduje pošiljanje orožja Iraku - Protivladne demonstracije v Bagdadu
KAIRO, 29. — Glavni tajnik Arabske lige Hasuna je izjavil, da bi Sirija »utegnila postati v bližnji prihodnosti predmet napada«, ter je pozval arabski svet, naj mobilizira svoje materialne in duhovne sile za vsak primer.
Kairski radio pa je napovedal, »da bodo v izjavi, ki jo bo pripravila sirska vlada, podrobno obrazložena razkritja o sokrivdi iraškega ministrskega predsednika Nuri Saida v zaroti proti Siriji«.
DAMASK, 28. — Sirski ministrski predsednik Sabri A-sali je danes izjavil, da \o vesti, ki jih je včeraj razširil predstavnik ameriškega državnega departmaja, češ r.% je Sirija nedavno doDila_£p-vjetsko orožje, brez vsake podlage.
Danes pa je sirska vlada poslala ameriškemu in sovjetskemu poslaništvu ter drugim diplomatskim predstavni-
DANES V SENATU GOVOR MINISTRA MARTINA
Vladna kriza v bližini
zaradi nastopa Italije v OM?
Predsednik republike Gronchi baje odločno nasprotuje izven" parlamentarni krizi, ki jo pripravlja Fanfani v prepričanju, da bi predčasne volitve pomenile ponovitev 18. aprila
(Od našega dopisnika)
RIM, 28.	—	Medtem	ko	se
je prvotno	še	mislilo,	da	je
negativno stališče glasila KD «Popolo» do postopka italijanske delegacije v OZN, ki se je vzdržala glasovanja za resolucijo o takojšnjem umiku napadalcev	iz	Egipta,	zgolj
stališče uredništva, pa	je	po
današnjem uvodniku tega lista postalo jasno, od kod so prihajale sugestije za omenjeno pisanje. Danes piše «Po-polo« med drugim, da gre napredek civilizacije vštric s propadanjem kolonialnih sistemov. Italija naj bi bila vedno pobudnica tega napredka. To je hotela biti v nedavnih mednarodnih dogodkih in je naletela na odobravanje.
«Naj bo to še naprej izraz trenutnih oklevanj ali nepri-stranosti, ki jih nihče ne ceni in ki nam ne dajejo ni-kakega pooblastila za bodoča posredovanja med nikomer.« Nesporazum med vlado in večinsko stranko je postal očiten in že je začelo krožiti geslo o «nujnosti razjasnitve«. Taka ((razjasnitev« pa je navadno napoved vladne krize.
Ker so koalicijske stranke zagotovile svojo nadaljnjo podporo vladi, potem zadeva omenjena ((razjasnitev« samo še odnose med vlado in večinsko stranko. Fanfani je prišel do prepričanja, da je nastopil čas, ko bi bilo ugodno iti na predčasne volitve. V palači Gesu namreč računajo
Državni	praznFLRJ
Jugoslovanska praksa bo morala biti ocenjena kot velik prispevek k razvoju socializma
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 28. — Jugoslovanski narodi proslavljajo dan republike. Beograjsko časopisje poudarja v svojih slovesnih številkah velike napore Jugoslavije in njeno doslednost v gradnji socializma. «Borba» poudarja, da je odločilni činitelj jugoslovanskih narodov bila vedno globoka vera v lastne sile in pripravljenost ljudstva, da se bori za uresničenje svojih ciljev. Na dosedanji razvojni stopnji je potrebno bolj kakor kdaj prej poudariti, da si vsaka država z lastnimi silami v skladu z lastnimi pogoji utira pot svojega in splošnočlove-škega razvoja. «Ce se bodo izkušnje Jugoslavije proučevale s stališča, koliko in kako so široke množice kakega naroda sodelovale ne le v proklamiranju, temveč v praktičnem izvajanju socialističnih načel, tedaj ni dvoma, da se bo morala jugoslovanska praksa oceniti kot velik prispevek k razvoju socializma,« poudarja «Borba».
Ob dnevu republike je zvezni izvršni svet pomilostil 2056 oseb. Zvezno tajništvo za no-
Lloyd. ki se je danes V iz New Yorka v Lon-tri ' Pa je izjavil, da bo ju-i« Podal v spodnji zbornici hj*°i da pa ne ve, če bo loj 1 Popolno poročilo o po-iid ?u. Zanikal je tudi, da je v načrtu sestanek s n Rednikom Eisenhowerjem. l\ eial je dalje, da je v zve-Sf.j sedanjim položajem na Phjem vzhodu prišlo «ne-ttlM n° do ostrih nasprotij Zb* Veliko
Britanijo in
ili.J*1 »Se sedaj se ne stri-■ kako naj se zadeva Ih^hava, je pripomnil ti v*. Naša naloga je skuša-VUh bližati mnenje pbeh itl0 :	Mi počasi prepričuje-
šostJaVn° mnenje, da je mož-tlj ‘ 'tajne ureditve na Sred-s« v Vzhodu. Kdor misli, da k treba enostavno vrniti t>teP °*°žaju, kakršen je bil dela veliko napako in y avlja veliko priložnoet.« zYezi z včerajšnjo Eisen-tiM ievo izjavo o odnosih V*, . ZDa in zahodnimi za-. ?e Lloyd dejal: «U-tiilj 'kakor je srekel predseduj 'j a 8re samo za incident, bikoma, ,ja smo uspeli pri-tW ' naša stališča o Sred-vzhodu. Javno mnenje šai videti, da edini, ki lojjd0 korist od sedanjega poje. so komunistične drža-»ter vidim vzroka, zaradi tjltJPga naj bi sedanja na-še dolgo škodovala lilt^ko-ameriškemu zavez-'tv0 u- Vsekakor pa je dej-c» l.da se nisino strinjali in V, m° še dosegli sporazumi
^Ssh^i britanski poslanik v 'hgtonu Makins je vče-
ameriški trgovinski ci v Londonu izjavil,
da bi se v Evropi ustanovilo tranje zadeve je predlagalo področje omejene oborožitve zveznemu izvršnemu svetu kot prvi korak za postopen popolno pomilostitev 1430 umik tujih čet z nemškega oseb, delno pomilostitev ali ozemlja. Glede Madžarske je 1 zmanjšanje kazni za 322 oseb
in v nekaterih primerih ukinitev pravnih posledic oziroma pogojev izrečenih kazni.
Zvezna skupščina FLRJ je danes nadaljevala razpravo o gospodarskem razvoju v tekočem letu in o osnovnih smernicah gospodarstva za prihodnje leto. Razprava se je v glavnem vrtela okrog kmetijstva in življenjskega standarda. Ker so se za diskusijo prijavili številni poslanci, je skupščina sklenila, da se bo razprava nadaljevala po praznikih 4. decem* bra.
Clan zveznega izvršnega sveta Peko Dapčevič je danes obvestil skupščino, da se bo jugoslovanska mornarica do leta 1961-62 povečala za 141» tisoč brt. Samo prihodnje leto bo jugoslovanska mornarica dobila 11 novih prekomorskih ladij s skupno tona-žo 49 tisoč ton in štiri potniške ladje s skupno tonažo 3.600 ton. Rečno brodovje pa se bo povečalo za 12 novih vlačilcev in 3 rečno-pomorske ladje s skupno nosilnostjo 3 tisoč ton. Za razširitev železniškega parka predvideva načrt 10 milijard dinarjev. Domače tovarne bodo poleg lokomotiv in vagonov začele izdelovati tudi električne in Dieslove lokomotive,
B. B.
V
Cuenlaj prispel v Indijo na razgovore z Nehrujem
Opazovalci so mnenja, da bo Nehru posredoval za izboljša« nje odnosov med ZDA in Kitajsko • Kitajsko-kamboška izjava
NOVI DELHI, 28. — Kitajski ministrski predsednik Cuenlaj je danes prišel z letalom v Novi Delhi. Na letališču ga je sprejel Nehru in zbrala se je tudi ogromna množica. Njegovo letalo, ki je prispelo iz Pnom-Penha, se je med potjo ustavilo v Kalkuti. Cuenlaj bo ostal na uradnem obisku v Indiji 15 dni. Razgovarjal se bo z Nehrujem in drugimi indijskimi voditelji. Politični opazovalci v Novem Delniju pripisujejo veliko važnost temu obisku. Kakor je znano, bo Nehru čez tri tedne obiskal ZDA in se razgovarjal z Ei-senhowerjem. Ob povratku pa se bo ponovno sestal s Cuen-lajem. Opazovalci so mnenja, da bo posredoval za izboljšanje odnosov med ZDA in Kitajsko.
Pred odhodom iz Pnom-Penha je Cuenlaj skupno s predsednikom kamboške vla-
ka obeh držav temelji na petih načelih koeksistence. Cuenlaj je tudi poudaril, da morajo Kitajci, ki živijo v Kambodži, stiogo spoštovati zakone in se vzdržati slehernega političnega delovanja.
Ob svojem prihodu v Novi Delhi je Cuenlaj izjavil: »Sodelovanje naših dveh držav v mednarodnih vprašanjih je postalo tesnejše. Prijateljstvo in sodelovanje med Indijo in Kitajsko, ki sta prvi dali pobudo za pet načel mirne koeksistence, imata posebno Važnost za svetovni mir in mednarodno sodelovanje. Upam, da se bosta s sedanjim obiskom prijateljstvo in sodelovanje med Indijo in Kitajsko še bolj o-krepila m razvila in da bosta naši dve državi zastavili nove napore za stvar miru v Aziji in v svetu. 2e dve leti ljudstvo naših dveh držav vedno bolj razvija gospodarsko
de Sun Junom podpisa) izja-i sodelovanje in kulturne izme vo, v kateri oba voditelja njave.#
poudarjata, da zunanja politi-i V svoji dobrodošlici Cuem
laju je Nehru izjavil, da spričo nevarnosti, ki grozi svetu. «bosta Kitajska in Indija s pomočjo petih načel koeksistence lahko služili stvari miru in razumevanja«. ,
Na vprašanje v zvezi z an-gleško-francoskim napadom na Egipt je Cuenlaj izjavil: ((Naše stališče je enako kakor indijsko:	podpiramo pravično
borbo Egipta.«
Kitajska delegacija šteje okoli 30 oseb, med katerimi sta tudi ministrski podpredsednik in pomočnik zunanjega ministra. Poleg Nehruja so Cuenlaja na letališču pozdravile številne visoke indijske osebnosti in člani diplomatskega zbora, med katerimi je bil tudi tibetski Dalaj Lama. Nocoj je bil Cuenlaj gost Nehruja na večerji. Po <reh dneh bivanja v prestolnici bo Cuenlaj odšel na potovanje po Indiji do 10. decembra in ta dan bo odpotoval z letalom iz Kalkute v Rangun.
na ponovitev 18. aprila 1948. To pot pa ne bi šli po zgledu De Gasperija, ki je tudi tedaj sestavil koalicijsko vlado, temveč bi kar postavili »enobarvno« vlado. Sliši pa se. da je takim manevrom odločno nasproten predsednik republike Gronchi, ki je baje v današnjem razgovoru s Se-gnijem dejal, da je proti vsaki izvenparlamentarni krizi. Vlada, ki se je porodila z zaupnico v. parlamentu, se more zamenjati samo, ko v parlamentu nima več zaupanja. Baje je bilo to mnenje Gron-chija sporočeno tudi Fanfa-niju.
Danes se je v senatu nadaljevala debata o zunanji politiki. De Marsico, senator mešane skupine, se ni izrazil o tem, da se je italijanska delegacija vzdržala glasovanja, pač pa je hotel vedeti, kakšen je pravi pomen tega, da se je vzdržala. Ce naj bi vzdržanje pomenilo žrtev na oltar atlantskega zavezništva, potem zasluži po njegovem mnenju podporo. V svojem govoru se je zavzel tudi za protikomunistične ukrepe. Monarhist Guariglia je dejal, da omenjeno vzdržanje nima velike vrednosti, medtem ko je socialdemokrat Basso italijansko delegacijo v OZN zagovarjal. Neodvisni levičar Mole je obsodil vse napade; nft koncu svojega govora pa je4 poudaril zasluge komunistov v borbi za italijansko demokracijo ter je zatrdil, da bi bili posebni zakoni proti komunistom protiustavni.
Jutri dopoldne bo v senatu govoril minister Martino, nakar bo glasovanje.
V poslanski zbornici, kjer so razpravljali o predlogu poslanca Ville za zakon o vojnih pokojninah, je prišlo tudi do živahnih incidentov. Tako je sam Villa v svojem govoru dejal, da smatra podtajnika za pokojnine Pretija za «nevrednega, da ima svoje mesto«. Debata o tej stvari se bo še nadaljevala.
Togliattijev
intervju
Jutrišnja «Unita» bo objavila Togliattijeve odgovore na vprašanje tednika «New Sta-tesman and Nation«. Odgovori so bili dani že teden dni pred začetkom madžarskih dogodkov in niso bili objavljeni, ampak se jih je prilastil časopis «Raynolds News» in Togliatti trdi, da je list svojevoljno popačil izjave in dodal nepravilne ocene. Togliatti piše sedaj, da objavlja točno besedilo razgovora, ker ni v njem nič takega, kar ne bi veljalo tudi danes.
Togliatti odgovarja v prvi vrsti na vprašanja glede prihodnjega kongresa KPI in poudarja, da bo kongres partijo okrepil in obnovil. »Glede naše politike in glede naših perspektiv bomo odkrito povedali, da mislimo napredovati v socializem z izvajanjem in spoštovanjem demokratične italijanske ustave, toda predvsem z zahtevo, da morajo u-stavo spoštovati in izvajati tisti, ki so na oblasti«, je odgovoril Togliatti. Dejal je dalje, da kongres ni bil odlo žen, temveč da je bila leta 1955 namesto kongresa konfe' renca, kar pa je partiji škodovalo, ker niso bila dovoij poudarjena politična vprašanja. O intelektualcih je rekel da je njihov prispevek pozitiven, čeprav so izrazili nekatera stališča ki jih sedanje vodstvo odklanja ker pomenijo revizijo nekaterih osnovnih načel partije.
Na vprašanje o novih organizacijskih oblikah mec’ komunističnimi partijami je Togliatti odgovoril, da bodo ti odnosi obojestranski in da bodo sloneli na vzajemni samostojnosti, neodvisnosti in svobodi presojanja, kar pomeni. da bo dovoljena kritika, izključeno pa bo vmešavanje ene partije v notranja vprašanja druge. Priti mora
do obširnega proučevanja in izmenjave izkušenj, kar bo okrepilo internacionalizem in delavsko solidarnost.
O pomanjkljivostih sovjetskega sistema je Togliatti rekel, ča je te pomanjkljivosti ugotovil 20. kongres KP SZ kot posledico kulta osebnosti ter da so od tedaj šli voditelji KP ZSSR naprej v odkrivanju vzrokov in širjenja pomanjkljivosti, ki vo jih sami ugotovili, kakor tudi v popravljanju teh pomanjkljivosti. Togliatti je dalje poudaril, da je vprašanje vodilne partije preživelo, ter da obstaja sovjetska partija, ki je pred ostalimi zaradi izkušenj in zarači izdelave političnih pozicij, ki imajo veliko važnost za delavsko gibanje. Toda kar so napravili sovjetski komunisti, ne more biti na noben način obvezno navodilo za druge partije. »Vodič od zunaj ne koristi. Marksistično-leninistični nauk mora vsaka partija samostojno razumeti, ga dosledno izvajati in razvijati v konkretnih pogojih v katerih deluje.))
Na vprašanje glede demokratizacije na Poljskem je Togliatti izjavil, da izhaja direktno iz 20. kongresa Rp SZ ter da gre za proces, ki se ne more in tuči ne sme na noben način zaustaviti. Dejal je; «Danes gre za to, da komunistično gibanje v vsaki državi širše zadiha in ■ pri tem upošteva nacionalne posebnosti ter ustvari vezi zaupanja z vedno širšimi ljudskimi množicami. Ti rezultati pa se ne morejo doseči, če se prej ne opustijo določene metode vodstva in določene vezi med eno in drugo partijo, ki so imele neko vrednost v preteklosti, ki pa predstavljajo čanes oviro, ker ne dopuščajo tistih popravkov in nadaljnjega napredovanja, kar mora vsaka partija storiti s svojimi silami, če hoče, da jo bodo vsi pripoznali kot vodilno silo v državi.« V tem je smisel poljskih dogodkov in zaradi tega se motijo vsi tisti, ki pravijo, da se bo poljsko gibanje moralo obrniti proti Sovjetski zvezi, ker je Sovjetska zveza kritizirala metode, katere sedaj popravljajo. Varovati pa se je treba pred nevarnostjo vmešavanja elementov, ki so sovražni socializmu in ljudskemu režimu.
Sledilo je vprašanje: »Razširjeno je mnenje, da so odnosi med KPI in ZK Jugoslavije vedno boljši, toda ds odnosi med KP za Trst in ZKJ niso enako dobri, Ali se bo kongres KPI ukvarjal z vprašanjem samostojne tržaške partije?«
Odgovor:	«Na tržaško ko-
munistično gibanje so vedno imeli in imajo še nadalje velik vpliv nacionalna nasprotja in sunki. Premagati se morajo uspešno v internaciona-lističnem duhu. Glede naših bodočih odnošajev s tržaškim
komunističnim gibanjem pa hočemo, da se izrečejo najprej tržaški tovariši. Naš kongres bo, upam, na liniji, ki nam jo bodo oni pokazali.«
Končno je Togliatti zanikal aktualnost ustanovitve enotne delavske stranke v Italiji in povedal, da KPI ni prejela nobene okrožnice od KP
kom v Damasku note, v katerih poudarja neodvisno politiko Sirije in opozarja na kampanjo hujskanja in prevar, ki jo vodijo Izrael in imperialisti.
Predstavnik zunanjega ministrstva je izjavil; ((Sirija vodi arabsko narodno politiko, ki temelji na pozitivni nevtralnosti in na nevključevanju v politiko blokov in hladne vojne«.
Predstavnik ameriškega državnega departmaja pa je danes na tiskovni konferenci ponovno izjavil, da je ameriški vladi znano o ((bistvenih dobavah sovjetskega orožja raznih vrst in kalibrov Siriji v zadnjih mesecih«. Dodal je, da je državnemu departmaju znano, da so po začetku krize na Srednjem vzhodu prišle nove pošiljke orožja v Sirijo.
