POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
|~~ Štev. 181. teto XII.
Maribor, četrtek 11. avgusta 1958
Cena 1 din
Premirje med Rusi in Japonci
Odgovor na japonsko vprašanje v Berlinu in Rimu — Tokijski predlogi Moskvi — Sporazum med Sigemicom in Litvinovom — Od danes opoldne mir na bojiščih
RUSKE BOJNE SILE.
PARIZ, 1. avgusta. Sovjetska Rusija je v zadnjih dneh silno okrepila svoje posadke na Daljnem vzhodu. Po poročilih iz Sibirije, je ustavljen na veliki sibirski železnici ves zasebni promet in je železnica rezervirana samo za transporte vojaštva, orožja in streljiva. Največ ruskih čet je zbranih na odseku trojne rusko -mandžursko - korejske meje. Rusi imajo tam 300 tankov, 1200 letal in 50.000 vojakov. Vzdolž vse rusko - mandžurske in rusko - korejske meje grade Rusi noč in dan utrdbe. Na odsek glavnih spopadov zadnjih dni je prišel sedaj tudi vrhovni poveljnik sovjetske vojske na Daljnem vzhodu, maršal Bliicher. da osebno pregleda položaj in da nadaljna navodila. Utrjevanje se opaža tudi na japonski strani. Prebivalstvo vsega obmejnega pasu je bilo odposlano v notranjost.
ODGOVOR BERLINA IN RIMA.
TOKIO, 11. avgusta. Po poročilih iz Berlina je japonski veleposlanik FOgo obiskal nemškega zunanjega ministra Ribbentropa, ga inlormiral o položaju na Daljnem vzhodu in vprašal, kakšno stališče bi zavzela Nemčija kot zaveznica Japonske v primeru vojne med Japonsko in sovjetsko Rusijo. Nemški zunanji minister je na to vprašanje odgovoril japonskemu veleposjaniku, da so vse nemške simpatije na strani Japonske, toda v Primeru vojne bi mogla Nemčija podpreti Japonsko samo moralno. Nemčija ne razpolaga niti z denarnimi niti z materialnimi sredstvi, da bi mogla svoji azijski zaveznici priskočiti na pomoč. Radi tega ie Ribbentrop nasvetoval Japonski, naj vojno v sedanjem položaju če le mogoče Prepreči. Enak odgovor je, kakor že *nano, dobil na svoje vprašanje tudi titnski japonski poslanik od Italijanskega Zunanjega ministra grofa Ciana. Oba odgovora sta vplivala v Tokiu zelo po-r8zno.
JAPONCI SKRAJNO POPUSTLJIVI.
■ TOKIO, ll. avgusta. Pod vtisom mednarodnega položaja in razvoja dogodkov na Kitajskem, postajajo v Tokiu napram s°vjetski Rusiji skrajno popustljivi. Jamska želi mirno poravnavo, to je vzrok ?.a se diplomatsko posredovanje nada-taje kljub bojem na mejah kljub od-"jcnemu stališču sovjetske Rusije. Ja-J°nskl odpravnik poslov v Moskvi Slamiču je dobil po sklepu včerajšnje vla-Je seje naročilo, naj sporoči ruskemu ^•anjemu ministru Litvinovu nov pred-
*	xa poravnavo spora. V tem predlogu ^iema Japonska v celoti rusko stali-da je ozemlje Čangkufenga vse do Mm Tjumen sovjetska last. Japonci Q?afcnej° vse svoje čete, zahtevajo pa tod OV’ da °PMste vse nadaljnje na-•tnn ,n se obvežejo, da Čangkufenga nl-s' ie bodo utrdili. Po raznih znakih
0	~eč se pa zdi, da bo Moskva predlog Qe*nliitarlzacfjl odklonila.
SPORAZUM DOSEŽEN.
vMlin, 11. avgusta. Nemški poroče-urad javlja Iz Moskve: Japonski seše?l,i,{ šteemlcu se j0 vgeraj ponovno vj,j' v ruskim zunanjim ministrom Lit-in razpravljal z njim tri ure. *— fle ^	*8 nove Pred,°8« japonske vla-
oi>a , ^oorazum. Kakor se izve, sta se h ,'D,oraata končno sporazumela, da med ‘“Skimi la japonskimi če-®remirje, ki se prečne danes 11. ^aki	Japonsko	čete so se
D°ložUj en kilometer daleč za sedanje
POGOJI ZA PREMIRJE.