Predstavnik je dalje izjavil, da je ameriški poslanik v Damasku v zadnjem času opozoril sirsko vlado na to dejstvo in da napori Združenih narodov, da se zmanjša napetost na Srednjem vzhodu, zahtevajo podporo vseh držav tega področja.
Na koncu pa je predstavnik v zvezi z iraško - sirskimi nasprotji izjavil, da je a-meriška vlada ((zaskrbljena zaradi vseh pojavov, ki lahko povečajo napetost na tem pod. rečju«. Zatrjeval pa je, da se odgovornost za to napetost ne bi mogla pripisati I-rsku, in je še dodal, da sedanji položaj «ne opravičuje nobene spremembe ameriške politike do Iraka, kar se tiče dobavljanja orožja in vo. jaške opreme«.
Načelnik tiskovnega urada Bele hiše James Hagerty pa je na zadevna vprašanja no vinarjev izjavil, da je po nje govem mnenju napetost na Srednjem vzhodu v zadnjih tednih znatno popustila. Ponovno je nato izjavil, da za sedaj ni predviden noben sestanek Eisenhovverja z Mol-letom in Edenom.
Iz Washingtona poročajo a-gencije, da se Velika Britanija in ZDA posvetujeta v zvezi z napetostjo med Sirijo in I-rakom, ki je nastala zaradi
aadskega pakta in zaradi vti-hotapljanja v Sirijo in Jordanijo nemškega orožja, ki ga Izrael dobiva od Nemčije na račun reparacij. Da bi zabrisali te svoje spletke, pa so dvignili hrup, češ da se je treba upreti sovjetskemu prodoru na Srednji vzhod in skupno z ZDA nastopiti «pro-ti komunistični nevarnosti«.
Sovjetski zunanji minister Sepilov, ki se je danes ob povratku iz New Yorka ustavil v Kopenhagnu, je izjavil: »Imperialisti niso opustili svojih načrtov. Imam neovrgljive informacije, da Velika Britanija, Francija in Izrael nameravajo napasti Egipt, Sirijo, Libanon in druge države tega področja. Sovjetska zveza pa je odločena podpirati svetovni mir«.
Predstavnik Foreign Offi' cea je izjavil, da <e bodo ministrski predsedniki štirih muslimanskih držav bagdadskega pakta, Turčije, Irana, Iraka in Pakistana sestali čez tri tedne v Ankari.
Iraško ljudstvo pa je te dni odločno reagiralo na politiko vlade, ki sodeluje pri teh spletkah. V Bagdadu eo te dni bile ostre protivladne demonstracije, pri katerih je baje bilo ubitih 22 ljudi in mnogo ranjenih. Agencija za Srednji vzhod javlja, da so med angleško-francoskim napadom na Egipt aretirali več častnikov iraške vojske, ker so odklonili britanskim letalom, ki so pristajala na letališču v Habbanii v Iraku, o-skrbo z gorivom in strelivom.
Tudi glavni ravnatelj za informacije pri iraški vladi Kalil Ibrahim je potrdil vesti o demonstracijah. Dejal je, da sta bila 24. novembra v mestu Najaf v Južnem Iraku pri spopadih med demonstranti in policijo ubita dva demonstranta. Potrdil je tudi, da so demonstranti protestirali proti politiki vlade.
Pariški list «Le Monde« pa objavlja dopiy iz Bagdada, ki
ubitih, 70 policistov in vojakov pa ranjenih. Dopisnik piše, da so demonstracije izbruhnile zaradi ogorčenja ljudstva proti iraškemu ministrskemu predsedniku Nuri El Saidu, in pravi, da so demonstranti obtoževali predsednika vlade izdajstva ter zahtevali politiko prijateljstva in podpore Siriji in E-giptu. Seveda dopisnik dodaja, da je te demonstracije organiziralo in finansiralo egiptovsko poslaništvo v Bagdadu.
V Siriji pa je ravnateljstvo za civilno letalstvo objavilo ukaz, da tiste letalske družbe, ki hočejo uporabljati sirska letališča in leteti nad Sirijo, ne smejo na svojih letalih imeti državljanov sovražnih držav in tistih držav. s katerimi je Sirija prekinila diplomatske odnose. U-kaz pripominja, ca to velja tudi za avstralske in novozelandske državljane in da na letali ne smejo biti zaposleni državljani omenjenih držav, ko ta letala letijo nad Sirijo ali pristajajo na sirskih letališčih. Kakor je znano, je Sirija prekinila diplomatske odnose tudi z Veliko Britanijo in Francijo. Med prizadetimi letalskimi družbami sta «Boac» in «Air France«.
Odslej Bevan zunanji minister «vlade v senci»
LCtNDON, 28. — V poslanski zbornici se je izvedelo, da je bil vodja levega krila laburistične stranke Aneurin Bevan imenovan za zunanjega ministra laburistične ((vlade v senci«. Po zadnjih volitvah v odbor laburistične parlamentarne skupine je Gaitskell temeljito spremeni! svojo »vlado«. Bevan je zamenjal Robensa v zunanjih zadevah, medtem ko bo imel kolonialna vprašanja, s katerimi se je doslej ukvarjal Bevan, odslej za svoj resor James Callaghan. Z vprašanji obrambe se bo bavil George Brown namesto Richarda
pisnik pravi, da so te demon, stracije bile v iraški prestolnici ves dan 21. novembra, pletkarjenja v okviru bag- in pravi, da je bilo 6 ljudi
tudi potrjuje protivladne de-1 Štokesa, ki ni bil ponovno iz« monstracije v Bagdadu. Do- voljen v odbor. Robens bo
imel odslej resor za delo in za goriva, medtem ko bo Ha-rold Wilson še naprej odgovarjal za finančna vprašanja.
Politično življenje Madžarske poteka še vedno v iskanju izhoda
Tudi znani znanstvenik Lukasz je • kot izjavlja Kadar - s še tremi -tovariši v Romuniji - Polemika o Titovem govoru se nadaljuje
(NEW YORK, 28. — Iz krogov pri indijski delegacij• v OZN se je danes zvedelo, da obstajajo razlogi za mnenje, da je Madžarska ugodno odgovorila OZN glede potovanja generalnega tajnika Hommarskjoelda v Budimpešto.
BEOGRAD.
28. — Po ve-1 javnost ni zadovoljna. «Pre-
steh iz Madžarske je položaj tam še vedno precej meglen. Gospodarsko življenje se šele počasi normalizira, razen na nekaterih rudarskih področjih in v velikih industrijskih podjetjih. Promet v Budimpešti in oskrba mesta se postopoma popravljata. Vsakodnevno življenje mesta se polagoma približuje normalnosti. To pa se ne bi moglo reči za politično življenje Madžarske, ki poteka v intenzivni polemiki, antagonizmih in iskanju izhoda. O tem vprašanju so razpravljali tudi na včerajšnjem sestanku madžarske socialistične delavske stranke, na katerem sta bila glavna govornika predsednik vlade Janoš Kadar in član izvršnega odbora stranke Karol Kiš. Ta je poudaril, da je osnovna naloga partije pridobiti delavski razred. Po poročilih budimpeštanskih listov je bilo na sestanku postavljeno tudi vprašanje, kje je znani filozof marksist George Lukasz, ki je skupno s tremi tovariši pred Imrom Nagyjem odšel z jugoslovanskega veleposlaništva. Janoš Kadar je odgovoril, da so tl v Romuniji, da njihov položaj ni takšen kot položaj Im-ra Nagyja, da pa je za sedaj bolje, da ostanejo, kjer so.
Zveza književnikov Madžarske je včeraj poslala tujim diplomatskim zastopništvom pismo, v katerem ostro protestira proti čeportiranju Lu-kasza in zahteva, da »vsi po-
šteni ljudje v svetu, vsi, ki ZSSR. «Besedilo, ki sem ga I jim je pri srcu ideja komu-čital v nekem ameriškem ča- nizma, podprejo borbo za o-
sopisu, je preveč očitna potvorba«, je poudaril Togliatti.
A. P.
Štiridnevni obisk Gronchija v Nemčiji
BONN, 28. — Določen je podroben program obiska predsednika italijanske republike Gronchija v Nemčiji. Gronchi bo prispel s soprogo v Bonn 6. decembra. Med svojim obiskom bo obiskal tudi nekatere druge kraje kot Koeln in Muenchen, od koder bo odpotoval nazaj y Italijo 10. dec. zvečer.
svoboditev tega starega znanstvenika«.
Razgovori med vlado in centralnim delavskim svetom še niso privedli do konkretnih rezultatov- Centralna tema diskusije v delavskih vrstah je še vedno zadnji govor Kačarja, ki ga je, kot to javlja dopisnik «Borbe», javnost sprejela v glavnem negativno. Ljudje zamerijo Kadarju v glavnem tri stvari; ton, ki ga ocenjujejo kot grozilen, zelo rezervirano stališče do delavskih svetov, v katerem vidijo poskus vlade, da se delavski cveti omejijo, in pa pojasnilo Kadarja v zvezi z Imrom Nagyjem, g katerim
vladuje mnenje, poudarja dopisnik ((Borbe#, da ta govor ne more prispevati k ustalitvi razmer v državi in tudi ne k pridobivanju prebivalstva za politiko vlade«.
V članku poc naslovom »Med dvema kongresoma« predsednik izvršnega odbora zvezne skupščine Srbije Petar Stambolič ugotavlja v zvezi z dogodki na Madžarskem, da to ni samo obračun delavcev z napakami iz preteklosti, temveč obračun s sistemom, ki je delavskemu razredu Madžarske odvzel možnost političnega življenja in delovanja. Stambolič izreka prepričanje, da bi bilo mogoče izogniti se tragičnim dogodkom na Madžarskem, če bi bili začeli razna vprašanja reševati tako kot na Poljskem. Ker pa so dogodki na Madžarskem zavzeli tako tragično obliko, mora mednarodno delavsko gibanje razmisliti nad dejstvom, koliko eksplozivnega materiala lahko nakopiči birokratski sistem, ki pozablja na človeške odnose.
Nocojšnja »Politika« opozarja na neutemeljeno kritiko moskovske «Pravde» in poudarja, da je treba na pojave v razvoju socializma gledati realneje in ne jih skrivati. «Današnji položaj nalaga potrebo globlje analize določenega razvoja v socialističnih državah.« poudarja »Politika«, in pripominja v zvezi s tem, da javnost v nekaterih vzhodnoevropskih državah še vedno ne ve za pravi smisel Titovega govora. Pri tem pa so sovjetski listi začeli objavljati intervjuje z madžarskimi meščani, katerim je sele sedaj. «ko so prebrali članek »Pravde«, postalo jasno, kaj se dogaja v njihovi deželi« ker tega niso mogli vedeti iz ((enostranskega Titovega govora«. V zvezi s kritiko Titovega govora, da je potrebno vzroke za posledice iskati ne v kultu osebnosti nego v birokratskem sistemu in načinu upravljanja, se «Politika» sprašuje, ali je mogoče osebnemu kultu pripisati vse to, kar je bilo storjenega protizakonito. Mar je tako mogoče objasniti vise nepravilnosti
in zločine nad tisoči ljudi, o katerih je govoril Hruščev, deportiranje in tlačenje celih narodov. Stalin vsekakor ni mogel storiti toliko zla sovjetski aiužbi, če za takšno politiko niso obstajali določeni pogoji, določen aparat in sistem upravljanja. Da je stalinizem več kakor samo kult osebnosti, lahko potrdijo tisti madžarski in poljski voditelji, ki so povedali, kakšno škodo sta utrpeli njihovi državi zaradi birokratičnega upravljanja in neenakopravnih odnosov s Sovjetsko zvezo. Iz objavljenih sovjetskih deklaracij se vidi, da je potrebno mnogo več nego samo odpraviti kult osebnosti,« ugotavlja »Politika«.
Državni sekretariat za zunanje zadeve je danes zanikal vesti, ki so v zadnjih dneh krožile v Beogradu in v inozemskem tisku o spopadih med sovjetskimi in jugoslovanskimi četami. Zastopnik sekretariata je izjavil, da so te vesti popolnoma izmišljene.
Vlada ZSSR pa je izročila danes avstrijski vladi protestno noto zaradi usnrutitve nekega sovjetskega vojaka, ki je po pomoti prekoračil madžar-sko-avstnjsko mejo. Vojak je bil v družbi drugega vojaka, in oba sta zgrešila stezo ter nista opazila mejnih znakov in zašla na avstrijsko o-zemlje. Ko sta se hotela vrniti, so ju avstrijski stražarji razorožili in nato nanju streljali ter enega smrtno ranili. Nota poudarja, da gre za umor razoroženega vojaka v okoliščinah. ko se na noben način ni smelo uporabljati orožje. Zato zahteva vlada ZSSR u-krepe za kaznovanje krivcev in si pridržuje pravico do odškodnine za starše pokojnega vojaka kakor tudi, da avstrijske oblasti takoj vrnejo še drugega vojaka.
United Press poroča, da so včeraj aretirali znanega književnika in enega izmed voditeljev krožka «Petoefi» — An-drasa Sandorja.
Sovjetski vojaški poveljnik Budimpešte je skrajšal policijsko uro, tako da bo odslej trajala od 21. ure zvečer do 5. ure zjutraj. Radio je sporočil. da je bil obnovljen železniški tovorni promet med Madžarsko in Avstrijo.
Z Dunaja poročajo, da je z današnjim dnem število beguncev iz Madžarske v Avstrijo narastlo na 92.000,
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 9,9. naj-nižia 8.1. zračni tlaik 999,7, pada, veter jugozahodnik 2 km. vlaga 89 odst., padavine 0.2 mm, nebo pooblačeno. mor.ie mimo. temperatura morja 12,2.
Danes, ČETRTEK, 29. novembra
Filomen. muč.. skor*!1nrf, -h Sonce vzide ob 7.23 m za 16.24, Dolžina dneva 9.01. Lu vzide ob 4.14 in zatone ob 14.4 • Jutri, PETEK, 30. novembra AeisojqeJH de l3JpuV__j
PO POROČILU 0 STANJU ROTACIJSKEGA SKLADA
Samo rotacijski sklad ne zadostuje za rešitev tržaškega gospodarstva
Rešiti je treba predvsem vprašanje tržaške proste cone, pomorstva, železniškega in pomorskega prometa ter carinskih in drugih olajšav
Podrobno smo že poročali o stanju tržaškega rotacijske-, ga sklada, ki seda? razpolaga s 4.830 milijoni lir, medtem ko je komisija, ki na osnovi zakona upravlja z rotacijskim skladom, izdala posojil v vrednosti 1.164 milijonov lir. Ta dva podatka govorita o tem, da razpolaga tržaški rotacijski sklad s precejšnjimi sredstvi, za katerega pa ni nobenega zanimanja in ostajajo ta sredstva neizkoriščena na škodo tržaškega gospodarstva.
Omenjena komisija je do sedaj prejela 37 in proučila ter odločila o 22 prošnjah, medtem ko se to morala izreči še o 15 prošnjah za dodelitev sredstev iz rotacijskega sklada. Le malo verjetno, da bodo na osnovi obstoječih prošenj lahko v sedanjem tržaškem o-kolju izčrpali razpoložljiva sredstva rotacijskega sklada.
Ostaja torej vprašanje obsežnih obstoječih sredstev, za katere ni nobenega zanimanja. Ta sredstva bodo v prihodnjih letih postala še bolj obsežna, saj predvideva omenjena komisija, da bodo v letu 1957 inkasirali 2.804 milijonov lir na račun obresti in povračil na že izdana posojila. Te o-bresti in povračila bodo dosegla: v letu 1958 2.919 milijonov lir, v letu 195i9 3.049 milijonov lir in v letu 1960 2.992 milijonov lir.
Tržaško gospodarstvo (in delno tudi goriško, ki je vključeno v zakon o rotacijskem skladu) torej razpolaga in bo tudi v prihodnjih letih razpolagalo z absežnimi sredstvi namenjenimi zato, da se izdajajo ugodna posojila za gradnjo, modernizacijo in razširitev industrijskih podjetij, ki naj prispevajo k rešitvi estre gospodarske krize, ki še vedno prevladuje tako na tržaškem kot na goriškem področju.
Očitno pa gre tu samo za en istrument, ki sam po sebi ni sposoben predstavljati fe-šitve, saj praksa dokazuje, da ne vlada za razpoložljiva sredstva pravo zanimanje. Potrebni so torej tudi drugi ukrepi, ki lahko skupno z rotacijskim skladom omogočijo, da se tržaško gospodarstvo reši iz sedanjega težkega položaja.
Komisija, ki upravlja s sredstvi rotacijskega sklada in ki je na osnovi zakona pooblaščena, da izdaja posojila, ne more rešiti vseh omenjenih vprašanj, o katerih morajo razpravljati številne druge gospodarske in tudi politične ter sindikalne organizacije.
Tu gre za vprašanje tržaške proste cone, tržaškega pomor, stva, železniškega in pomorskega prometa, carinskih, davčnih in drugih olajšav, kar vse ne predstavlja samo prvenstveno gospodarstvo temveč tudi najvažnejše socialno vprašanje našega ozemlja.
Prav glede teh vprašanj pa je opaziti občutno mrtvilo tako v novoizvoljenem tržaškem občinskem svetu, kot tudi v drugih pomembnih ustanovah in organizacijah, ki so v zadnjem času nekako «pozabile» na ta vprašanja, kot da ne bi obstajala in da ne bi od njih rešitve bil odvisen razvoj tržaškega gospodarstva in z njim tudi dobrobit celotnega prebi. valstva.
rem je poudaril, da je bilo letos sezidanih ali da so začeli zidati skupno 400 ljudskih stanovanj. Sedaj pa so pripravili načrte za nadaljnjih 300 ljudskih stanovanj, ki jih bodo začeli zidati prihodnje leto. S tem bo stanovanjska stiska v Miljah dejansko odpravljena, saj računajo, da potrebujejo sedaj Milje okrog 7Q0 stanovanj. Poleg tega je župan omenil še važna kanalizacijska dela, gradnjo in popravilo cest in druga manjša javna dela.
Miljski občinski svet je sinoči začel razpravo o uveljavitvi zakona št- 703, ki določa povišanje trošarin. 2upan Pacco je v svojem poročilu poudaril, da mora občina u-veljaviti ta zakon, ker ima vedno več stroškov. Dejal je, da mora sedaj občina sama
skrbeti za nekatera javna cela. ki so bila do sedaj v režiji ustanove	Selad,	da mora
obnoviti redarsko službo, ker bodo sedanji	člani	upravne
policije, ki jih plačuje vladni komisariat, postali državni uslužbenci. Hkrati pa je dejal, da vlada daje vedno manj izrednih nakazil za javna dela.
Sinoči je	miljski	občinski
svet sprejel	samo	predlog
sklepa o družinskem davku. Na predlog odbora je občinski svet sklenil, da družinski davek uveljavi na enak način kot do sedaj in da se ne upoštevajo predpisi zakona 703, ker bi šlo to v škodo prebivalstva. O ostalih točkah o-menjenega zakona oziroma o povišanju trošarine bodo razpravljali na prihodnji seji, ki bo v sredo.
Sprejem na gen. konzulatu ob državnem prazniku FLRJ
Sinoči, na predvečer državnega praznika Federativne ljudske republike Jugoslavije, je njen generalni konzul Mitja Vošnjak s soprogo priredil svečan sprejem, ki so se ga udeležili predstavniki tržaškega javnega življenja o-beh narodnosti. Med drugimi so bili navzoči vladni generalni komisar dr. Palamara s podprefektom dr. Cappo-nom, poveljnik tržaške posadke gen. Ferrari z drugimi o-ficirji, predsednik pokrajinskega sveta prof. Gregoretti, kvestor De Nozza, župana na-brežinske in dolinske občine, Dušan Lovriha in Dušan Furlan, italijanski konzul v Kopru Zecchin in drugi konzularni predstavniki, načelnik urada za zvezo z zunanjim ministrstvom dr. Pasquinelli, predsednik trgovinske zbornice Fegiz, predsednik prizivnega sodišča dr. Consalvo, predstavniki goriških naprednih Slovencev, bivši tržaški župan Miani, številni predstavniki slovenskega političnega in kulturnega življenja v Tretu itd. Sprejem je pote-
PO POSREDOVANJU PRI PREOSEDNIKU P0K8AIINE PROF. CREG0RETT1JU
Zadnji čas za ustanovitev kmetijskih strokovnih tečajev
Vse pristojne organizacije in ustanove naj se zavzamejo, da bo vsaj v letošnji zimi prišlo do ustanovitve strokovnih tečajev
Kakor smo poročali v pred-1 za malih posestnikov takoj včerajšnji številki našega li- pozanimali na pristojnem mesta, sta prejšnji teden devin-lstu, kako je a to zadevo, da
Z miljske seje občinskega sveta
Sinoči je bila Seja miljske-ga občinskega sveta. Zupan Pacco je podal obširno poročilo o javnih delih, v kate-
sko-nabrežinski župan Dušan Furlan in pokrajinski svetovalec Marij Grbec posredovala pri predsedniku pokrajine prof Gregorettiju glede ustanovitve kmetijskih strokovnih tečajev. Kaže, da ima prof. Gregoretti smisel in razumevanje za to upravičeno zahtevo naših kmetov in je zaradi tega obljubil, da se bo za stvar zavzel pri Pokrajinskem konzorciju za strokovno izobrazbo, ki sicer ne spada v območje pokrajinske uprave, ima pa nalogo skrbeti za strokovno izobrazbo predvsem delavrke in kmečke mladine.
Ze ob koncu maja smo poročali, da je tov. Marij Grbec na seji omenjenega kon-zorcija sprožil vprašanje kmetijskih strokovnih tečajev in da mu je predsednik te u-stanove obljubil, ca se bo za to zanimal. Obenem je takrat predsednik konzorcija, kakor nam je znano, priporočil, naj bi kmetijsko nadzorništvo skupno s kmetijskimi organizacijami in strokovnjaki pripravilo primeren učni načrt za take tečaje. Zdi se, da bo v kratkem jesenska seja o-menjenega konzorcija. Upati je, da bo med drugim spet govora tudi o kmetijskih strokovnih tečajih, zlasti spričo obljubljenega posredovanja predsednika pokrajine glede tega vprašanja.
Poleg tega je zdaj najbolj primeren čas za ustanovitev takih tečajev, saj imajo kmetje kolikor toliko več časa na razpolago.
Ni nam še znano, kako je s pripravo učnega načrta, če so ga že izdelali in predložili omenjenemu konzorciju ali ne. Vsekakor je zdaj skrajni čas, sicer se bo vodstvo konzorcija lahko opravičevalo, da je imelo vso dobro voljo. a da tečajev letos ne more prirediti prav zaradi pomanjkanja učnega načrta. Prav bi bilo, da bi se kmetijski strokovni organizaciji, to je Kmečka zveza in Zve-
bi pospešili pripravo učnega načrta in da bi poiskali ter predložili seznam strokovne učne moči. Dobro bi tudi bilo, da bi omenjeni organizaciji po cogovoru s kmeti predlagali, v katerih vaseh naj bi letos ustanovili take tečaje. Pri tem bi seveda morali upoštevati predvsem vprašanje strokovne vzgoje kmečke mladine.
Za zaključek ponovno poudarjamo, da je zdaj skrajni čas za ustanovitev kmetijskih strokovnih tečajev in da ti tečaji morajo biti za slovenske kmete v slovenščini. Vsekakor pa tečaji, ki jih bo u-
SHLEP OBČINSKEGA ODBORA
Občinska komisija bo razpravljala o vprašanjih tržaškega pomorstva
Pričakujejo, da bo komisija zahtevala od vlade prepis zakonskega osnutka o novih pomorskih konvencijah
Občinski odbor je sklenil sklicati sestanek pomorske komisije občinskega sveta, ki je bila sestavljena, da razpravlja o vseh pomorskih vprašanjih. Skupno s člani komisije sc bodo sestali tudi vsi vodje skupin v občinskem svetu.
Na tem sestanku bodo razpravljali o zakonskem osnutku o pomorskih konvencijah, ki ga je vlada že sprejela in ga dala v odobritev poslanski skupščini. Nova pomorska konvencija oziroma konvencija o razdelitvi pomorskih prog podržavljenih pomorskih družb med raznimi italijanskimi' pristanišči neposredno zanima Trst. Kot je znano, bi moral imeti Trst po dosedanji konvenciji mnogo več pomorskih prog. kot jih dejansko i-ma. Za redno vzdrževanje teh prog bi moralo imeti tržaško pristanišče več ladij-
Nova konvencija, ki bo določila in razdelila proge podržavljenih pomorskih družb med raznimi italijanskimi pristanišči, bi morala upoštevati potrebe tržaškega pristanišča oziroma bi morala določiti Trstu vsaj tiste proge, ki jih je imel letu 1938. Zato so tržaški gospodarski krogi in tudi tržaška občina že mnogokrat zahtevali, naj jim vlada pokaže ta zakonski osnutek preden ga bo predložila v razpravo parlamentu. Toda vlada je ta osnutek sprejela in ga predložila parlamentu, ne da bi o njegovi vsebini
stanovil Pokrajinski konzorcij za strokovno izobrazbo, ne razrešujejo _ kmetijskega nadzorništva dolžnoeti, ki jo ima za strokovno izobrazbo kmetov.
Obvestilo KZ
Obveščamo vse dvolastnike, ki imajo gozdove v bivši coni B, da morajo že letos vložiti prošnjo za sekanje drv v letu 1957. Sekali bočo lahko spomladi ali jeseni. Opozarjamo vse prizadete, da vložijo zadevne prošnje v piear-ni Kmečke zveze do 24. decembra letos, ker se po tem roku prošnje ne bodo sprejemale.
Tajništvo Kmečke zveze
kal v prisrčnem ozračju in se je zavlekel čez določeno u-ro.
Uradi gen. konzulata FlRI danes m jutri zaprti
Uradi generalnega konzulata FLRJ v Trstu bodo danes in jutri, ob priliki državnega praznika, zaprti.
Pred sestankom v Vidmu o malem obmejnem prometu
V Ljubljani se bo 3. decembra sestala mešana jugoslo-vansko-italijansko komisija za izvajanje videmskega sporazuma o malem obmejnem prometu. Na sestanku bodo razpravljali o pripravah za šesto redno zasedanje komisije in o številnih vprašanjih, ki se tičejo izvajanja sporazuma.
Izjava KP TO
Tiskovni urad KP je obja-
vil Včeraj izjavo, v
kateri
poudarja, da je KPI že pred leti opozorila na pomanjkanje organske vladne politike za Trst, s katero bi se vrnile naši industriji in pomorstvu njune posebne funkcije. Stranka je prav tako poudarjala. da je vlada sicer sprejela' nekaj ukrepov v korist tržaškega gospodarstva, ki pa niso - dosegli svojega smotra zaradi svoje neriačrtnosti. To sodbo stranke potrjuje tudi sedanji položaj. Nato poudarja izjava važnost stališča, ki ga je zavzela pokrajinska gospodarska konzulta trgovinske zbornice do tržaških gospodarskih vprašanj, in pravi, da se sodba tega organa v glavnem sklada s sodbo KP.
Spričo tega se izraža v izjavi zadovoljstvo in upanje, da pomeni stališče konzulte jamstvo za širše akcije v zaščito tržaškega gospodarstva, kar se bo lahko doseglo zlasti z ustanovitvijo proete cone, z okrepitvijo trgovskega brodovja in pomorskih zvez in z izboljšanjem železniških in cestnih zvez. Vsekakor pa se bodo lahko mestni interesi najbolje zaščitili z enotno akcijo vseh gospodarskih krogov in1 delavskega razreda.
DREGA PREMIERA SLOVENSKEGA MtttlDftlEGfl GLEDALIŠČU
PREDSTAVA, KI SPADA V VRSTO NAJBOLJŠIH USTVARITEV SNG
Udlični liki naših igralcev, bi so številno občinstvo popolnoma pritegnili
S svojo drugo letošnjo premiero 'se je Slovensko narodno gledališče preselilo v Avditorij. Občinstvo je bilo tega prav gotovo veselo in je dvorano napolnilo. Napolnilo je dvorano v veri v svoje gledališče, prepričano, da bo zopet prisostvovalo eni izmed toliko odličnih predstav, ki jih je imelo priložnost videti v Avditoriju v izvedbi SNG.
Bržkone jih ni bilo mnogo, ki bi vnaprej vedeli, «za kaj greš pri tej drami, ki smo jo včeraj Tržačani kot prvi gledali v slovenščini. Tu-di bi bilo težko trditi, da je šle za kdo ve koliko znanega avtorja. Toda ljudi je nekaj privabilo: mogoče to, da vedo, da kadar se nečesa loti režiser Jože Babič, tedaj je to skoraj gotovo nekaj, kar naredi na občinstvo močan vtis. Tudi to pot se v tem niso prevarali.
«Caj in simpatija« Roberta Andersona je vse prej kot kaka lahkotna stvar. Niti m mogoče reči, da gre v delu za samo en kočljiv problem. Zaradi tega so imeli glavni igralci vsak s svojo vlogo dovolj težav, ki so jih znali zelo uspešno premostiti. Zopet je bila protagonistka v pravem pomenu besede Drolčeva. Jideli smo jo že v številnih vlogah, vendar se nam vsakokrat znova odkrije kot velika igralka. S suvereno sigur, nostjo je igral Jožko Lukeš, kot da mu zlepa katera vloga ne more več staviti ovir; v resnici pa jih je bilo tudi v njegovi vlogi toliko, da bi jih težko kdo drug zmogel. Silvij Kobal bo lahko vesel. Ustvaril je lik, ki priča o njegovi nenehni umetniški rasti, tako da ima občinstvo vtis, da z vsako vlogo prekaša svoje prejšnje ustvaritve; in ta vtis ne vara. Modestu Sancinu je njegov nerodni o-če dobro uspel in prepričljiv je bil Julij Guštin kot mlad silak, pravzaprav komaj ve-
lik otrok. V ostalih vlogah šo nastopili še Zlata Rodo-škova, Stane Razstresen, Edvard Martinuzzi in Ivo Ku-ferzin.
Sceno, ki se ves čas drame ne spremeni, je postavil Vlado Rijavec. Na ne preveč prostornem odru je kar dobro rešil problem dveh, celo treh prizorišč.
Hvaležni smo SNG za lepo predstavo in vsem tistim, ki je včeraj niso videli, moramo samo priporočati, naj ne opustijo priložnosti, da si tc delo 'ogledajo.
(Dogodilo se je, da so v začetku nekateri gledalci nekaj negodovali, češ da igralci pretiho govorijo, in slišal se je tudi glas iz občinstva: «Glas-neje!» Mislimo pa, da bi bilo mnogo bolj prav. da bi v dvorani zavladal mir: da ne bi bilo zamudnikov, da ne b: bilo nepotrebnega kašljanja in tudi ne šelestenja papirja pri iskanju bonbonov... Potem bi se slišalo tudi tiho govorjenje igralcev.)
Redni občni zbor PD «S. Škamperle«
Sinoči je bil pri Sv. Ivanu zbor prosvetnega društva «Slavko Škamperle«, na katerem so položili obračun enoletnega delovanja in izvolili nov odbor. Zaradi pomanjkanja prostora bomo daljše poročilo objavili v naši jutrišnji številki.
ovinek okrog vse Afrike, zaradi česar redkeje pristajajo v tržaškem pristanišču. Zaradi tega so se okoristila z nastalim položajem pristanišča v Severni Evropi. Toda kriza n' prizadela le pomorskega prometa, marveč tudi mednarodno trgovino, zaradi česar tr-p. tržaško gospodarstvo hude izgube- Končno so tudi ugotovili, da so nastale težkoče glede dobave surovin za industrijo in da naraščajo zaradi sueške krize tudi cene.
Končno so sprejeli pristaniški delavci tudi resolucijo, v kateri zahtevajo od oblasti, naj podprejo plovne družbe, katerih ladje so vozile skozi Sueški prekop, tako da vzdržijo tujo konkurenco. Na skupščini so izglasovali tudi resolucijo, s katero zahtevajo prosto izbiro zdravnika INAM.
vu republike: U-00 P'etaJomlad*. «Noč. ko sem videl poro slušna igra: t3.00.13.15 ®P°de|0v-Ljubliane; 13.15	slonih kolektivov:	14.15-15.15
red iz Ljubljane: 15.15*29. vember»:	15.45-19.30 &po ^
Ljubljane:	l9-30 L?hka dpipae.
20.00-23.00 Spored iz Ljuuu
SLOVENIJA 327,1 m, 202,1 m. 2«-* “ ^
Poročila OD 5-00- n' 22 00. 13.00	15.00. 17.00 »O h
6.00 Budnica: 6.10 f^^estitKe be, dela in zmage. 7.15 l gJ() k prazniku 29. novembra. Dobro seme smo 5«a koncert dnevu republike) 8.50 kantate pihalnih godb: 9.25 Tri — tri premiere v radiu L ^ na: B. Arnič: Z vlaikom. • ^ zina: Tlaka: R.
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA
Zaradi pijanosti obsojen na 4 me
Najprej ni hotel plačati prenočišča, ko pa so poklicali policista, se je tema uprl in ga tudi ranil
sporočila tržaškim ustanovam Zato je občinski odbor na zadnji seji protestiral proti temu ravnanju. Zaradi tega pričakujejo, da bo komisija za pomorska vprašanja občinskega sveta, ki se bo sestala v ponedeljek, zahtevala od vlade prepis tega zakonskega osnutka, da bo občinski svet lahko o njem razpravljal in podal svoje pripombe Te pripombe pa bi morali u-poštevati predvsem v poslanki zbornici in senatu, ko bodo razpravljali o novih konvencijah.
Se vedno nerešeno vprašanje proste izbire zdravnikov iNAM
Vprašanje svobodne izbire zdravnikov INAM se še ni premaknilo z mrtve točke. Vse kaže, da se vodstvo INAM upira tej zahtevi, pa tudi in-austrijci so izjavili, da ne marajo plačevati višjih zavarovalnih prispevkov, ki bi morebitno nastali zaradi proste izbire zdravnika. Medtem pa se je izvedelo, da se ie odpovedal službi pri INAM primarij Petronio, ki je dejal, da ne mara več delati v takšnih razmerah. O stvari so razpravljali tudi na seji pokrajinskega sveta INAM, ki ;e sklenil, da bo poslal v Rim delegacijo, ki bo pri osrednjem ravnateljstvu zahtevala uvedbo proste izbire zdravnika.
Odklonitev plačila tarife za prenočnino v ljudskem prenočišču v Ul. Pondaree je povzročila 48-letnemu Ruggeru Corsiju brez stalnega bivališča take nevšečnosti, da mu je sedaj prav gotovo žal.
Zaradi odklonitve je blagajnik poklical na pomoč a-genta upravne policije Gio-vannija Busecchianija. in ko je ta stopil pred Corsija in ga pozval, naj mu sledi, je dobil kaj slab odgovor. Predvsem se mu je uprl in ko je Corsi uvic'el, da dolgo ne bo zdržal, ee je vlegel na tla in začel brcati na levo in desno, pri čemer je agenta celx> ranil.
V bolnišnici, kamor sta se morala oba zateči, so ugotovili Corsiju tudi vinjenost, zaradi česar je moral od tam naravnost na komisariat, kjer je med zasliševanjem izjavil, da se ne spominja ničesar. Tedaj pa mu je postalo slabo in tako so ga morali, tokrat z rešilnim avtom, ponovno odpeljati v bolnišnico, kjer so ga zaradi vročičnega stanja tudi pridržali na 3. zdravniškem odčelku.
Seveda pa ga to ni rešilo prijave sodišču, kjer se je moral zagovarjati zaradi pijanosti, odpora in povzročitve telesnih poškodb javnemu funkcionarju.
Ker so mu podniki priznali delno slaboumnost, je bila tudi obsodba razmeroma nizka, to je 4 mesece in 15 dni zapora ter 10 dni pripora. Po procesu so ga izpustili v pričakovanju prizivne razprave, na svobodo.
Prečs Fabrio, tož. Scarpa, zap. Urbani. obramba odv. Falconer.