PARIZ, 11. avgusta. Havas poroča Iz Moskve: Med razgovorom Šigemlca z Lltvinovim je stavil Litvinov sledeče predloge:	1. Sovražnosti se danes
opoldne (po vzhodnem času ob 5. uri zjtraj) ustavijo. 2. Ruske in japonske čete ostanejo na položajih, ki so jih zavzemale 10. t. m. 3. Komisija iz zastopnikov Rusije, Japonske in Mandžurije bo določila mejo v spornih odsekih. 4. Izhodišče za določanje meje bo pogodba med carsko Rusijo in cesarsko Kitajsko. Ši-gemicu je takoj sprejel prvi točki, glede tretje je pa vzel Litvinov na znanje japonsko stališče. Zadnji je (e predlagal, da se komisija lahko posluži tudi ruski vladi neznanih japonskih in mandžurskih dokumentov. Šigemicu je sporazum takoj sporočil v Tokio. Tudi iz Tokia poročajo, da je Litvinov sprejel japonske predloge.
VESELJE V TOKIU.
TOKIO, 11. avgusta. Agencija Domej poroča, da je Litvinov sprejel japonske predloge za sporazum, po katerih se sovražnosti takoj nehajo. Vojno ministrstvo še nima avtentičnih poročil iz Moške, vendar so v Tokiu optimistični in prepričani, da je bojnih zapletljajev konec. Položaj na čangkufengškl fronti je nespremenjen. Vse kaže, da bo dosežen popoln sporazum.
TOKIO, 11. avgusta. Na vest o premirju je ragirala tudi tudi že borza. Vsi vrednostni papirji se dvigajo.
ZADNJI BOJ.
LONDON, 11. avgusta Po poročilu iz Moskve so včeraj še pred premirjem vdrle ruske čete pri Čangkufengu 3 km daleč na mandžursko ozemlje. Nižje čang kufengško gričevje je ostalo še dalje v oblasti Japoncev.
Odcep nemške katoliške cerkve od
Rima?
INICIATIVA DUNAJSKEGA KARDINALA INNITZERJA: USTANOVITEV SAMOSTOJNE NEMŠKE KATOLIŠKE CERKVE.
LONDON, 11. avgusta. Znani diplomatski dopisnik »Daily Heralda« Ewer je objavil na senzacionalen način sledečo vest: Hitler se pripravlja na novo akcijo odcep nemškega katolicizma od Rima in ustanovitev nemške katoliške cerkve, ki bi po doktrini in ritusu sicer ostala katoliška, bi pa odrekla pokorščino papežu. Iniciativo za ta načrt je dal dunajski kadinal Innitzer, ki se je po priključitvi Avstrije k Nemčiji kot prvi nemški škof podpisal na neki državni politični deklaraciji z besedami: »Heil Hitler!« Čas odcepa je zelo blizu, pravi Ewer. Gre za odločitev med Rimom ali Berlinom. Vsi znaki kažejo, da je prelom neizogiben. Ewer trdi, da se je kardinal Innitzer že odločil in da odkrito zagovarja razkol. On je prvi svetoval Hitlerju odpoved po-
korščine papežu in ustanovitev samostojne nemške katoliške cerkve. Ako se ta načrt uresniči, kar je zelo verjetno, se bo zaostrilo tudi razmerje med katoliško cerkvijo In fašistično Italijo.
DUNAJ, 11. avgusta. Vatikan je sporočil kardinalu Innitzerju, ki si prizadeva najti kompromisno rešitev sporov med avstrijsko cerkvijo in narodno-socialisti-čno stranko, da ne sme ničesar predlagati brez predhodne odločitve papeža.
DUNAJ, 11. avgusta. Avstrijski škofje bodo imeli svojo letošnjo konferenco v Salzburgu in se letos še ne bodo ude-deležili sestanka vseh nemških Škofov v Fuldi. Baje pa bodo takoj po teh sestankih doseženf bližji stiki med avstrijskimi škofi in onimi iz starih dežel rajha.