* * *
Po prijavi Giacomine Tac-co por. Čoretti iz Ul. Conti, češ da mož slabo ravna z njo, jo pretepa in ji grozi ter jo večkrat spodi iz hiše. in končno, da se druži z drugo žensko, je policija uvedla preiskavo, ki se je končala s prijavo sodišču 50-letnega Maria Corettija zaradi slabega ravnanja z ženo in s prijavo 52-Ietne Iolande Oštir por. Romito pod obtožbo kon-kubinata s Corettijem.
Seveda je Coretti zanikal, da bi slabo ravnal z ženo, pa čeprav je priznal, da jo je večkrat učaril predvsem zaradi njene manije ljubosumnosti, ker je stalno mislila da jo vara. Njegova soobto-ženka je tudi zanikala kon-kubinat. zatrjujoč, da jo je Coretti decembra 1953 povabil v stanovanje, da bi ji izročil perilo za pranje. Ko sta bila v kuhinji, kjer sta pila kozarec vina, pa je vstopila Corettijeva žena s policijskimi agenti in ti so se takoj na mestu prepričali, da med njima ni bilo nobenega nemoralnega dejanja.
To je bilo potrjeno tudi v aktih in tako sodišču ni pre-
ostalo drugega kot oba oprostiti, pa čeprav le zaradi pomanjkanja dokazov.
Proces proti sindikalistom
V petek se bo nadaljeval proces proti skupini delavcev in sindikalistov, ki jih obtožujejo, da so julija 1955 organizirali nedovoljeno javne manifestacijo, in sicer ko so se vračali domov z dovoljenega sindikalnega zborovanja na Trgu Venezia. Onega dne je bila namreč v Trstu splošna stavka, s katero so podprli varilce v ladjedelnici Sv. Marka, ki so stavkali c-krog 70 dni.
Prva razprava proti sindikalistom je bila pred dobrim mesecem. Ze takrat je bilo razvidno, da nekateri obtoženci sploh niso bili navzoči, ko je policija razgnala de-
VEČ PREVIDNOSTI NE BI ŠKODOVALO
Nekaj nezgod zaradi spolzkih cest
IZPRED PRIZIVNEGA SODISCA
Odložena razprava «Coiriere»'Bartoli
Zaradi neodložljivih opravkov odv. Kezicha so prizivno razpravo proti odgovornemu uredniku dnevnika «11 Cor-riere di Trieste« Mariu Dežmanu, ki je bil julija letos obsojen pod obtožbo klevetanja župana ing. Bartolija, odložili za nedoločen čas.
Odv. Kezich, ki brani Dežmana, je predlagal odložitev in ker je bil tuci tožilec dr. Colotti enakega mnenja, predvsem ker je moral v zadnjem trenutku nadomestiti o-bolelega dr. Santanastasa, je sodišče sprejelo predlog in razpravo odložilo.
Prede. Miele, tož- Colotti, zap. D’Andri, odv. zas. str-Morgera, obramba odv. Kezich.
Razprava v krožku PSI
V delavskem krožku PSI «Cacciatore» je bila l'lno^1 razprava o temi; «Ne vodilne države, ampak vodilne ase-be». Razpravo je vodila gospa Gruber-Bencova, ki je i-mela tudi uvodno besedo. Čeprav je bila tema precej zanimiva, smo vendar mnenja, da je bila pretežka in ne dovolj jasno predstavljena za delavski krožek. Menimo, da morajo biti razprave v delavskem krožku poljudne m da morajo stremeti za tem, da zainteresirajo predvsem ljudi s povprečno zobrarho in ne ramo skupinice intelektualcev. Sicer pa ima krožek v programu še mnogo drugih predavanj socialnega, gospodarskega in kulturnega značaja Upajmo torej, da bodo prihodnje teme bolj poljudne kot včerajšnja, kar je že sinoči izrazila večina poslušalcev.
Dež, kakršnega smo imeli včeraj popoldne pri nas. je ne samo neprijeten' za pešce, temveč tudi za motorizirane ljudi, ker spreminja cestni tlak v nekako poledico, zaradi česar zadostuje nekoliko hitrejše zaviranje, da se znajdeš na tleh.
Teh primerov je bilo včeraj precej, vendar ve je večina končala brez hujših posledic in tudi brez ranjencev. Vseeno pa se je moralo več ljuci zateči v bolnišnico in med temi je bil tudi 16-letni Giuseppe Riccardo iz Ul. Cavazzem 10. ki je moral z rešilnim avtom po zdravniško pomoč.
Riccardi, kateremu so ugotovili poleg udarca na glavi in na ramenu tudi možganski pretres, je zdravnikom izjavil, da se je vozil s svojo lambreto po Ul. Giulia proti mestu, ko je bil prisiljen, da prepreči trčenje v pred njim vozeči avto. ostro zavreti, zaradi česar je njegov skuter po krivdi spolzke ceste zdrsnil naprej in se nato skupno z njim zvrnil.
Zčravniki, pa čeprav še niso obupali nad njegovim o-krevanjem, so si pridržali prognozo.
V bolnišnico je moral tudi 21-letni Dario Gregori s Stare istrske ceste, katerega pa so po nudeni pomoči odslovili s prognozo okrevanja v nekaj dneh,
Gregori je izjavil, da je o-koli 17.30 sedel poleg šoferja na motornem trokolesu pred prometnikom v bližini pokritega trga v Ul. Cardueci in čakal na znak za nadaljevanje vožnje. Prav tedaj pa je privozil 30-letni Bruno Bio-sin iz Ul. sv. Frančiška s svojim Fiatom 1100, in ker je ,bila cesta zaprta za promet, je ostro zavrl. Zaradi spolzke ceste pa ga je zaneslo, pri čemer je trčil ob vozilo, na katerem je Gregori sedel.
Nekaj ur kasneje se je skoraj na istem mestu pripetila druga nesreča, seveda prav tako zaradi spolzke ceste. O-koli 20- ure je namreč 47 letni Giovanni Martinolli iz Ul. Mazzini, poleg katerega je sedel 47-letni Giuseppe Bolletti iz Ul. dei Porta, vo-zil s svojo Lancio proti Ul. Oriani in da bi preprečil trčenje v avtobus podjetja «A-star», s katerim je hotel 52-letni Gastone Labidussi iz Ul. Giulia zaviti v avtobusno postajo na Trgu stare mitnice, je ostro zavrl. Kljub temu pa je Martinolli trčil v prednje kolo večjega vozila, zaradi česar je Bollettija vrglo naprej, pri čemer je z glavo udaril ob šipo.
Z zasebnim avtom so ranjenca odpeljali v bolnišnico, kjer pa so mu samo izprali poškodbo na glavi in ga nato odslovili s priporočilom tedna dni počitka.
Se prej pa se je z rešilnim avtom zatekel po zdravniško pomoč v bolnišnico 24-letni Rinaldo Kocjančič iz Padrič, ki je med vožnjo z vespo v predoru med Senenim trgom in Ul. Baiamonti zaradi spolzke ceste nerodno padel na tla.
Tudi njemu io zdravniki izprali razne praske na desni strani obraza In ga nato po-
slali domov. Sicer poškodbe niso nevarne, ker bo Kocjančič ozdravel najkasneje v 5 dneh.
O Iz Kopra poročajo, da je pomorska družba «Splošna plovba» kupila novo 10.180-tonsko tovorno ladjo, katero so imenovali «Zelengora». To je četrta ladja, katero je kupila omenjena družba, ki je prej že nabavila ladje «Rog», ((Gorica« in »Pohorje«.
Pogajanja o odpustih pri podjetju Mell
Danes se bodo na Zvezi industrij cev nadaljevala pogajanja o odpustu 19 uslužbencev podjetja Mell, ki je ukinilo svoj trgovinski oddelek.
Stavkovno gibanje tiskarjev
Predvčerajšnjim so tiskarski delavci dve uri stavkali, in sicer z zahtevo, da se jim prizna dodatek k pokojnini. Po nepotrjenih vesteh nameravajo tiskarski delavci prihodnji teden ponoviti stavko, če medtem delodajalci ne sprejmejo njihovih zahtev.
Skupščina pristaniščmkov
V torek zvečer je bila v Kinu ob morju skupščina pristaniških delavcev, ki jo je sklicala Zveza pristaniških delavcev CGIL. Tajnik Muslin st je v svojem govoru dotaknil perečih sindikalnih vprašanj in orisal položaj, ki ie nastal v pristanišču, odkar je zaprt Sueški prekop. Po poročilu je bila zelo živahna diskusija, v kateri so pristaniški delavci zlasti poudarjali krizo, ki je nastala v pristaniškem prometu, ker morajo delati ladje sedaj velik
SNG
za Tržaško ozemlje
V soboto. 1. decembra ob 20.30 v dvorani na stadionu nP r v i m a j»,
Vrdelska cesta 7,
Robert Anderson
ČAJ IN SIMPATIJA
V nedeljo, 2. decembra ob 16.30 v Prosvetnem
domu na OPČINAH Robert Anderson
Čaj in simpatija
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 28 novembra t. 1. se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo ie 7 oseb. porok pa ie bilo 5.
POROČILI SO SE:	mehanik
Tranquillo Argentin in gospodinja Liliana Marsiglio. električar Ervin Bolčič in gospodinja Karla Cok, trgovec Stelio Cossutta in prodajalka Mirella Mallini. trgovec Giovanni Colucci in gospodinja Ida Draeovich. uradnik Salvatore Colino in gospodinja Cesarina Tintori,
UMRLI SO: 56-1 et na Caterina Sponza, 68-letna Domenica Gar-zo por. Jozzo. 47-1 etna Rosalia Imbergamo por. Giamporoaro, 86. letna Paola Battaglia por. Gar-gano, 57-1 etni Andrea Vianello, 52-1 etn i Paspuale Tritta. 78-letna Olga Ruschioni vd. Polverigiani.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA in SLOVEN-SKO-HRVATSKA LJUDSKA PROSVETA
priredita v nedeljo. 2. decembra ob 16. uri
v AVDITORIJU
ni ca mladinskih
brigad:_x_ jz
((Osamljeni hrast ( predmestia Siska): D-1® cimfo-ni mozaik (pester spored sim
nične, operne, in s?llS1!5.ii<jSkem be): 14.15 Obisk pri j^iSpri-pevskem zboru: 15.15 12™° ,545 ljubljeni zabavni i orkestr • ope. Peiar Konjovič: Odlomki |,a rp «Koštana»:	17-15, k 512
Koncert
re «Kostana»:	11.»-	612
igra - Kavčič:	Vlak
(prva izvedba):_	__
Li ob-
lahke glasbe; 19-30 Lahka Jtl*£
ba: 20.00 «Od Skopja ao
1 jane» (oddaja jugoslovanske
rodne glasbe); 21.00 Festival.^ goslovanske poezije oar ffli. (lit.-glas. oddaja): 21.40 2U mut simfoničnih plesov.
televizija 1830 17.30 Spored za otroke: Ureditev doma: 20.45 Ves . Odnehaš ali nadaljuješ,
«Mali tre», revija.
Exceisior. 15.00: «Zeiez»lč<i Germi, S. Urzi.	conca*1
Fenice. 15.30: »Cesarstvo 21.00: «Odnehaš an nada Nazkmale. 15.30: «Krimin»nn r, delek. primer 24». M. W
J. Archer. 21.00: «Odu. Filodrammatico.
Ži.Oo' «Odnehaš aji„„nada^Uezoj)-
lični jezdec)) verveels.
16.00: . C. Moore. J-
ob 5B*letnici smrti 8. GreoorHiCa
Na sporedu je:	govor,
recitacije, nas*op mladinskega pevskega zbora Glasbene Ma*ice, pevskega zbora PD «Vesna», pevskega zbora PD «S. Škamperle« ter solistov, zbora in orkestra Glasbene Matice, ki bo izvajal Sattnerjevo kantato «Jeftejeva prisega« pod vodstvom prof. Oskarja Kjudra.
Vabimo
k številni udeležbi!
NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM - Al Cedro. Trg Ober-dan 2: G. Papo. Zg. Kiadin 1095
(Sv Alojziji: Picciola. Ul. Oriani 2; AUa Salute. Ul Giulia 1: Serravallo. Trg Cavana 1: Hara-baglia v Barkovljah in Nicoli v Skedniu.
NAMIZNI
BELEŽNI KOLEDAR DIJAŠKE MATICE
za leto 1957
je izšel
Praktični koledar spada na pisalno mizo vsakega Slovenca !
( ohedai.iSCa )
GLEDALIŠČE VERDI
Jutri ob 20.30 za abonente reda C zadnja predstava Menotti-jeve opere »Telefon« in Straussove opere «Elektra».
V soboto ob 20.30 za abonente reda A v parterju in ložah ter reda B za galerijo, premiera Bon.pighi.ieve opere «Plamen», ki bo uprizorjena ob dvajsetletnici smrti avtorja.
Pri gledališki blagajni so na-prodai vstopnice za obe predstavi.
TEATRO NUOVO
Danes. 29. t. m. ob 21.00: S. Giovanlnetti: »Licemercl«.
* Razna obvestila
OBČNI ZBOR SPDT
V torek 4. dec. ob 20.30 bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15-11.. redni občni zbor SPDT.
Ljudska prosveta
Izvršni odbor Slovenske prosvetne zvez, v Trstu bo imel sejo v petek 30. novembra t. 1. ob U. url na sedežu.
GLASBENA MATICA
Starše, ki bi želeli prijaviti svoje otroke v otroški pevski zbor, obveščamo, da so vaie vsak petek ob 18.15 uri v sobi Glasbene Matice. Ul. R. Manna 29 pod vodstvom strokovnega učitelja.
zTooTModnehaš ali nadaljuj Supercinema. 15.00: «Kon®L.jCK; zabava«. J. Matz, R.
21.U0: ((Odnehaš a<. n *■* ka,rj-Arcobaleno. 15.30: »Zadn.1? » g. vana«. F. Farr. R. Wi<Wj 21.00: ((Odnehaš ali naoam* nJ Astra Rojan. 16.00: «De"l;.%v.
otoku«, J. Pa.vne. M. M j, Capitol. 15.30:	((Donatella«-
Martinelli. G Ferzettl. je5„. 21.00: «Odnenaš an asbfjT }. Cristallo. 16.00:	«Osva.taiec>'
Wayne, S Hayward.	. iej,.
21.00: ((Odnehaš ali nada' i“ a, Grattacielo. 16.00:	*^e ph|lip*’
nevri«. M. Morgan, G., F uieji. 21.00: ((Odnenas an nada" j, Alabarda. 16.30:	((Osvajalec”-
VVavne, S. Hayward. leni, 21.00: ((Odnehaš ali nadai‘“ jj. Ariston. 16.00: ((Državljan J^jr-stva«. J. Morrovv. F.
£ue.	-i-iiriri"'
21.00: »Odnehaš ali nada ^ Armonia. 15.00:	«Parada j,
gočega«. F. Mac Murrat-
Leslie.	erotH®®
Aurora. 16.30:	«999, jeo
Yard», D. Farrar, D. K” es». 21.00: ((Odnehaš an naaa'' w|,, Garibaldi. 16.00: «Kajnova t J. Pavne. M. Freeman.
21.00: ((Odnehaš an nadri' pte. Ideale. 15.00: «Severozahodrn
'■> hod«. S. Tracv. R.	«
Impero. 16.00: »Moje živih; poc. pripada«, H. Francioli. ,es». 21.00: »Odnehaš ali nadan -,,h Italia. 16.00: «Zgodbe žen«. A, Hepburn, J.
w°od.	aoliu'**!1
21.00: ((Odnehaš ali nada'
S. Marco. 16.00: «Groza nat,ns0ft
natem gorovju«. V.
J. Dru.
21.00: ((Odnehaš ah nadaiivj^rf Kino ob morju. 16.00: r-Bibl«.	j„nuirs’'
21.00: ((Odnehaš ali nad3>'“ Moderno. 16.00: “Ogdi^iv. dne«. G Cooper, G.
21.00: «Odnehaš ali n3 .LnlP' Savona. 16.00: «Vel iki £r G. Pečk A Gardner. T,yiof. Viale. 16.00: «Zaseda». R-J. Hodiak.
21.00: ((Odnehaš ali riada ^ t 16.00:
Vittorio Veneto.
N°-
Pravkar dospelo:
Cicibanove pesmice	L	130-
Cirkus	L	130.-
Pesmice	L	130.-
Veliki in mali zajec	L	200.-
Veseli raj	L	120-
Vetrova uspavanka	L	200.-
Bratec in sestrica	L	290-
Solzice	L	250.-
Litovske pravljice	L	500.-
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Trst - Ul. Ki, I riiučIšLii 20
I Tclvlon -T7-SRA
ČETRTEK, 29. novembra 1956 TRSI POSTAJA A
11.30 Vesela glasba; 12.00 Predavanje: 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture: 12.55 Orkester Pacchiori; 13.30 Olimpijski dnevnik nato Lepe operne arije: 14.00 Orkester Roger Ro-ger; 17.30 Plesna glasba:	18.00
De Falla: Triogelnik balet; 18.35 Melodije iz revij; 19.00 Kodalv: Galantni Plesi; 19.15 Sola i-n dom: 19.30 Pestra glasba: 20.00 Šport; 20.05 Orkester Morgan; 20.30 Dobrnnic:	Plesi	z otoka
Jelše: 20.45 Puccini: Tercet iz 3. dejanja	opere Madame	But-
terflv: 21.00 M. Jeras: Dunajske povesti — Konstanca, dramatizirana zgodba: 22.00 Predavanje: 22.15 Britten: Koncert št. 1 za klavir in orkester; 22.45 Odmevi iz Južne	Amerike:	23.00	Ro-
mance.
TRST I.
19.15 Umberto Giordano: «Fe-dora«. opera v 3 de j.; 21.00 Koncert orkestra Cergoli: 21.45 Igra čelist Benedetto Mazzacuratl.
K O P E II
Poročila	v slovenščini:	6.00,
7.00. 7.15. 13.30 14.15 15.00 19.00. 22.00
Poročila	v Italijanščini:	6.30,
12.30. 19.45 23.00.