Berlinska posvetovanja
BERLIN, 11. avgusta. Guverner italijanske Libije in letalski maršal Balbo je bil povsod v Nemčiji slovesno sprejet. Balbo je včeraj dolgo konferiral z maršalom Gdringom in poveljnikom nemšekga letalstva generalom Mllchom. O vsebini postvetovanj javnost ni Izvedela. Vse kaže, da so ta posvetovanja posvečena vojaškemu, zlasti letalskemu sodelovanju med Nemčijo in Italijo ter načrtu za letalska sporazum v smislu omejitve oboroževanja v zraku z Anglijo in Francijo. Posvetovanja se nadaljujejo.
Preureditev podonavske komisije
BUKAREST, 11. avgusta. Konferenca v Slnaji, ki so se je udeležili zastopniki Anglije, Francije in Romunije- Je razprav-lqala o reorganizaciji dosedanje evropske donavske komisije. Italijanska vlada se je oprostila, da se ne udeleži te konference. Romunski zun. minister Cotnnen, ki je konferenco otvoril, se je zahvalil zastopnikom Anglije in Francije za naglico, s katero sta se obe vladi odzvali romunskemu povabilu. Po kratkem očrtu zgodovine evropske	donavske komisije
je izjavil, da pravne osnove donavskega režima danes ne ustrezajo več suverenosti Romunije. Današnji položaj zahteva revizijo teh osnov. — Francoski in angleški delegati so se zahvalili za prisr-
čen sprejem in izrazili upanje, da bo konferenca rodila pozitivne rezultate. Nato je bil poslanec Conchescu izvoljen za predsednika konference.
FAŠISTI NE SMEJO BITI ČLANI KATOLIŠKE AKCIJE.
RIM, 11. avgusta. V vodilnih krogih fašistične stranke se govori, da bo stranka kmalu oglasila delno nezdružljivost med^katoliško akcijo in fašistično stranko. Člani stranke v bodoče ne bodo smeli imeti vodilnih funkcij v katoliški akciji. Propagando za to nezdružljivost fašizma in katoliške akcije so začel iže preje radikalni fašistični krogi, zlasti on pod vodstvom Ista »Redime Fascista«. —■ Znan je odgovor papeža Pija XI., ki se je nedavno postavil proti temu. Vendar je treba te vesti sprejeti previdno. Značilno pa je vsekakor, da začenjajo v nekaterih fašističnih organizacijah že kontrolirati, koliko fašističnih lanov ima tudi vodilne funkcije v katoliški akciji.
BORZNA POROČILA:
Devize: Beograd lO’—, Pariz H’92, London 2r33, Newyork 435,875l Milano 22'975, Berlin 175'20, Dunaj 33’—, Praga 15‘0S.
Dunajska vremenska napoved za jutri:
Mirno in nestalno vreme, precejšnja oblačnost.
Zapiski
Narodni tabor, sklican za nedeljo, 14. avgusta v Mariboru, se ne bo vršil. Glede na to je preklicana ugodnost četrtln-ske vožnje na železnicah. — Pripravljalni odbor.
Prekrižani računi
V. Charvat razpravlja v »Pravu Lidu«
o	položaju na Daljnem vzhodu, o ruski moči v Vladivostoku in pravi: »Uničevalna vojna proti sovjetski Rusiji je fiksna ideja japonske soldateslce. Pohod na Kitajsko naj bi bil le uvod v veliko vojno za Sibirijo. Osvojeno kitajsko ozemlje naj bi nudilo Japoncem bogate zaloge surovin in živil. Toda resničnost je napravila hudobno črto čez vse te lepo sestavljene načrte. Kitajsko ozadje japonske vojske je nemirno, uporno, sovražno in opustošeno. S takim položajem za hrbtom je težko pričeti vojno.«
Narodsii socializem in narod
I Na gradiču Cumberlartd v bivši Avstriji se vrši tečaj za voditelje narodne so-' cialistične stranke, v katerem je državni J voditelj političnih šol Schmidt govoril o narodu takole: V nasprotju z liberalizmom in marksizmom postavlja narodni socializem v osredje narod kot skupino enake krvi. Narod je dejstvo ustvaritve in zato božja enota in ni samovoljna človeška konstrukcija. Narod je višje ceniti kot vsako od človeka postavljeno dogmo. Borba avstrijskih narodnih socialistov bo ostala v zgodovini kot dokaz, da je kri močnejša kot zlato in kot 'ume.tna človečka tvorba. «. . .
30-letnica veEeisdafstiškega procesa
Te dni je preteklo trideset let, ko sta bila aretirana Adam in Valerijan Pribi-čevič z obtožbo zaradi veleizdaje proti Avstriji. Takoj po njihovi aretaciji so av-troOgrske oblasti začele preganjati Srbe po Hrvatski. Od 53 jih je bilo obsojenih ^1, ostali pa oproščeni. Brata Pribičeviča
I	sta bila kot kolovodji obsojena na 12 let, t drugi pa od 5 do 8. Pozneje so jih amne-(stirali. V procesu ie igral kot preiskovalni sodnik veliko vlogo dr. Mirko KoŠutič. čigar ime čitamo zadnje čase v zvezi s posebno akcijo proti dr. Mačku.
Jugoslavija je vodilna država
na Sakanu
Madžarski listi priobčujejo simpatične članke o Jugoslaviji, v katerih se čudijo, kako se je na Balkanu do danes vse iz-premenilo. Pišejo, da je Jugoslavija oproščena more izoliranosti, ki je pritiskala nanjo skozi dolga leta. Jugoslavija hodi svoja pota in je njen zunanjepolitični položaj utrjen. Ona lahko posveča pozornost notranjepolitični konsolidaciji in gospodarskemu napredku. Po mnenju madžarskih listov je Jugoslavija danes vodilna država na Balkanu.
Socialisti ob dvajsetletnici
»Delavska politika* piše o svobodni demokratični Jugoslaviji ter pokazuje na ‘češkoslovaški primer. Pokojni predsednik republike Masaryk je vzgojil celo , generacijo demokratičnih konstruktivnih | politikov, ki vodijo republiko z energično 'doslednostjo v najtežavnejših dneh. Jugoslovani smo svobodoljuben in demokratičen nafod. Kar ni demokratično, je pokvarjeno z nezdravo civilizacijo ali pa z reakcionarnimi ideologijami in z nijan-so sebičnosti. »Delavska politika« želi, da bo ta dvajsetletnica mejnik v razvoju naše države, mejnik, ki naj poudari potrebo po sodelovanju vseh državljanov v smislu svobode in demokracije. Če se to zgodi, bodo zadovoljni z jubilejem države tudi socialisti, ker so navedena načela edino naravno zdravilo za ozdravljenje razfner.
Maribor, 11. avgusta.
Reševanje narodnomanjšinskega problema na Češkoslovaškem je postavilo v ospredje zanimanja tudi razna načelna vprašanja zaradi narodne pripadnosti skupin in posameznikov. Kakor glede točne, znanstvene definicije naroda, tako tudi glede splošno veljavne določitve narodne pripadnosti posameznikov nazori v svetu še vedno niso izenačeni. Skoraj vsak evropski narod ima v tem pogledu svoje oddvojene nazore. Dočim nekateri Romani sploh ne dopuščajo raz ločka med narodnostjo v smislu državne pripadnosti in narodnostjo v smislu etnične svojstvenosti, zagovarjajo drugi (n. pr. tudi Nemci bivše Avstrije) načelo, da je vsak posameznik lahko pripadnik tiste narodnosti, za katero se sam odloči Mimo teh dveh imamo pa še celo vrsto drugih pojmovanj.
Mi Slovenci smo, kakor večinoma tudi vsi drugi srednjeevropski Slovani, stali že od prejšnjega stoletja na stališču opredeljevanja narodne pripadnosti po rojstvu. Zato niso nikoli priznavali možnost svobodnega menjavanja narodne pripadnosti. Kdor je rojen iz slovenskih staršev, je in ostane Slovenec, pa če se sam narodno-politično morda tudi drugače opredeli. Ker ima vsak narod svojo bitnost, ki se ne da spremeniti, ali vsaj šele potom dolgotrajnih mešanj v več generacijah, ostane ta bitnost svojska tudi vsakemu narodnemu odpadniku. Ta sicer lahko izpremeni občevalni jezik in politične nazore, po etničnem bistvu pa ostane še nadalje to, kar je bil po rojstvu.
Na približno enako stališče je postavil
—	kar je prav za prav zelo zanimivo — tudi nemški vodja Adolf Hitler, ki je že ponovno naglasil, da se iz tuje-rodcev ne dajo delati Nemci in tako »delanje Nemcev« tudi sploh ni v interesu nemškega naroda. Gotovo je vsaj v načelu to pojmovanje tudi podlaga nemški rasni teoriji, iz katere sledi v zadnjem nasledku antisemitizem. Zato priznava nfcmški narodni socializem stoodstotno nemštvo tudi samo tistim Nemcem, ki lahko dokumentarično dokažejo, da so že od I. 1800 Neme! in arijci. Kdor je potomec mešanja z Židi, dobi poseben, prehodni položaj.