6.00u7.15 Spored iz Liubljane: 7 15 «29. november«: 7.40 Pesmi borbe in dela; 8.10 Poje zbor »Srečko Kosovel«; 8.30-10.30 Spored jz Ljubljane: 10.30 Ob dne-
zlato roko«. F. Sinatra, vak Mladoletnim PrelS,iiuJc*f' 21.00: ((Odnehaš ali nadan 'pr|. Belvedere. 15.30:	((Dekleta
hajajo«, B. H ope. A.
21.00: »Odnehaš ali nada‘ z(n», Marconi. 16.00: «Druga ltUD J. VVvman, R. Hudson, .»id-Massimo. 16.00: «Bil sem J«, Dokument, film o svet. ,ujes»-21.00: ((Odnehaš ali nad ah jt Novo cine. 16 00: «Zabavai ey, to noč«. D. Kave. G-,,i*uie**’ 21.00: »Odnehaš ali nad«1' gi*. Odeon. 16.00: ((Dlsnevevi ru g. Radio. 16.00- «Johnnv Gul1-Havden, J. Cravvford. .. K-Skedenj. 16.00: ((Preganjat*' Douglas	,i
21.00: «Odnehaš ali nada
■	rij»,e'
Vsem sorodnikom. P „\stn° ljem in znancem nazna ^ žalostno vest, da nas J „ jel raj 28. t. m. v starosti pe-nenadoma zapustil na pozabni mož in oče
IVAN RUSTJA
trgovec
dragega
Pogreb ) danes nice glavne bolnice ““ . m Minti- tt(
a ugicu uiafecftu i	T L ’
bo danes 29. t. m. izQb 15.J0'
Žalujoča žena m Sergio, snaha R' genf družini Benčič in detti
Trst, 29. novnm':’ri> ^
A VTOPODJIUl
<SL A VH!K»
KOPRU
vsafc0-
nudi najugodnejšo vožnjo s svojimi avtopulmani, ki dnevno vzdržujejo progo
KOPER-TRST IN OBRATNO
z odhodom iz KOPRA ob 7. in 15. u ri. — Prihod v ob 8.30 in 16.30. — Odhod iz Trsta ob 13. in 19. uri, P1* v KOPER ob 14.30 in 20.30 uri.
Poslužujte se tudi naše sodobno opremljene delavnice 2« ralna, srednja in servisna popravila vseh vrst motornih v
Naš tovorni park posluje po vsej državi in v inožCfhs
I
DO KDAJ BO VODSTVO KPF ŠE BRANILO STALINIZEM?
Na poslednjem sestanku centralnega komiteja Kp Franci-1* se je mnogo govorilo o Zvezi komunistov Slovenije, os*ro so napadali stališča jugoslovanskih komunistov o poslednjih mednarodnih dogod-*šh, zlasti pa so zelo ostro “spadali oceno, ki jo je tov. Tito v svojem govoru v Pulju dal o teh dogodkih. Zlasti Sla se v teh napadih odliko-Vjla Guyot in Thorez. Na tem sestanku so, poleg «analize« dogodkov na Poljskem in Madžarskem, smatrali, da morajo Ponoviti svojo staro definicijo Proletarskega internacionaii-2®a in «centra» mednarodne-8* delavskega gibanja, in da dajo svoje tolmačenje enotnost' in odnošajev v mednarodnem delavskem gibanju itd. Na tem zasedanju so obtožili da se vmešava v notranje zadeve drugih strank in “* hoče za vsako ceno vsiliti drugim strankam in narodom Jugoslovansko pot socialističnega razvoja kot edino pravilno in edino možno pot.
, Vse te obtožbe so iz trte “v'te, tudi če jih francoska ponavlja po »Pravdi«. Povsem smešno je obtoževati da hoče za vsako ceno Vs'liti mednarodnemu delavnemu gibanju svoje stališče 'n svojo pot, ker je vsakemu *nano, da so vprav jugoslo-Va"ski komunisti skozi več let “dločno prvi zastopali in za-st°Pajo potrebo po povsem e"akopravnih odnošajih med delavskimi strankami, da so se “Urili in se bore proti vrne-snvnriju neke stranke v notranje zadeve druge stranke, za P°Polnoma enakopravne odpo-?a)e med socialističnimi deklami in za nevmešavanje v n°tranje stvari poedinih dežel *td. Nemogoče je, da tega ne Vado tudi francoski komunisti, Vendar pa vodstvo KPF sma-trn. da je treba obtožiti ZKJ Za grehe, ki so jih nakopičili na neki drugi strani. Od kod Vse to? Zakaj je potrebno vprav v tem trenutku metni' kamenje na jugoslovanske *°muniste?
dogodki na Madžarskem in I19 Poljskem so pokazali, da Jn «nekaj gnilega v deželi Dan-*k'». In to gnilo je začelo se-®nj razpadati. Za mednarodno uelavsko gibanje je neprecen-Jjivega zgodovinskega pomena, ttn se to gnilo ugotovi in neusmiljeno in pošteno amputira.
0 so zahtevali in zahtevajo le konkretni dogodki, am-
fnit celotno socialistično gibale in njegova bodočnost.
Te gnilobe pa vodstvo KPF ae v'di. Stoječ «krepko» na 'Preizkušenih načelih«, skuša-1° oni dokazovati, da je vsemu *riv razredni sovražnik, in da le treba vzroke vseh teh dogodkov iskati v razredni bor-*■ Zaman so poljski komuni-*t' govorili vsem, pa tudi Iranskim komunistom, da njihov elsvski razred zahteva spremembe v odnošajih med sofističnimi deželami, da oni, *°munisti, in njihov delavski fntred zahtevajo demokratizaci-1° socialistične Poljske, da se borijo proti gnilobi, da °^ejo novo, da je taka ope-j*c'ja nujna Poljski in sOčia-'zmu — vse to ni bilo zadosten Prepričljivo za voditelje vse to jim ni moglo požgati, da bi razumeli zakaj *r® na poljskem. Oni so v *m velikem ljudskem gibanju Poljskem videli samo ne-fo, roke tujih imperialističnih agentov.
Pri ocenjevanju dogodkov na Madžarskem brani CK KPF še "dločneje svojo tezo, da je *ega kriv razredni sovražnik, ‘"di za te tragične dogodke je
1 njihovem mnenju kriv v **Vnem razredni sovražnik.
“Puščajo sicer, da je treba
<Ul
Pol
ne vzroke dogodkov na jskem in Madžarskem iska-
tudi v «manjših» ali »več-napakah prejšnjih vodstev
Piu
ga
Kd
iti
«P
že deželah, toda o siste-se ne sme dvomiti, nje-se ne smejo dotakniti. “L po njihovem mnenju,
izkoristili sovražniki socializma. A to je povsem drugo vprašanje.
A kaj so te napake preteklosti? Kako jih je treba oceniti in popraviti? Tu moramo biti zelo jasni. Jasnosti pa ne bo, če se celotno gibanje od 23. oktobra označuje kot protirevolucija.
CK KPF se upira, če Jugoslovani govorijo, da je napaka v sistemu. Toda poglejte le, koliko članov in kandidatov stranke madžarskih delavcev so preganjali, aretirali in postrelili. Ali se morda ne ve, koliko nedolžnih ljudi je izgubilo svoje življenje v tem si stemu? Ali ni mogoče razumeti zadržanje delavcev v pešti in drugih krajih do režima in sistema Rakosi-Geroe, ko oni govorijo o svojem položaju, da niso imeli političnih in drugih pravic v tem sistemu, in ko danes zahtevajo delavske svete, ko se borijo za pravilne socialistične odno-šaje med ljudmi in za pravilne bratske in enakopravne odnošaje med socialističnimi deželami Madžarski delavski razred želi, da sam organizira življenje v svoji deželi, da najde lastno pot socialističnega in demokratičnega razvoja. Tako je treba gledati na popravljanje «napak» iz preteklosti na Madžarskem.
Vodstvo KPF se prav tako razburja, ko sliši besedo »stalinizem«. Thorez pravi celo, da stalinizma sploh ni bilo, in da ta izraz spada v besednjak nasprotnikov socializma. Ali moremo verjeti, da Thorez še do danes ni dojel ogromne škode, ki jo je Stalin povzročil mednarodnemu delavskemu in demokratičnemu gibanju? Ali on ne ve za Stalinovo vmešavanje v življenje drugih strank in socialističnih držav, za stalinski sistem »krepke roke« in za neusmiljeno obračunavanje z vsakim, ki mu je nasprotoval, za stalinsko birokratsko vodstvo nad stvarmi in ljudmi, za stalinski birokratizem, sistem, ki je dušil iniciativo množic in vsako človeško misel, pa naj je bila še tako plemenita, če ona ni u-strezala njegovim pogledom in njegovim potezam? Obstaja tudi Stalinovo »poglabljanje« marksizma m leninizma, ki v bistvu ni nič drugega, kakor poskus, da ta in takšna praksa dobi tudi «teoretično» obliko. Toda to je treba videti, o tem je treba govoriti vprav v sedanjem položaju, nad katerim lebdi stalinistični duh. Ta duh je še, vedno tu, ne glede na to, ali ga Thorm: vidi ali ne.
Thorez je ponovno postavil tudi vprašanje «centra» v mednarodnem delavskem gibanju in dejal, da ne sme biti več takih «centrov». Kaj je s tem »centrom«?
Danes je splošno priznano, da ni in ne more biti ene same poti v socializem. Kdor govori o enem samem centru, pripravlja delavskemu gibanju nove tragedije.
Tudi o tako imenovanem proletarskem internacionali-zmu in o njegovi vsebini je treba danes spregovoriti nekaj besed. Guyot je dejal: »Mi smo že prej dejali, da je stališče do Sovjetske zveze in do KP SZ temeljni kamen proletar-
skega internacionalizma«. To je danes nesprejemljivo, prav tako, kakor je nesprejemljiva teza o enem samem centru socialističnega razvoja. Zakaj naj bi bil temeljni kamen proletarskega internacionalizma odnos do SZ in ne, na primer, odnos do Ljudske republike Kitajske in njene stranke, ali pa odnos do neke druge dežele in stranke? In končno, zakaj ne bi bil odnos Sovjetske zveze do neke druge socialistične dežele, kakor je na primer njen odnos do Jugoslavije, ali Poljske, prav tako temeljni kamen proletarskega internacionalizma?
Po vsem tem moramo zaključiti, da vodstvo KPF nima niti moči niti volje, da bi pravilno gledalo na sodobne dogodke, in da iz njih povleče ustrezne zaključke; smatralo je, da bo v teh, za socializem usodnih dneh storilo najbolje, če pogreva zastarela stališča, da napada poljske in jugoslovanske komuniste in če uporno brani svoje stare ocene in propadle sheme. A kako dolgo bo moglo vztrajati na teh anahronističnih stališčih?
Tudi pri čiščenju Sueškega prekopa pridejo v poštev tako imenovani »ljudje — žabe«, t.J. potapljači, ki so jih uvedli v angleški vojski
ZE ENAJST LET IŠČE SAMEGA SEBE
Kdo je	Charles^Jamieson?
Hudo ranjenega so ga našli na morju in prepeljali v bostonsko bolnišnico «Kdo sem? Kako sem prišel v tako stanje?» - Zadnji poskusi s televizijo
Po drugi svetovni vojni te je pojavilo nekoliko primerov, da so ljudje zaradi hudih ran, pretežno na glavi, pozabili svojo preteklost, svoje ime, priimek, poklic in kraj bivanja. Eden od najbolj čudnih primerov te vrste je vsekakor primer «neznanega vojaka« v Bostonu.
Ta neznani vojak iz Bostona nosi ime Charles Jamieson. Ima nekako 50 let. Njegove velike oči zrejo prazno predse, ustnice pa mu stalno šepečejo: sKdo sem?. Kako sem prišel v tako stanje?» Ti dve vprašanji mučita «neznanega "ojaka« že polnih 11 let.
Jameisonova zgodba se začenja s februarjem 1945, ko so ga hudo ranjenega in nezavestnega pripeljali v bostonsko bolnišnico. Edini dokument, po katerem se je mogla ugotoviti njegova identiteta, je karton, ki so ga našli v njegovem žepu. Na tem kartonii je pisalo: «Charles A Jameison, 49 let, ameriški državljan«.
Uvrstili so ga v spisek »hujših primerov« in od tedaj se je začela njegova Odiseja.
Najprej so podvomili v njegovo narodnost. Namestnik angleškega konzula v Bostonu, ki so ga poklicali v bolnišnico na posvetovanje, je takoj izjavil, kasneje pa je stalno vztrajal pri tem, da Jameison ni Američan, ampak Anglež. Svojo domnevo je podprl s tem, ker je »neznani vojak« govoril z londonskim naglasom. Poleg tega se
ie po Jamiesonovem pripovedovanju moglo ugotoviti, da ve zelo mnogo o ladjah in o napravah, ki se uporabljajo na enotah angleške mornarice, in so zato prišli do zaključka, da je bil Jamieson dejansko angleški mornar. Niso pa mogli ugotoviti ali je služil v vojni, ali v trgovski mornarici.
V razgovoru z angleškim konzulom je Jamieson omenil tudi nekatere znane predele Londona, po mučnem razmišljanju pa se je spomnil celo na ulico, v kateri je stanoval Toda ko so kasneje iskali to ulico, so UgfltovilL. da je v Londonu sploh ni.
Od kod je torej Charles, Jamieson? Našli so ga hudo ranjenega na morju, in zato ni bilo nikakega dvoma, da je prišel tja z neke ladje. Leta in leta so preiskovali v tej smeri: zbirali so informacije v paroplovnih agencijah, v britanski admiraliteti in v drugih uradih in ustanovah; prebrskali so vojaške arhive v Washingtonu. a vse je bilo zaman.
Upanje se je ponovno pojavilo šele takrat, ko je po nekih slikah Jamieson spoznal mornariško šolo, ki jo je obiskoval. Te slike so prikazovale šolo britanske mornarice v Gosportu. Tak-oj so poslali brzojavko upravi šole, a odgovor je bil negativen Pozneje se je Jamieson »spomnil«, da je služil na lad-ii «Hinemoa», ki je prevažala soliter iz Cila v Angli-
je «Bil sem krmam je trdil, «in potopili so nas Nemci sredi AtlantikaUgotovilo se je da je ta ladja dejansko obstajala in da so jo potopili Nemci, toda v ladijskem dnevniku niso našli njegovega imena.
Ko so že skoro povsem iz gubili vsakršno upanje, da bi rešili uganko «neznanega vojaka« iz Bostona, so sklenili, da pošljejo Jamiesona na vse večje ameriške televizijske postaje. Skoro hkrati pa se ;e javil Alf Lissack iz Manchestra in izjavil, da je po sliki, ki je bila objavljena v časopisju, spoznal v Jamieso-nu svojega starega prijatelja in kolego iz mornarice. Na intervencijo angleškega konzula v Bostonu so takoj orga nizirali telefonski razgovor med bolnišnico v Bostonu in Manchestru. A kljub temu, da ga je Lissack skušal spomniti na nekatere dogodke iz skupnega življenja, je bil edini odgovor Charlesa Jamiesona: eHalo, halo!» Kljub temu pivemu neuspehu pa Lissack upa, da ga bo Jamieson spoznal, ko ga bo zagledal pred seboj. Dokler pa Lissack ne prispe v Ameriko, bo »neznani vojak« nastopal na ameriški televiziji, ker so mnogi mnenja, da se je Lissack morda vendarle zmotil in zato upajo, da bodo na ta način r.ašli Jamiesonove sorodnike posebnimi televizijskimi oddajami. Za te oddaje se sedaj zelo zanimajo televizijske postaje, ker to pomeni zanje tudi velik finančni uspeh.
Sprehod po naši jezikovni meji v iskanju beneških značilnosti
po mnenju , moskovske tavde«, smatra, da je treba
?*fc*j menjati tudi v sistemu, je strašen heretik.
,^a naj bo francoskim komu-,'*tom še tako neprijetno, ko
»Uši
'Jo, da se je na Madžar-
j. m ljudstvo borilo proti re-ltnu Rakosi - Geroe, ostaja ®Jstvo, da so delavstvo, mla-v'n* in intelektualci bili glo-“ko nezadovoljni nad neljud-, “ Politiko, ki jo je vodila 9 klika. To politiko pa so iz-, *J*li s tolikšno trdovratnost-| da je povzročila splošen *>0r- Jasno je, da so vse to
Prejeli smo
Gledališki list Drame
    --------
..“Venskega narodnega gleda-'sča. 4<; letnik. Linhartova **k'lejna sezona 192-6-57. St4.
-Arthur Miller: SPOMIN NA ~Va PONEDELJKA.'POGLED ^ MOSTU.
‘PRAVNIK« glasilo za prav-l° teorijo in prakso št. 9—10 ftnik XI. 1956.
. tTAIJUG — Revija za itali-9"sko. jugoslovanske ekonom->.e 'n kulturne odnose. Leto *• štev. 10 — Uprava in u-9(tništvo: Rim, Via Treviso Odgovorni urednik I-“nnzio Galli.
a.
Pač pa je zapisala pesem, ki se poje tu v Fijplanu in v Avšjah in katero sem že pred leti zapisal; sSunojka m a mati ’na skuhala meštu (močnik), 'na ne tiela me dati na kapa (kapljo) mene«. To besedilo je takratna tamošnja (t. j. na Brdu) učiteljica, ki je bila iz Gorice ‘in je najbrž znala tudi nekoliko slovenski, zapisala z italijanskim črkopisom tako-le:	«Snoica mamale
ne skuchala mesto, ne te posabila mi da te sče mene«. — To je Schoultz-Adaiewska takole prevedla v ruščino; »Včera vječerom ma-maša svarila polentu (vidno, da ne poznajo močnika) ona zaby’la datj tože (tudi) i mnje«. To je gradivo iz zbornika petrograjske univerze za jugoslovansko dialektologijo in etnografijo iz 1. 1905. Prepis je pač v našem črkopisu. Navaja potem še naslednjo kitico, ki pa ni druga, ampak tretja, ki pa je zelo nerazumljivo zapisana in polna vprašajev. Jasno je, da je niso mogli razvozlati. V Fijplanu pa imajo drugo kitico, ki jo tudi pojo. To se glasi; «Dis-fortunana si ja tu se svetu ne morem spati ne dan e ne nuoč«. Tretja pa je taka; Mou-či ano mouči, dej si koraio, ke to be tako, ka bo tu buoh«. To pesem poznajo tu v Fijpla-nu in Avšjah še danes, dočim so mi v Brdu, kjer sem že v prejšnjih letih povpraševal,
če imajo kaj domačih ljudskih napevov, vedno zanikali, ali pa mi omenjali kakšno že našo znano pesem, kot n. pr. Pojmo na Štajersko. Tod bo treba še enkrat bolje raziskati.