Za nas Slovence je to stališče nemškega narodnega socializma velike načelne važnosti, ker je prvič precej blizu našemu nazoru, drugič pa krepi naš narodni položaj. Na tej podlagi se da n. pr. popolnoma točno in nesporno določiti, kdo je pri nas v Sloveniji ali pa na Koroškem (Primorskem) Slovenec in kdo je Nemec (Italijan). To določanje skrajno poenostavlja tudi opredeljevanje pripadnosti ali nepripadnosti k državnemu narodu ali narodni manjšini. Po splošnem uveljavljenju v praksi bi lahko takoj vedeli, kdo se n. pr. pri nas sme prištevati k nemški narodni manjšini in kdo k slovenski na Koroškem. Treba bi bilo le v vsakem takem spornem primeru zahtevati od vsakogar, ki reflektira na pravico pripadnosti k narodni manjšini, da predloži uradne dokumente, iz katerih bo razvidno, da so bili tudi vsi njegovi predniki do leta 1800 nazaj Nemci, odnosno Slovenci. Kdor je pa potomec narodnostno mešanih staršev, dobi poseben, prehodni položaj, kakor potomec mešanih arijsko-semitskih staršev v Nemčiji. Kdor z dokumenti ne more dokazati, da ]e že po prednikih Nemec ali Slovenec, izgubi eo ipso pravico do na-rodnomanjšinskih privilegijev.
Dosledna osvojitev tega načela, za katero nam daje zgled in vzpodbudo prav narodno-socialistična Nemčija, bi v praksi kmalu razčistila položaj na obeh straneh. Zato mislimo, da bi bilo treba posvetiti tej stvari vso resno pažnjo, kajti sedanja zmeda brez vsakih trdnih kriterijev ni prav nikomur v korist in ustvarja le nepotrebne spore in napetosti.	-r.
Pot dr. Mačka
V	Beogradu se vršijo zadnji razgovori pred prihodom dr. Mačka. Tako je bila konferenca predsednikov in delovnega odbora v stanovanju Joče Jovanoviča. Vršila se je tudi seja plenuma tajništva demokratske stranke. V Beograd se je vrnil Miloš Tupanjanin, bosenski zemljo-tadnik. ki je bil v Zagrebu pri dr. Mačku.
Revizija trianonske Dogodbe
STALIŠČE MALE ANTANTE: REVIZIJA JE MOGOČA SAMO V VPRAŠANJU OBOROŽEVANJA. VODILNA VLOGA JUGOSLAVIJE.
RIM, 11. avgusta. »Giornale d’italia« objavlja članek o vprašanju revizije trianonske mirovne pogodbe in stališču male antante. Pri tem citira tudi izvajanja zagrebških »Novosti«, po katerih se v Beogradu, Bukarešti in Pragi pripravljeni priznati pod določenimi pogoji tudi Madžarski enakopravnost giede oborožitve in urediti dokončno vprašanje madžarskih narodnih manjšin. Vprašanje teritorialne revizije se pa v nobenem primeru ne more razmotrivati. O vseh teh vprašanjih se bo razpravljalo, kakor že naglašeno, na
blejski konferenci male antante. O teh problemih pa sta razpravljala tudi jugoslovanski ministrski predsednik doktor Stojadinovič ter italijanski zunanji minister grof Ciano v Benetkah in madžarski ministrski predsednik Imredy in grof Ciano v Rimu. Vodilno vlogo pri vseh teh pripravah igra Jugoslavija kot posredovalka, kakor jo je igrala tudi glede solunskega sporazuma z Bolgarijo. V tej zvezi, pravijo v Italiji, je tudi novi manjšinski statut v Romuniji.