Med nadaljnjim razgovorom sem imel priliko natančno prisluhniti njihovemu domačemu govoru, ki se mi je kdaj prej zdel bolj odtujen, bolj oddaljen od našega govornega jezika. V času, ko je bil tu (leta 1873) znani slavist B. de Courtenay in razlikoval ter proučeval ta narečja, je dobil še pri takratnem cerkovniku (munihu) I-vanu Moru vulgo Stelu. eno pravljico, ki jo je tudi zapisal. Ta se začenja tako-ie: cSu bli dam bot tar je (polglasnik) njeh, su šli po ’ni puoti anu njesu mjele (polglasnik) jednaa souta — itd. V drugih narečjih končni m prehaja običajno v — n, tukaj pa je v tem primeru vprav obratno — dan-dam = jedan. Goltnih h (g) se v začetku in sredi besede opušča na pr. jednaa ~ jednaga.
Danes ne dobite nikogar več niti kake stare ženice, ki bi znala pripovedovati kako staro pravljico, ker je po večini tako pripovedovanje, kot pri nas, prišlo iz navade, nikakor pa ni tega pripisovati zanemarjanju narečja. Ker sem na vsak način želel, da bi mi ta dobra gospodinja prikazala, kako uporabljajo svoje narečje, mi je na vprašanja razložila nekaj fraz iz
njihovega kmečkega življenja tako- le: «Mi redimo krave (tu se ji je v drugi besedi nekako zareklo, in je hotela popraviti z bolj preprosto besedo: 'mamo, pa sem ;o silil, naj reče tako, kot je nameravala ; mi redimo, kjer vidimo, da poznajo povsem pravilni izraz — redimo) — ka nu dajejo mlieko za die-lati ser anu špuojo«, Slednja beseda je izposojenka iz fur-lanščine sponge (izg. špondže), kar bi pomenilo pravzaprav gobo (za brisanje}. Ne bomo tu ugibali, odkod je prišel in kako v furlanščino. — «Sir mamo — je nadaljevala — zu jesti, anu za prodati. Kravam damo jesti trauo in seno. Sieiemo trauo tu -u po-liete, zat ke’ na se suši. Ka-da ke traua e zelena natiju' (trosijo), ke se suše e zat storte kopu. Tuo ke to resta diveč, to more prodati itd. — To je vse tako razumljivo, da ne potrebuje pojasnil, razen za nekatere rečenice. Zat pomeni n ato, zatem. V predzadnjem stavku, kjer pravi: Tun ke to resta di več..-to je popolnoma ital. frasa: resta di pili itd. Zanimivo je vteh narečjih in v onih iz gornje Terske doline, da radi izpuščajo goltnika h in g. Ako vzamemo za primer ana-l.zo v začetku navedene pesmi #o drenju«, ki pravi da listje, »to 're, to 're =r to gre, kar pomeni, da pada, nam je to najlepši dokaz. Pa tudi v dtugih primerih imamo take
Četrtkov kotiček • Zena ■ otrok • dom • gospodinjstvo • moda
TUDI PRI NAS BI MORALI POSKRBETI ZA TO
P0MBNMLADINSKEGA FILMA
za dobro	vzgojo
Vprašanje mladinskih filmov postaja v današnjem modernem svetu vedno bolj pereče. Starši vodijo že majhne otroke k filmskim predstavam, ki povečini niso primerne za vzgojo in zato slabo vplivajo na otrokovo duševnost, ga razburijo in mu vtisnejo občutja in dojme, ki jih ne bo lahko odpraviti. V mnogih državah so vzgojitelji razumeli pomen filma za otroka, posebno kar se tiče osnovnošolskega otroka m skušajo rešiti ta problem skupno s starši 'in filmskimi ustvarjalci, drugod pa. žal še vedno prevladuje mnenje, da je treba film, ki je prodrl med najširše ljudske plasti, mlademu človeku popolnoma prepovedati. Dogaja ie tudi, da se nekateri starši in sicer redki starokopitni u-čitelji in profesorji za filmsko umetnost sploh ne zanimajo in jo prištevajo k nepotrebnim modernim novo-tim- Na srečo takih ni mnogo.
V Angliji pa je filmska vzgoja otroka dosegla tako stopnjo, da je v filmskih klubih vključeno skoraj 500 tisoč osnovnošolskih otrok. Ti imajo možnost s pomočjo svojih vzgojiteljev pobliže spoznavati filmsko umetnost, klubi jim omogočajo, da si za skromno mesečno članarino, ki znaša komaj toliko, kolikor povprečna enkratna vstopnina v italijanski kinematograf, o-gledajo najboljše mladinske vzgojne in zabavne kratkome-tražne in celovečerne filme. Največkrat se zgodi, da si klub nabavi lasten projektor ali celo dvorano, v kateri potem vrtijo filme samo za svoje mlade člane.
Prav z ' ustvaritvijo mladin-, skih dvoran za predvajanje filmov bi tudi v Italiji, kjer' je vprašanje filmske vzgoje mladega človeka, prav zaradi razširjenosti filma nadvse pereče, omogočili otroku dostop do filmov, ki bi mu bili v zabavo in razvedrilo in ti služili kot vzgojno sredstvo, k: ga zaman iščemo v številnih povečini ameriških kovbojskih in kriminalnih filmih. Z mladinskimi dvoranami bi se rešilo vprašanje mladinskih filmov, prišlo bi do stimulacije med filmskimi ustvarjalci, ki danes v Italiji nočejo slišati o ustvarjanju otroških in mladinskih filmov prav zaradi slabe distribucije odnosno, zanimanja za tovrstne filme. Ni nujno, da bi bili ti filmi celovečerni, ampak bi se lahko omejili tudi na krajše filme iz prirode, živalskega sveta, življenja narodov na drugih celinah, ka-koi tudi na krajše zabavne filme. Jugoslavija, Anglija, Ctška, Madžarska so dale na tem področju že velik prispevek, kar smo lahko zapazili na zadnjih mednarodnih filmskih festivalih v Benetkah, kjer se pred osrednjo filmsko prireditvijo vrše tudi mladinski festivali. Prav zato ker je otroški in mladin-sk: film v nekaterih evropskih in izvenevropskih drža-\ah, dosegel že tako visoko raven, bi ne bilo italijanski ustanovi, ki naj bi v bodoče skrbela za popularizacijo mladinskih filmov med otroki, težavno nabaviti dovolj filmov, ki bi jih predvajali v posebnih dvoranah za naše najmlajše. Sistem otroških dvoran se je tudi v Jugoslaviji zelo dobro obnesel; v Ljub-
ljani imajo otroci svojo kinodvorano, drugod pa, kjer :z najrazličnejših razlogov v tem š? niso uspeli, predvajajo filme za otroke v drugih kinematografih, seveda le v določenih dnevih in s primernim urnikom.
Vsekakor bo treba tudi pri nas v Trstu čimprej poskrbeti za ureditev mladinske dvorane, v kateri bi vrteli samo otroške in mladinske filme ker bi s tem odpadlo veliko vprašanje kakšen film sme moj otrok sploh videti! Najprimernejša ustanova, ki naj bi se s tem ukvarjala, bi bila verjetno «LUCE», ki že sedaj posreduje filmski publiki vzgojne in turistične filme V svoj delokrog bi lahko pritegnile številne vzgojitelje in filmske umetnike, ki jim je pri srcu dobra vzgoja mlade generacije.
V■_•••	iv
■ P-
*#• ■ &
%	&v
v -S* •? "V'
^1
Zelo lepa obleka z enostavnim nezahtevnim kaojem, ki je kot nalašč za v službo
Kako si bomo same spletle tople rokavice
Kot smo že pisali, Je letos ponovno v modi pelerina. Na sliki kratka pelerina kot dopolnilo plašča iz istega blaga
Tople rokavice si lahko spletemo dokaj poceni same. Zanje potrebujemo približno pet dkg volne in pa pet pletilk. Opisali vam bomo rokavice s prsti, ki jih pletete eno levo, eno desno, ki jo zabodete od zadaj. Za take rokavice nasnujete 10 do 15 pentelj na vsako pletilko (vsega 40 do 60). Koliko pentelj boste nasnule, je odvisno od debeline volne. Sklenite krog in pletite v krogu. Najprej napletite kake 3 cm roba iz ene leve, ene desne, ali pa iz dveh levih, dveh desnih. Rob pletite po možnosti na nekoliko tanjših pletilkah, da se ne bo preveč raztegnil. Dalje pletite vzorček iz ene leve, ene desne, zabodene od zadaj. Takoj začnite naraščati za palec. Določite kje’ bo. Zanj naraščate na dveh pletilkah in sicer na eni na koncu, na drugi pa na začetku. Odločite se. da boste na primer naraščale za palec na koncu druge in na začetku tretje pletilke. Potem boste delale tako-le; med zadnjo in predzadnjo pentljo druge pletilke boste narasle novo pentljo. Med prvo in drugo pentljo tretje pletilke boste spet narasle eno. Potem boste spletle nekaj krogov brez naraščanja, nakar boste spet narasle po ena pentljo na vsaki izmed omenjenih pletilk. Le da boste to pot narasle novo pentljo pred prejšnjo naraščeno na arugi in za prejšnjo naraščeno na tretji pletilki. Seveda je spet od debeline volne od visno, kolike pentelj je treba narasti- Pri debeli volni boste narasle samo kake štiri pet. pentelj, pri tanjši pa sedem, osem. Najbolje je rokavice pomerjati in tako boste najbolje videle, koliko vam je treba naraščati. Ko pridete do višine, ko je trebe vplesti palec, preložite vse narasle pentlje za palec na
pomožno pletilko ali pa na varnostno zaponko. Ko boste sedaj nadaljevale dlan v krogu, boste naslednji krog sklenile spet tako, da boste nasnule štiri do šest novih pentelj. Sedaj boste pletle dlan gladko do mezinca. Po potrebi (pletenje pomerjajte) boste posnele nekaj na novo nasnutih pentelj tako, da boste dlan lepše oblikovale. Ko boste prišle do mezinca, boste preštele pentlje in jih razdelile tako, da boste prste lahke pletle vsakega zase. Naj bolje, da jih določite za vsak prst enako število, le za mezinec kako pentljo manj. Pri tem morate upoštevati še to, da nasnujete med prsti za vsakega posebej in z obeh vmesnih strani na novo po tri pentlje. Za mezinec nasnujete samo tri pentlje (med mezincem in prstancem), medtem ko nasnujete za vsakega izmed ostalih prstov na vsaki strani tri, to se pravi vsega šest pentelj. Tako morate za mezinec vendarle odmeriti kako pentljo več, da ne ho preozek.
Sedaj pletete vsak prst zase Najprej mezinec, Ko ste tega spletle, naredite še kake tri kroge, ker so ostali prsti nekoliko više. Sedaj pletite še ostale prste drugega za rliugim. Prste končate tako, d> posnamete vse pentlje hkrati. Ce se vam zdi. da bi bili pretopi, jih začnite posnemati že, ko jih napletete dc nohtov. Posnemajte pa ta-kc-le: na začetku prve ple-t ;ke, na koncu druge, na začetku tretje in na koncu četrte. Ko boste spletle vse pr-sie, napletite še palec. Zanj napletite pentlje z varnostne zaponke na pletilko in pobelite tistih šest pentelj, ki ste j.h prej na novo nasnule za dlan. Pletite ga na treh ple-t ikah (prav tako kakor vse ostale prste).
Kuhinjski recepti
primere na pr, or = gor, v Goricu —Oricu, Olovje — Go-lovje, itd.
Ako hočemo vprašati koga
ali je ta ali oni doma, moramo reči; je ta p er kise?... Tudi šu-mevec š prehaja večkrat v sičnik — s. Za domov pa rabijo — di moj. »To ne vides, ke e šu dim oj?« To narečje se v nekaterih oblikah že nagiba na rezijanščino. Prihodnji čas tvorijo kot Rezijani s pomož-nikom čanj ali bolje čjonj, prvi je komaj slišen, n. pr. čonj idte (polglasnik) — pojdem. V množini pa ostane naš — bomo n. pr.; Njele bomo simpri ta par kise. Pomožni glagol biti je v prvi osebi ednine enak drugič n. pr. j a si (sem) biu sječ trauo, ali — njele si parsou on z Monte-narej.
Ako bi hoteli nadalje razpravljati o posebnostih teh narečij in jih primerjati z bližnjimi, bi prišli predaleč, kar bi segalo preko namena tega spisa.
Oglejmo si sedaj v kratkih potezah to ozemlje krajepis-no in življenje njihovih prebivalcev v odnosu do bližnjih sosedov Furlanov. Vasica F'j-plan z zaselkom Potočani (Po-tuočane), ki je koj tam blizu, in nekoliko bolj v kotlini ležeči vasici Podkras in Avšje (Onša, jelši pa pravijo ušivi-ca), nam že po imenih jasno povedo, da s Furlani nimajo nič sorodnega.
RIHARD onEL (Konec jutri)
Krompirjev golaž
5 dkg masti, 5 dkg slanine, 20 dkg čebule, paprika, žlica kisa, 1 in pol kg krompirja, kumina, voda, sol.
Na razbeljeni masti prepražimo na drobne kocke zrezano slanino s sesekljano čebulo; nato jo potresemo s papriko in kumino, ji pridenemo o-lupljen, na večje kose zrezan krompir, ter zalijemo z vodo, v kateri se je kuhal, da je krompir pokrit, ter ga dušimo, da se popolnoma zmehča. Nazadnje ga še po ckusu okisamo in solimo.
Piškotna pogača
2 jajci, četrt kg sladkorja, sok in lupinica pol limone, 3S dkg moke, četrt 1 vode; I pecilni prašek, olje in moka za model, 15 dkg marmelade.
Presejanemu sladkorju ah drobni sipi pridenemo obe jajci, limonin sok in nastrgane lupinice, pesejan pecilni prašek '" presejano moko ter nazadnje še vodo. Zmes denemo v namazan in z moko poti esen model za torte in jo spečemo v pečici. Pečeno in ohlajeno pogačo prerežemo vodoravno enkrat ali dvakrat, jo nadenemo z marmelado, se-stavimo in po vrhu potrese mo s sladkorjem.
NEKAJ ZANIMIVOSTI IZ BLIŽNJE IN DALJNE PRETEKLOSTI
Zelo plodni
in rodovitne matere
V Johnston Cityju — Ten-neessee ZDA — živi šolski sluga Frank J. Arquette. Nedavno se je nervozno prestopal v čakalnici ondotne porodniške klinike. Čakal je na sporočilo o porodu svoje žene. Kaj mu bodo povedali? Zena je bila stara 38 let, rodila je že štiri enojčke in šest dvojčkov, torej v celem 16 otrok. Kaj bo sedaj? Mož je kar osupnil, ko mu je babica sporočila, da jfe postal spet oče dvojčkov. Ker je b’l njegov rod' inski imenik ze popolnoma izčrpan, mu je šinila v glavo misel, da enemu otroku da ime Sedemnajsti, drugemu pa Osemnajsti.
Čeprav velja torej Frank Arquette za zelo uspešnega roditelja, se vendar ne more meriti z maroškim sultanom Mulajem Ismailom, ki je učakal 57 let in je ob svoji smrti leta 1727 zapustil mogočno potomstvo:	548	sinov
in 340 hčera, skupno torej 888 otrok. Seveda je imel nadobudni sultan vse te otroke s celo vrsto žena, ki so prav tako bile vse zelo rodovitne. Mulaj Ismail velja torej za moža z največjim
potomstvom v zgodovini človeškega rodu. V Siamu je svoj čas vladal Rama V., ki jt umrl leta 1910, imel je tri tisoč žena in z njimi 370 otrok, med njimi 134 moških, diuge pa ženske. A tudi vladar Egipta faraon Ramzes II. se je izkazal, saj je spravil .-)» svet 111 sinov in 51 hčera.
Nadaljnji zelo rodoviten oče je Bernard Scheinberger z avstrijsko-nemške meje, ki mu je žena rodila štirikrat četvorč-ke sedemkrat trojčke in šestnajstkrat dvojčke. Imel je torej v celoti 69 otrnk. To je bilo samo v prvem zakonu, pi smrti prve žene se je mož še enkrat oženil in je z drugo ženo imel še 18 otrok. Prva njegova žena je bila menda najbolj rodovitna žena v zgodovini, saj medicina ne pozna druge žene, ki bi rodila toliko četvorčkov, trojčkov ‘n dvojčkov kakor ona. Sicer pa imamo primer take žene tudi v Veliki Kikindi v Jugoslaviji, kjer živi kmet Matija Bauer, ki mu je žena 28 let zaporedoma vsako leto rodila sina, Tudi to je zelo svojevrsten pojav. Zelo zanimiv je tudi primer Francozinje de
Maldemeuer, ki je v prvem letu zakona rodila enega otroka, v drugem letu dvojčke, nato trojčke, za njimi četvorčke, petorčke in slednjič šestorč-ke vsega torej 21 otrok.
Je še vrsta drugih zanimivosti, ki jih je zakrivila priroda. Dne 9. jaiuarja 1600 je rodila Ana Roemerjeva iz Hamelina sedmero otrok, dva sina in pet hčera, to je primer doslej najbolj poznane redovitnosti ženske.
Zdaj bi lahko omenili še avstrijsko cesarici Marijo Terezijo, ki je rodila sedemnajst otrok, od katerih sta dva poslala cesarja, tri hčere pa kraljice. Madamr Jacquelina Montgaste iz Pariza je imela sedemnajst otrok, vsakega z drugim moškim. Pierre De-fcurnel pa je imel prvega sina leta 1699, drugega 1738, tretjega 1801, torej vsakega v drugem stoletju in seveda vsakega z drugo ženo. Pripomniti velja, da je Defour-nel, ko se je v tretje oženil imel 120 let, nevesti pa je bilo komaj 18. Njuna zakonska skupnost je trajala deset let.