Konference v Parizu in Londonu
NEMŠKI VELEPOSLANIK PRI FRANCOSKEM ZUNANJEM MINISTRU. GLIJA BO INTERVENIRALA V BURGOSU
AN-
PARIZ, 11. augusta. Francoski zunanji minister Bonnet je po včerajšnji vrnitvi v Pariz in konferenci z ministrskim predsednikom Daladierjem sprejel nemškega veleposlanika Welczka in razpravljal z njim o vseh tekočih mednarodnih problemih, zlasti pa o španski in češkoslovaški zadevi. Bonnet je izjavil ob tej priliki nemškemu veleposlaniku, da vpliva nemška časniška kampanja proti češkoslovaški v zadnjih dneh, ko se pričenjajo v Pragi najvažnejša pogajanja, na francoske politične kroge in javnost zelo
neugodno. Francija želi, da bi se doseglo tudi v tisku premirje, ki je potrebno za prijateljsko sporazumevanje.
LONDON, 11. augusta. Ob vrnitvi angleškega ministrskega predsednika Cham berlaina in zunanjega ministra lorda Ha-lifaxa v London je bilo sklenjeno med drugim, da bo Anglija napravila v Bur-gosu nove korake in energično zahtevala od Francove vlade, da takoj odgovori na spomenico radi odstranitve tujih prostovoljcev iz Španije.
Drobne vesti
ZASILEN PRISTANEK LETALA.
Kakor vsak dan je aeroplan mariborskega aerokluba tudi včeraj potegnil za seboj lično brezmotorno jadralno letalo ter ga vlekel v smeri proti Ptuju. Po ne-kajčasnem kroženju nad Ptujem se je vrv s katero je bilo k avijonu pripeto zadral-no letalce nenadoma odpelo, nakar je bi-
lo	letalce prepuščeno svoji usodi. Zračni val je nosil letalo v smeri proti Pohorju, visoko nad njim pa je liki ptiču-samici, ka-teri nepridiprav dviga iz gnezdeca njune mladiče — krožil avijon ter zasledoval »ubeglega nebogljenca. ki je iskal primernega terena za pristanek. Šele v Slivnici je na grajščinskem travniku našel dovolj prostora, kjer sta tako jadralno letalce, kakor tudi aeroplan srečno pristala ter po ponovnem spetju nadaljevala pot proti Mariboru ozir. Teznu. — Množica ljudi, ki je uvidela nesrečo je prispela takoj na kraj pristanka obeh letal, poteklo pa je k sreči vse v najlepšem redu.
Ruska Maginotova linija
REV AL, 11. avgusta. Kakor poroča estonski list »Paevalehti« iz Helsinkov, so dela na utrjevanju zahodne meje Sovjetske unije zdaj dokončana. Trajala so sedem let in so se izvrševala v največji tajnosti. Trdnjavski pas je 50 km širok in so mestoma porušili cele vasi, prebivalstvo pa preselili v notranjost države. V zadnjem času so delali z mrzlično naglico in več mesecev so vse noči dovažali težke topove in ogromno drugega vojnega materiala, šele čim je bilo vse gotovo in pripravljeno za obrambo proti vsakemu napadu z zahoda, se je mogla Rusija spustiti v akcijo na Daljnem vzhodu. Ta trdnjavski pas na zahodu omogoča zdaj Rusiji, da na mandžursko stran lahko pošlje še več čet.
TURKI REMILIT ARIZIR ALI VZHODNO TRAKIJO.
CARIGRAD, 11. avgusta. V zvezi s solunskim dogovorom pripravljajo Turki remilitarizacijo vzhodnotraške nevtralne cone, ki je bila z versajskim mirom od-rejeria ob mejah Turčije, Grčije in Bolgarije. V Odrinu bodo namestili 50.000 vojakov. Predsenik turške republike Ata-tiirk je prejel veliko število zahvalnih brzojavk iz Vzhodne Trakije.
REPUBLIKANSKA OFENZIVA.
PARIZ, 11. avgusta. Po poročilih iz španskih bojišč so pričeli republikanci na severu Katalonije novo ofenzivo in dosegli pomembne uspehe. Prisilili so nacionaliste k umiku.
KITAJCI ZMAGOVITI.
HANKOV, 11. avgusta. Kitajska ofenziva se nadaljuje. Japonci so utrpeli včeraj in danes velike izgube.
NEMČIJA ZANIKA MOBILIZACIJO.
BERLIN, 11. avgusta. Vesti o mobilizaciji dne 15. t. m., ki krožijo po tujem tisku, so le toliko resnične, v kolikor nameravajo nemške oblasti registrirati 'vse vojnoobvezne može z namenom, da se revidirajo in izpopolnijo spiski ter da napravijo ves aparat uporabljivejši.
OBČINSKE VOLITVE NA POLJSKEM.
VARŠAVA, 11. avgusta. Po dolgih letih prve občinske volitve, ki se predvidevajo za jesen, bodo imele tem večji pomen, ker se jih bo udeležila tudi opozicija, ki je parlamentarne volitve leta 1935. bojkotirala. Tako utegne prinesti volilni izid jasno podobo o razdelitvi političnih sil v državi in razčistiti odnošaj prebivalstva do opozicije, zlasti pa do Vitoševe kmečke stranke, ki pripravlja za
15.	avgust velike demonstracije po vs«j državi.
ŠOLSKE REFORME V ROMUNIJI
BUKAREŠTA, 11. avgusta. Rumunsko prosvetno ministrstvo pripravlja novo šolsko reformo, s katero se spremeni večje število gimnazij in licejev v strokovne šole. Prav tako se na novo uredi tudi postopek za upokojitve učiteljev in profesorjev, da bo mogoče namestiti sedaj brezposelne kandidate. Lani je bilo na romunskih gimnazijah in licejih 140 tisoč dijakov in dijakinj, na strokovnih šolah pa samo 50.000. Trenutno čaka na namestitev 6000 učiteljskih abiturientov in 2000 absolviranih filozofov.
BELGIJSKA NEUTIULNOST.
BRUSELJ, 11. avgusta. Udeležba Belgije na nordijski neutralitetni konferenci je izzvala v beljgijski javnosti precejšnje nezadovoljstvo. V javnosti izražena kritika je pokazala, da Belgijci ne odobravajo brezpogojne ne-utralnosti, ampak zahtevajo, tla bodi le načelna. To pomeni, da si mora Belgija ohraniti svobodo, da sc v primeru vojne lahko še vedno odloči tudi za priključitev tej ali oni bojujoči se stranki, ako bi tako zahtevali njeni bitni interesi.
ŽIDOVSKI	ZDRAVNIKI	IN	NEM-
ŠKA VOJSKA.
LONDON,	11.	avgusta.	„Daiy Ex-
press‘‘ poroča, da je Hitlerjeva na-redba, s katero se židovskim zdravnikom prepoveduje izvrševanje pi-akse, v krogih nemške vojske vzbudila nejevoljo. Vojaški	izvedenci	se	sklicujejo na to,	da	v armadi	za	primer
vojne ni dovolj zdravnikov, za 40% manj kol bi bilo potrebno. Islo velja tudi o prepovedi za rimsko-katoliŠke redovnice, da se ne smejo udejstvovali kot bolničarke. S to prepovedjo izpade 38.000 sester usmiljenk, kar se bo občutno poznalo
MLADINSKI SVETOVNI KONGRES MIRU
NEWYORK, 11. avgusta. V času od
16.	do 24. avgusta bo tu drugi svetovni mladinski kongres. Prvi kongres mladine je bil leta 1936 v Ženevi, ki so se ga udeležili zastopniki 36 držav. Naloga drugega kongresa je, da se svetovna mladjna med seboj spozna ter naveže tovariške stike ter se utrdi v duhu medsebojnega spoštovanja. Zaradi tega so bile povabljene na kongres organizacije najrazličnejših svetovnih nazorov, reli* gij in filozofij. V častnem predsedstvu beremo imena: predsednik francoskega parlamenta Herriot, newyorški nadškof lord Robert Cecil, čsl. zunanji minister Kamil Krofta, admiral Byrd itd. V glavnem je kongres posvečen utrditvi svetovnega miru.
PARIZ, 9. avgusta. Namesto umrlega bolgarskega poslanika Batolova bo imenovan za zastopnika Bolgarije v Parizu bivši zunanji minister A. Burov.
Zanimiva kupčija z avtomobilom. Na
notico pod tem naslovom, ki smo jo včeraj priobčili v našem listu, smo prejeli danes od g. Vinka Zorka tole pojasnilo: Dotični avto, ki je bil moja last, ni bil pri avtomehaniku Sinkoviču v popravilu, ampak samo spravljen na. njegovem dvorišču. Avto tudi ni bil zaklenjen. Za prejšnja popravila jaz od g. Sinkoviča do danes še nisem prejel računa. Jaz sem avto odpeljal z dvorišča, ker sem ga prodal vratarju tvrdke »Jugometra« na Teznu. Torej ni res, da sem z avtom pobegnil in da me zdaj išče policija.
v Državna meja v odseku med Ma-renbergom in Dravogradom je z nemške strani zaradi slinavke in parkljev-ke zaprta za živinsko uprego. Od te zapore so najbolj prizadeti mejaši, ki imajo posestva to- in onstran meje.