Milim. l'!l!WWU .1, n " imuEHU
1 ' .1 "I Uilliiii.in.!.
D
USPELO VOLILNO ZBOROVANJE LISTE OBC. ENOTNOSTI V DOBERDOBU
TOV. FRANC ŠTOKA POUDARIL PRAVILNOST
odprave razdvojenosti med delovnim ljudstvom
Tov. Miladin Černe pokrajinski kandidat v okrožju Foljan Redipuglia, prikazal napake dosedanje občinske uprave
Na sedežu v Doberdobu je bilo volilno zborovanje za listo občinske enotnosti za Doberdob in za izvolitev pokrajinskega kandidata naprednih Slovencev v tem volilnem o-krožju to. Miladina Černeta.
Sestanka so se v velikem številu udeležili vaščani, ki so z zanimanjem poslušali besede tov. Franca Stoke iz Trsta, ki ga naše kraško prebivalstvo pozna že iz časa na-iodnoosvobodilne borbe, kakor tudi iz borb za naše pravice po končani vojni.
Tov. Stoka je najprej poudaril razveseljivo dejstvo, da je bila vzpostavljena taka platforma našega dela, ki je omogočila vsem demokratom, da gredo skupno na volitve ,n premostitev razdvojenosti, ki je vladala po dogodkih leta 1948 "med delovnim ljudstvom,
Ko je govoril o vlogi Slovenske demokratske zveze in Slovenske katoliške skupnosti le dejal, da ti dve organizaciji hlapčujeta italijanskemu vladajočemu razredu in da niste nič drugega kot slovenski reakcionarni skupini, ki se skupno z vsem nazadnjaškim v državi borita proti delovnemu ljudstvu, ki si želi napredka in demokracije.
«Z XX- kongresom KP Sovjetske zveze se je odprlo okno, ki je ustvarilo prepih po svetu. Skozi to okno je prišlo tudi dosti svežega zraka. ki je razčistil marsikakšen pojem. Voditelji v delavskih strankah pa niso dovolj upoštevali interesov in želja delavcev. Ce bi upoštevali glas ljudstva, tedaj bi se moglo preprečiti, kar se je zgodilo na Madžarskem*.
Po drugi strani je tov. Stoka omenil kolonialni napad angleško-francoskih čet na E-gipt ter vprašal tiste, ki prirejajo maše za madžarske delavce, koliko maš so napravili za nedolžno pobito egiptovsko prebivalstvo, ki se je uprlo napadalcu in branilo svojo neodvisnost.
Tov. Stoka je potem dejal, dr je bila SDZ proti sestavljanju enotne liste, v kateri bi bili najboljši predstavniki vaščanov, ker njena politika ne teži po združevanju okoli obravnave skupnih vprašanj, ampak predvsem zato, da uveljavi svoje strankarske korist .
Na koncu je pozval prisotne, naj se približajo ljudem, ki so pod vplivom SDZ, ker so to delovni ljudje, kmetje in delavci, ter jim pokažejo, da je samo sodelovanje okoli važnih vprašanj občine koristno za našo manjšino in za de. lovno ljudstvo na splošno.
Govor tov. Stoke so prisotni toplo pozdravili.
Za njim je spregovoril tov. Miladin Černe, kandidat za pokrajinske volitve v dober-dobski občini, ki spada v vo-l.lno okrožje Foljan - Redipuglia.
Tov. Miladin je najprej prikazal, kam stremi politika Slovenske demokratske zveze, potem pa, je pričel obravnavati občinska vprašanja dober-dobske občine. Naša volilna kampanja se ni začela šele sedaj, ampak leta 1951, ko je SDZ dobila upravo v svoje roke. Danes delamo obračun njihovega dela.
Občinska uprava je organizirala gradnjo nekih poslopij, vendar se je pozneje ugotovilo, da ni bila urejena pogodba glede uporabe zemljišča, zaradi česar so morali z gradnjo prenehati. Pri jezeru so pričeli kopati jame za pogozdovanje, toda zemljišče j* bilo zasebna last in zato tudi tega dela niso mogli opraviti. Glede uporabe občinske dvorane so začetno ceno 900 lir povišali na 5.000 lir, kar je imelo za posledico, da SNG iz Trsta ni moglo več gostovati, ker je bila cena pretirano visoka. Od sekcije KP1 za Doberdob pa je občinska uprava zahtevala kar 40.000 lir za neko prireditev. Tako ravnanje prav gotovo ni v korist ljudstva.
Ko so na neki seji razpravljali o vodovodu, je bilo prisotnih samo pet svetovalcev. Ob tej priliki so povsem pre< zrli preskrbo Jamelj z vodo.
Tov. Miladin je navedel primer, kako je sovodenjska občina napeljala elektriko tudi v Črnce na Vrhu, čeprav so oddaljeni, medtem ko dober, dobska uprava elektrike ni napeljala v vse jameljske hiše.
Govornik se je vprašal, če
je mogoče zaupati sedanjim kandidatom na listi SDZ, ko pa so skoraj isti, ki so vodili prejšnjo občinsko upravo, ki je tako malo napravila za občane. «V našem programu, je dejal tov. Miladin Černe, imamo tudi postavitev vaških komisij, ki bodo svetovalcem pomagale, da bodo seznanili občinski svet s potrebami vsakega zaselka*.
Na koncu je pojasnil naše stališče do pokrajinskih volitev. Naš predstavnik, ki ga bcnui izvolili s pomočjo glasov predstavnikov volivcev leve opozicije, se bo boril skupne z ostalimi opozicijskimi pokrajinskimi svetovalci za izvedbo deželne avtonomije s posebnim statutom, kot ga predvideva ustava, ker bo izvedba avtonomije najboljše jamstvo za demokratizacijo javnega življenja in za pravice naše manjšine. Za pokrajinske volitve v doberdobski občini se glasuje za isti znak, kot je občinski.
Nencdno višanje cen olivnemu olju
Kaj počne komisija za kontrolo cen nad prehrambenimi potrebščinami?
Goriške gospodinje z začudenjem in obenem s strahom sledijo dnevnemu višanju cen olivnega olja v goriških trgovinah. Trgovci so izkoristili za njih ugoden trenutek in kljub zalogam, ki jih še imajo, neupravičeno višajo cene. Pripetilo se je v številnih trgovinah, da je cena olivnega olja od ponedeljka do torka poskočila za celih 100 lir, kaj. ti isto olje, ki je v ponedeljek stalo 520 lir stane danes C20 lir in ni nam zajamčeno, da ne bo ta cena še poskočila.
Potrošniki se sprašujejo, kaj počne komisija, ki je bila u-stanovljena na prefekturi in kam so odšli policaji, ki so bili določeni, da bodo vodili kontrolo nad cenami prehrambenega biaga. Upamo, da bodo čeprav z zamudo, vendar le pravočasno nastopili in pre. prečili raznim trgovskim špekulantom nadaljnje višanje cen olivnega olja in drugih potrebščin.
Zahteva prebivalstva Ažle po as|altiranju ceste
V okviru večjih javnih del za asfaltiranje cest, ki vodijo iz Čedada skozi pet obem v Nadiških dolinah do državne meje, prebivalci Ažle zahtevajo, da osrednje oblasti upoštevajo tudi njih željo, ki izhaja pravzaprav iz tega, da je Ažla kraj skozi katerega potuje dnevno veliko število ljudi iz St. Lenarta, Sovodenj, Srednjega, Grmeka in Dreke proti Šempetru in obratno, in asfaltirajo kratek del ceste, ki vodi iz Ažle v Šempeter. To je vsega dober km ceste, za katero ne bo potrebno dosti materialnih sredstev.
Praznik dreves v Sl. Lenarlu
Kakor drugod v državi, take so tudi v St. Lenartu praznovali osnovnošolski otroci prejšnjo nedeljo praznik dreves. V spremstvu učiteljev in župnika so zasadili v bližini vasi več drevesc, ki naj bi povečale gozdno bogastvo tega predela Beneške Slovenije. Beneška Slovenija Je imela kot znano zelo bogate gozdove, toda nenačrtno sekanje dreves je uničilo to kar je bilo nekdaj njeno veliko pri-rodno bogastvo. Samo s praznovanjem dreves oblasti ne bodo vrnile ljudstvu tega oh kar je po nepravilnem gospo-aarjenju prišlo, storiti je treba mnogo več, da se povečajo in izboljšajo gozdovi in sc da možnost prebivalstvu, da si služi kruh tudi na domači zemlji.
Obvestilo inštituta za zavarovanje pred boleznijo
Pokrajinski sedež Vsedržavnega inštituta za zavarovanje pred boleznijo nam je poslal obvestilo, s katerim se obveščajo zavarovanci iz Zgornjih :r Spodnjih Cotičev, Devetakov, Gabrij, Peči, Rubij, So. vodenj, Vrha, Standreža, Maj-nice ter Ul. Carso, Pola, Sv. Mihaela, Tržaške ceste (od že-
V nedeljo 2. decembra bo pod okriljem ZSPD gostovalo v Gorici gledališče iz Nove Gorice s komedijo Avera Hopvooda
«VZORNI SOPROG*
Prva uprizoritev bo popoldne ob 16. uri, druga pa zvečer ob 20. uri v Prosveto, dvorani na Korzu Verdi Predprodaja vstopnic od petka dalje na Prosveti in v kavarni Bratuš. Cene: 1. prostori 200 lir, 2. prostori 150 lir in stojišča 100 lir
lezniškega prehoda proti Trstu) ter Ul. Zara, da bo od 3 decembra dalje dr. Gio-vanni Belli sprejemal stranke na sedežu v Ul. Leopardi št. 6 vse delavnike od 10.30 do 12. ure. Nadzorovanje bo še vedno vsako sredo med 17. in 18. uro.
Trgovinska zbornica objavila poročilo o prosti coni
Izvedeli smo, da je Krščanska demokracija predložila parlamentu zakonski osnutek za podaljšanje zakona o prosti coni. Ob tej priliki je Trgovinska zbornica objavila dolgo poročilo o sedemletnem delovanju proste cone. Dolgo časa je javnost čakala na objavo tega "dokumenta, kar je povzročalo upravičene kritike. Trgovinska zbornica kot u-pravni organ proste cone ni hotela redno obveščati javnosti o izvajanju zakona.
Podrobneje bomo o tem poročilu pisali, ko ga bomo dobili v roke.
DEŽURNA 1,EK ARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Urbani-Alba-nese Ul. Rossini 1, tel. 24-42.
Volitve v notranjo komisijo kemične tovarne Solvay
Doslej Je Imela večino članov FlOM
Od ponedeljka pa do vključ. no včeraj so bile v kemičn tovarni Solvay pri Tržiču volitve v novo notranjo komisijo Posamezne sindikalne organizacije so vložile vsaka svojo listo, vendar se predvideva, da bo tudi letos FIOM prav zaradi svojega dosedanjega uspešnega dela v tovarni odnesla večino glasov. Kot znano je bila večina članov notranje komisije pripadala FIOM, ki je v času svojega delovanja dosegla precej u-spehov. Tokrat si je FIOM postavila v program, ki naj bi ga izvedla v prihodnjem letu delovanja notranje komisije sledeče: zmanjšanje de. lovnega urnika na 40 ur v tednu, ne da bi pri tem zmanjšali mezde, povečanje proizvodne nagrade, zahteva po še dodatnem dopustu ene-gp tedna, vključitev v proizvodnjo novih vajencev, katerih število naj bi doseglo vsaj 25 odstotkov delavcev, ki so bili odstranjeni iz proiz vodnje.
Nesreča ne počiva
Včeraj ob 12140 je padla v svojem stanovanju v Ul. Don Bosco 49 Adele Kralj. Pri kuhanju kosila se ji je nam reč spotaknilo; pri padcu se je precej hudo poškodovala po čelu in prejela več lažjih poškodb po telesu. Ponesre-čenko je odpeljal rešilni avtomobil Zelenega križa v bolnišnico Brigata Pavia, kjer bo ostala več dni na zdravljenju.
OB 12. OBLETNICI USTANOVITVE AVNOJA
Otvoritev predora pod Panoveem in nove žičnice v idrijskem rudniku
Dan republike bodo po vsej Primorski svečano proslavili. Številne svečanosti bodo organizirali po šolah, ustanovah in po vaseh in jih združili pestrimi, kulturnimi in športnimi prireditvami.
V Novi Gorici bodo danes odprli tudi novi predor pod gričem Panoveem, ki bo po najbližji poti povezoval Sftško ir. Vipavsko dolino. Ob Erjavčevem drevoredu pa bodo dogradili moderno poslopje trgovskega podjetja «Pecivo», kjer bo kmalu začela obratovati tudi moderna pekarna, prodajalna kruha, peciva in brezalkoholnih pijač.
Prebivalci majnne vasice B>-tež nad Grgarjem pri Novi Gorici bodo danes 29. novem-Ora izročili svojemu namenu nov vodovod, ki so ga zgradili sami s prostovoljnim delom ter gmotno in strokovno pomočjo krajevnih oblasti in raznih organizacij.
V idrijskem rudniku živega srebra bodo danes izročili svojemu namenu novo žičnice in separacijo. Objekta bosta občutno pocenila proizvodnjo, nova separacija pa bo omogočila racionalnejše čiščenje živosrebrne rude.
Andrejev semenj zopet v znamenju dežja?
Včeraj se je v Gorici zelo pooblačilo in popoldne je pričelo deževati, tako, da ni skoraj upanja, da bi se vreme izboljšalo za Andrejev semenj, ki bo, kot smo že javili svečano otvorjen v soboto popoldne. Najvažnejši dan semnja je bil ponedeljek, ko je bila Gorica vedno, posebno pa pred vojno podobna pravemu mravljišču, saj so v njo prihajale trume ljudi iz vseh krajev. .Letos ne bomo imeli take slike, vendar pa je tipati, da bo prišlo v mesto
precej ljudi z onstran meje, ki bodo poživili naše trge in ulice.
Rojstva, smrti in poroke
V goriški občini so se v času od 18. do 24. novembra rodili 4 otroci, umrlo je 7 oseb, oklici so 4 in poroke tudi štiri.
RODILI SO SE:	Antonio
Foggia, Dora Škorjanc, Pietro Furlan, Flavia Beltram.
SMRTI;	87-letni upokojenec
Giuseppe	Fornasari,	37-letna
učiteljica	Severina	Luciani,
ll-letna Katarina Gottard, 74-letna Maddalena Bressan, 45-letna uradnica Annamaria Gal liussi, 57-letna P’rančiška Pau-šič por. Zavadlav, 35-letna u radnica Lucia Peressin.
OKLICI: šofer Friderik Gabrijelčič in tekstilka Severina Barducci, učitelj Quarto Cossi in	učiteljica	Carolina
DelTAngelo, trgovec Dario Cenni in Margherita Bressan. trgovski nameščenec Ivan Devetak in Karolina Lutman.
POROČILI SO SE; podbri-gadir orožnikov Giudo Bilat-to in Eda Candetti, delavec Luigi Brambilla in delavka Ada Ciampa, rudar Rosso Gerbec in Marija Kogoj, šofer 1 van Peteani in tekstilka Ira ma Peterin.
09P OLIMPIJSKI DNEVNIK
Tudi včeraj pet olimpijskih rekordov Kuc osvojil že drugo zlato kolajno
Včerajšnji finalisti: Jaounzem (SZ) - kopje za ženske. Strickland (Avstral.) - 80 m z zaprekami - ženske, 0'Brien (ZDA) - krogla, Spirine (SZ) - hoja na 20 km, Calhoun (ZDA) -110 m z zaprekami, Kuc (SZ) - tek na 5.000 m. Hall (Švedska) - moderni peteroboj - Lep uspeh Lorgerja
Polfinale in finale	|	ski	rekord),	3. Shankle (ZDA) i poleg desnega krila Murp?^
1. skup.: Davis (ZDA) 14”, | 14”1, 4. Lauer (Nem.) 14”1, | najboljši v ameriškem m®8
— KINO —
CORSO. 16.00:	«Labod»,	G.
Kelly, L. Jourdan, v eine-mascopu in tehnikolorju.
VERDI. 16.30: Variete in film ((Utrujeni bandoler*.
VITTORIA. 17.15:	»Madmoi-
selle Pigalle*, B. Bardot, v cinemascopu, od 21. do 22.: ((Odnehaš ali nadaljuješ*.
CENTRALE. 17.00: »Moja prijateljica Irma*, od 21. do 22.: «Odnehas ali nadaljuješ*.
MODERNO. 17.00: »Jastrebov prelaz*.
MELBOURNE. 28. — Tudi danes žetev rekordov v Melbournu. V sedmih finalnih disciplinah je bilo postavljenih 5 novih olimpijskih rekordov: v teku na 110 m z zaprekami, v teku na 5000 m, v metu kopja za zenske, v metu klogle ter v teku na 80 m z zaprekami za ženske.
Italijanski lahkoatleti tudi danes niso imeli posebne sreče. V metu krogle je bil Me-coni šele 10., v hoji na 20 km pa Dordoni deveti. V peteroboju se je Facchini v končni klasifikaciji plasiral na 15. mesto.
Uspešen pa je bil današnji dan za Jugoslovane. Najprej se je Lorger plasiral na častno 5. mesto v finalu na 110 m z zaprekami, nato pa so pospravili lepe zmage nogometaši in posebno še vaterpolisti.
Lahka atletika
TEK NA 400 M Predteki in četrtfinale
Iz osmih skupin v predte-kih se je 24 atletov kvalificiralo v četrtfinale, '? štirih četrtfinalnih skupin pa 12 atletov v polfinale. Izidi v četrtfinalu so bili naslednji:
1. skup.: Jones (ZDA) 47”4, 2. Salisbury (V.B.) 47”4, 3. Ro-driguez (Port.) 47”5.
2. skup.: Ignatiev (SZ) 46”8. 2. Higgins (V.B.) 47”4. 3. Mal Colm (Jam.) 47”4.
3. skup.: Hallsten (Fin.) 46”8,
2. Mc Spence (J. Afr.) 47”1,
3. Melville Spence (Jam.) 47”5.
4. skup.: 1. Gosper (Avstral.) 46”7, 2. Haas (Nem.) 47”3, 3. Jen Ins (ZDA) 47”5.
KOPJE — ZENSKE Finale
Minimalno dolžino 43 m je preseglo 14 atletinj. Italijanka Paterno ter je bila izločena z metom 42.68.
1. Jaounzem (SZ) 53.86 (nov olimpijski rekord), 2. Ahrens (Čile) 50,38, 3. Koniaeva (SZ) 50,28,	4. Zatopkova (CSK)
49,83, 5. Alquist (Sved.) 49,74, 6. Figwer (Polj.) 48,16.
80 M Z ZAPREK. — ZENSKE Finale
1. Strickland (Avstral.) 10”7 (nov olimpijski rekord), 2. Kohler (Nem.) 10”9, 3. Thro-wer (Avstral.) 11”, 4. Bystro-va (SZ), 5. Golubnichaia (SZ), 6. Cooke (Avstral.).
MET KROGLE Finale
Minimalno mero 15 m je preseglo 14 atletov, od katerih se je za zadnje tri finalne mete kvalificiralo 6 atletov. Vrstni red v finalu:
1. 0’Brien (ZDA) 18.57 (nov olimpijski rekord), 2. Neider (ZDA), 3. Skobla (CSR), 4. Bantum (ZDA) 17.48, 5. Ba-laiev (SZ) 16.96, 6. Udeebom (Sved.) 16.95,	7. VVegmann
(Nem.), 8. Tsakanikas (Gr.). 9. Donath (Avstral.), 10. Me-coni (It.), 16,28.
HOJA NA 20 KM Finalu
1. Spririne (SZ) 1.31*27”, 2. Mikenas (SZ) 1.32 03”, 3. lounk (SZ) 1.32”12’,	4. Ljunggren
(Sved.) 1.32*24”, 5. Vickers (V. B.), 6. Keane (Avstral.), 7. Coleman (V.B.), 9. Dordoni (It.) 1.35*4", 11 Pamich (It.) 1.36*03" TEK NA 5000 M Finale
1. Kuc (SZ) 13*39*6 (nov olimpijski rekord), 2. Pirie (V.B.) 13 50**6, 3. Ibbotson (V. B.) 13*54*3, 4. Szabo (Madž) 14’03”4, 5. Thomas (Avstral.) 14’04”8,	6. Tabori (Madž.)
14’09”8, 7. Nyandika (Kenija) 14*19**0, 8. Thorgesen (Dan.) 14*21”0,	9. Bolotnikov (SZ)
14’22”4,	10.	Cerniavski (SZ)
14’22”4.
PETEROBOJ
Finale
Vrstni red v zadnji — peti disciplini — crossu:
1. Cobley (V.B.)	13’35”5 -
1255 točk, 2. Haare (Sved.), 3. Deringuine (SZ), 4. Novikov (SZ), 5. Tarasov (SZ), 6. Hudson (V.B.), 7. Mannonen (Fin.).
8. Hall (Sved.), 9. Teodorescu (Rom.), 10. Benedek (Madž.), Facchini (It.) je bil 23.
Končni vrstni red po petih disciplinah;
1. Hall (Sved.) 4833 točk, 2. Mannonen (Fin.) 4774,5, 3. Korhonen (Fin.) 4750, 4. Novikov (SZ) 4714,5, 5. Lamm-bert (ZDA) 4693, 6. Benedek (Madž.) 4650, 7. Andre (ZDA) 4629,5, 8. Tarasov (SZ) 4479,
9. Deriuguine (SZ) *452, 10. Bodi (Madž.) 4375,5, 15. Facchini (It.) 4035,5.
Vrstni red ekip:
1. SZ 13.690,5 točk, 2. ZDA 13.482.	3. Finska 13.135,5,	4.
Madžarska 12.554,5, 5. Mehika, 6. Romunija, 7. V. Britanija, 8. Avstralija.
TEK NA 110 M Z ZAPREK.
2. Lauer (Nem.) 14”4, 3. Lorger (Jug.) 14”6.
2. skup.. Calhoun (ZDA) 14”, 2. Shankle (ZDA) 14", 3. Sto-liarov (SZ) 14”5.
Finale
1. Calboun (ZDA) 13”5 (nov olimpijski rekord), 2. Davis (ZDA) 13”5 (izenačen olimpij-
ski rekord), 3. Shankle (ZDA) 14"1, 4. Lauer (Nem.) 14”1, 5. Lorger (Jug.) 14”3, 6. Sto-liarov (SZ) 14"7.
Jugoslovan Lorger je bil ves čas na 4. mestu in ga je Nemec prehitel ob vrvici tik na cilju. Lorger je tekel odlično in je doslej najbolje plasirani jugoslovanski atlet.
Hi.uiiPi.isKi HHiiimrm turnir
Jugosiavila-ZDfl 9:1
Pri Jugoslovanih ni bega mesta.
bilo »!»•
VATERPOLO
V prvi tekmi olimpijskega nogometnega turnirja veljavni za klasifikacijo v četrtfinalu, je danes Jugoslavija premagala Ameriko z rezultatom 9:1. Že rezultat sam pove, da je bila Jugoslavija v velikanski premoči. Amerikanci sploh niso bili dorastel nasprotnik in če bi Jugoslovani igro forsi-rali tako kot v prvih 20 minutah, ko so vodili ze s 5:0, bi bil rezultat lahko še mnogo večji.
Seveda je po tej tekmi težko dati oceno o dejanski vrednosti jugoslovanske olimpijske enajsterice, vendar pa je bilo vsem opazovalcem jasno, da bo Jugoslavija tudi letos igrala na olimpijskem turnirju prvenstveno vlogo.
Amerikanci so dosegli edini gol v 42’ prvega poičasa potem, ko se Jugoslovani očitno niso prav nič trudili. Gol za ZDA je dosegel srednji napadalec Verhusen, ki je bil
PRED 90.000 GLEDALCI NA STADIONU V WEMBLEYU
Beara junak dneva na tekmi Anglija-Jugoslavija 3:0
LONDON, 28. — Nogometna reprezentanca Anguje je danes pred 90.000 gledalci na stadionu v Wembleyu premagala reprezentanco Jugoslavije s 3:0 (1:0).
Francoskemu sodniku Har-zigu sta se enajslorici predstavili v naslednjih postavah:
Anglija: - Dichburn; Hall, Byrne; Clayton, Wright Di-chitlšOli;* Matthews, Brooks, Finney, Haynes, Blunstone.
Jugoslavija:	Beara; Belin,
Stankovič; Tasič, Horvat, Bo-škov; Rajkov, Conč, Toplak, Vukas, Zebec.
Gole so dosegli; v 14’ prvega polčasa Brooks, v 18’ in v 44’ drugega polčasa Taylor, ki je pred koncem prvega polčasa zamenjal poškodovanega Haynera.
Jugoslovani so današnje srečanje zgubili zaradi svoje kronične bolezni — oklevanja pred golom in pomanjkanja strelcev. Čeprav so bili pretežni del tekme v terenski premoči, niso znali izkoristiti j številnih lepih priložnost; za gol. Najveg je pri tem grešil Vukas, ki je že v samem začetku igre zamudil dve skoraj stoodstotni priliki iz neposredne bližine. V drugem polčasu je zaradi oklevanja mnogo priložnosti upropastil tudi Toplak.
Nasprotno pa so Angleži dosegli uspeh ravno zaradi svoje izredne brzine v proti-
rešil svoje moštvo še hujšega poraza. V izrednem slogu je ubranil najmanj štiri strele, ki bi pri vsakem drugem vratarju pomenili gol, kot krono vsega pa je v 31’ drugega polčasa ubranil še enajstmetrovko, ki jo je zaradi faula Stankoviča nad Matthewsom streljal branilec Byrne. Za te podvige je Beara žel naravnost triumfalne aplavze 90-tisočglave množice, za ubranjeno enajstmetrovko pa je prejel čestitke samih angleških nogometašev.
S svojim današnjim branjenjem si je Beara prav gotovo ponovno osvojil naslov najboljšega vratarja na svetu, a žal ta naslov in njegovi podvigi jugoslovanski reprezentanci tudi v bodoče ne bodo mogli pomagati, če se ne bodo našli ljudje v napadu, ki bodo znali streljati in dosegati gole.
Kronika tekme je polna razburljivih dogodkov pred obema goloma. Igra je bila zelo lepa in hitra. Žoga je naglo prehajala z ene na drugo polovico igrišča. Manjkalo ni tudi kolektivnih in individualnih mojstrovin na obeh straneh. Vendar kot Že rečeno, so imeli Angleži kljub terenski premoči Jugoslovanov posebno v prvi polovici drugega polčasa več od igre.
Poleg Beare so dali od Jugoslovanov dobro igro še Belin in Horvat ter delno Stan-
napacih ter po zaslugi rvojih	kovif v obrambi, Tasič	in	Bo-
izbornih strelcev. Skoraj vsak	škov pa sta bila	dobra	le	kot
njihov napad je predstavljal	razdiralca, ne	pa tudi	kot
nevarnost za Bearovo sveti-1 graditelja, tako	da so	napa-
šče. Svojega najboljšega mo-.dalci pogosto morali sami na-
ža so imeli Angleži v 41-let-nem krilu Matthevvsu, kateremu je Stankovič bil le s težavo kos. Kako nevarni so
zaj po žogo S to tekmo so Jugoslovani zaključili svojo letošnjo mednarodno sezono z bilanco, ki
bili njegovi prodori in kako j je na celi črti negativna. Prenevarni so bili streli angle- ostaja samo še upanje, da bo ških napadalcev, dokazuje po- znala vsaj olimpijska nogo-
leg treh golov tudi dejstvo, da je bil pri Jugoslovanih najboljši vratar Beara, ki je
metna reprezentanca častno braniti ugled jugoslovanskega nogometa.
Fiorentina-Norkoeping 1:0
RIM, 28. — V povratni tekmi za pokal evropskih prvakov je danes Fiorentina premagala švedsko enajstorico Norkoeping z rezultatom 1:0. Edini goi je dosegel v 17’ prvega polčasa Virgili. S to zmago se je Fiorentina kvalificirala v četrtfinale.
Jiiflosiavifa-SZ 3:2
Drugi veliki uspeh današnjega sestega dne iger so Jugoslovani dos t
v vaterpolu. V prvem sre®Jj nju v svoji izločilni s*tu^ A so premagali Sovjetsko zv zo z rezultatom 3:2. Kot *n no so letos poleti Jugoslovani dvakrat izgubili proti SZ prijateljskih srečanjih v Ju» slaviji, zato je zmaga Jug°s^ vanov toliko bolj razvese P
Ostale tekme prvega dn*-A v-
Skupina A: Romunija stralija »:2.
Skupina B: ZDA - V. Bt tanija 5:3.
Skupina C: Nemčija -gapur 5:1.
oozovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT •
KINO SKEDENJ
predvaja danes 29. t. *• ob 18. uri film:
♦PREGANJANCI*
Igra KIRK DOUGLAS
Od 21. do 22. ure televizijski prenos »ODNEHAŠ ALI NADALJUJEŠ*
Kino v Kriju
predvaja danes 29. t. ®* ob 20.30 uri filmi
“ZASLEDOVAN ZARADI UMORA*
Igrajo: E. Cos*antine 'D
C. Dercali
pred
aja danes 29. t. m. z začetkom ob 18. uri dramatičen film:
(D VE MA
Igrajo: AMPARITO RIVELLES in ANNA MARISCAL
Od 21. do 22. ure televizijski prenos »ODNEHAŠ ALI NADALJUJEŠ 1»
OOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOGOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOODOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGO (500®°!
DOBRIČA ČOSIČ
»nitc it sonce
«Ste že slišali nove frontne vesti?* jih je povprašal Pavle in, ko so mu odkimali, jim je na podlagi starih vesti zasnoval in orisal velike zmage Rdeče armade ter jim pripovedoval, da proletarske enote zavzemajo nova mesta. Govoril je prepričljivo, si prizadeval, da bi bil zbran in sam navdušen, da bi tako tudi njih navdušil, jim prižgal vero v zmago, vero, ki je polagoma pojemala. Na koncu je mimogrede omenil tudi nekaj besed o položaju njihovega odreda, poudarjajoč trdno vero, da se bodo izmotali iz ofenzive.
Vsi trije so ga pozorno in molče poslušali, toda iz oči in njihove drze je bilo videti, da mu ne verjamejo.
Pavle je prebudil nekaj komunistov, jih pozval na sestanek in zaskrbljen stopil na prosto.
3.
Vuksanu, sekretarju SKOJ prve čete, bo ostal partijski sestanek te noči trajno v spominu. Na njem je doživel prva razočaranja v svojih deških predstavah o partiji. Nikakor ni mogel doumeti, da se komunisti, in sicer stari in dobri komunisti, ne strinjajo med seboj, se prepirajo in morda celo sovražijo.
Da bi bil sestanek nenavaden, so se zarekle prav vse okoliščine. čas se je pomaknil na polnoč. Snežni vihar zavija, kakor da bi odirali smrt. Odred je obkoljen, ljudje lačni,
utrujeni, mraz in strah Jim preganjata nemirno spanje. Komisar jih budi in kliče v štabno kolibo. Ta je vsa polna dima. Partijci so se nagnetli drug preko drugega drgetajo od mraza, in zaspanci mrmraje ugovarjajo zaradi sestanka v tem času. Naslanjajoč se drug na drugega, so nekateri začeli takoj dremati in niso počakali niti objave dnevnega reda.
Pavle je spregovoril:
«Na dnevnem redu imamo, tovariši, samo eno točko: kaj naj storimo v tem položaju? V štabu nišmo enakega mnenja. Razhajamo se v mišljenju in kaže, da nihče ni pripravljen popustiti. Vidite, za to gre...*
Pavle govori, a Vuksan si misli: ,Kako je mogoče, da se ne strinjajo med seboj, in še voditelji so in stari komunisti? Torej je nekdo od njih oportunist... Toda kdo je?... čisto jasno, Uča ima prav: na Jastrebcu smo gospodarji. Zakaj bi bežal s svoje baze... Saj ta Gvozden je nor. To ti je malo-posestniška duša. Kakor hitro ima privatno lastnino, že ni zanesljiv za revolucijo. Spi, jej in čakaj, da bodo Nemci odšli. Kaj mu je vendar? Saj je vdan človek... Čudno! In zakaj Pavle tako? Kam češ na Moravo in Kopaonlk, če tam na vsakem koraku zadeneš na četnika. Ljudje so nahujskani proti nam. če bi bilo vsaj poletje, bi šlo, če ne drugače, po koruznih poljih. Umikanje boju... Vsi intelektualci so ti enaki. Kako morem vendar tako misliti o komisarju... Ni prav!’ Medtem ko je Pavle govoril, so mu Gvozden in nekateri drugi vpadali v besedo in jih je moral večkrat odločno opomniti.
,...To ni več podobno partijskemu, sestanku. To je prepir. Treba je vse kaznovati in izvoliti novega vodjo. Razbijajo enotnost celice. Razbili bodo tudi odred. Kaj jim je? Zgrabil jih je preplah. Saj to ni pevsko društvo!’
Vuksan je vprašujoče pogledal tovariše okrog sebe. Na njihovih obrazih je bilo brati presenečenje. Dremajoči so sunkoma dvigali glave in se osuplo zagledali v Pavleta. Uča je izjavil, da bo govoril na koncu, ko bo slišal, kaj mislijo drugi, Gvozden pa je dodal, da se ne strinja s Pavletovim predlogom.
«Pavle ima popolnoma prav! Pustite te bajke o terenu. Naš teren je povsod, kjer je okupator,* je prvi spregovoril vodnik Nikola in burno napadel Uča in Gvozdena.
,Hudič je ta Nikola! To je proletarec! Tako, da dragi b1 vedno je treba biti revolucionar. Tako je prav!’ je Vukss sam pri sebi nadaljeval razgovor.	_j.
«če zapustimo Jastrebac, bomo ta teren politično P?Pcj noma izgubili. Ljudje se bodo razočarali nad nami. Draz‘b bodo ustvarili organizacijo in nas vse poklali... Pri borcih J morala padla. Če pa jih še razdeliš na dve četi je konec. Jastrebcu nam nihče ničesar ne more. Tovariš Pavle Pre rava nevarnost,* je dejal Uroš, tamkajšnji kmet.	.
«Zasedeli smo se na planini kakor koklje. Pravim vam* če se v dveh dneh ne ganemo od tod — zbogom z odredo Nič drugega ne rečem,* je srdito dejal Vuk, koman° druge čete.
.Pogumen človek, kar na srcu to na jeziku. Prav tak ^ Kdo bi vedel, kdo ima tu prav. V nečem imajo vsi Pr ,e Treba je samo zadeti v sredo... To je popoln razcep. Nast” bodo frakcije in pogubile odred. Hudičevo!’	m
Vuksan je ves čas pretrgano mislil in razmišljal, za naj se opredeli, čim dalj je trajal sestanek, tem bolj t postajal neodločen in nezadovoljen z ljudmi. Skoraj vsi munisti, kmetje iz tega kraja, so proti Pavletovemu Pre“, i;ii, Ni se jim dalo bojevati daleč od doma. Ostali so se razd®‘ s a dobršen del je zmedeno molčal in zehal ter se muc spancem, ko je poslušal tiste, ki so se prepirali. Prepb ,e rasel in se spreminjal v žolčno svajo, kjer so vmes Pa<? « tudi žaljive besede. Vuksan ni mogel več vzdržati. Vstal in s sikajočim glasom vzkliknil.	uj
»Tovariš Pavle, kaj je to?! Mar je to partijski sestah To so osebni prepiri, ki bodo razbili celico in bo šlo vse vodi...* se mu je zataknilo in je zmajal z glavo in sedel. ,g.
Vsi so umolknili in osramočeno pogledali vitkega b>‘® y niča z otroškim obrazom, ki sta mu v zgornji čeljusti rbS? kala dva zoba pa je zato sikajoče govoril. Nosil je un»or jji nemškega podčastnika, ki je bila na njem kakor kratke zgoraj širše škornje nemškega pešaka. Bivšega vaJe^ii-
li'
v kurilnici so poznali kot najbolj požrtvovalnega in discP, niranega partizana, prostovoljca za vsako nalogo: od noše vode do atentata.
(Nadaljevanje sle<*~