Obiranje hmelja je po Savinjski dolini mestoma že pričelo. Letošnja letina ne bo tako dobra kakor je bila lanska.
Z motorjem sc. je ponesrečil g.
Ivan Markež s Pobrežja na cesti proti Hočam. Na križišču cest je hoteč sc izogniti nekemu avtomobilu, zadel v železno ograjo. Motor se je razbil, g-Markež pa jc zadobil težke poškodbe.
V	priklopici je imel s seboj tudi ženo in otroka, ki pa se jima na srečo ni nič zgodilo.
Avto poškodoval barako. Neki tovorni avto, naložen z zaboji, ki je privozil iz Rosnerjeve tovarne, je na vogalu Meljske in Motherjeve ulice, zadel ob streho lesene barake in povzročil oko-
li	500 din škode.
V	pijanosti okraden. Delavec France K. je v veseli ženski družbi popival v neki mariborski gostilni. Ko jc naposled samcat odhajal iz gostilne, je opazil, da mu je zmanjkala denarnica, v kateri je imel okoli 600 din. Stvar je prijavil policiji. Sum pada na tisti dve ženski.
Zlato brošo srčaste oblike z vdelanima 2 smaragdoma, je izgubila v novem delu mestnega parka soproga okraj, šumarskega referenta gospa Milka Miklavčičeva. Broša je vredna 3000 dinarjev.
Novo tovorno skladišče v Hočah. Vse
sem od svetovne vojne se je v Hočah pri Mariboru opažala občutna potreba gradnje poslopja tovornega skladišča, .še večja pa je nastala potreba po istem po deloma že dograjeni avtomobilski cesti na Pohorje, s katero se je omogočilo Pohorcem izvažanje lesa. Komisija ljubljanskega direkcije drž. železnic je včeraj prevzela poslopje tovornega skladišča, katerega so zgradili vaščani sam« iz svojih sredstev. Te dni pa bo poslopje slovesno blagoslovljeno ter tako izroče-nu svojemu namenu.
DELO IN DOBRA VOLJA.
BUKAREŠTA, 8. avgusta. Po nem-
škem in italijanskem zgledu pripravlja
tudi romunski socialni minister načrt 0 ureditvi dopusta za delavce, rokodelce i*1 nameščence v obratih. Ustanovila se bo organizacija »Delo in dobra volja« ki bo
v sporazumu s turističnim oddelkom v ministrstvu dela in prometnim ministrstvom, ki bo dalo na razpolago potrebne vlake, prirejala izlete in manjša p tovanja.
Novice
Maribor 1918 - 1938
Velika razstava rasti slovenske kulture v Mariboru
Ko prideš v prvo nadstropje te pozdravijo napisi in zastave Narodne strokovne zveze. Nekaj mi jih je o-stalo v ušesih: »Enakopravnost narodov —• enakopravnokt v narodu!«, »Narodno vprašanje je v prvi vrsti socialno vprašanje.« in drugi podobni. Tu so prikazani tudi podatki o organizaciji in propagandi.
Veliki a dokaj slabo pregledni zemljevidi kažejo mednarodne zveze naših šolskih sester in njih karitativno delo. — žensko društvo je razstavilo obilo bogatega gradiva. V statistikah, slikah in vitrinah vidiš prikazano vse njihovo kulturno-feministično, socialno in propagandno delo. Krasne vezenine, ki jih je razstavil odsek za pospeševanje domače obrti vzbu jajo posebno med obiskovalkami pozornost in občudovanje.
Prve niše na balkonu ima Zveza kulturnih društev. Najprej vidiš tu pregled včlanjenih društev in knjižnic, potem model zložljivega odra, ki je za podeželje izredno primeren.
Iz zbirke plakatov in naslovov izposojenih del spoznaš bogati repertoar, ki ga imaijo naši diletantski odri. Razstavljen je tudi lep vzorec potovalne knjižice.
Pri vhodu 5 skoro razkošno opremljeno razstavo Prosvetne zveze sta dve tabli s statistikami ukinjenega Orla. število elanov, predavanj in sestankov. — Izredno zanimiva, je niša Ljudskega odra z lič-njjni lmsdeli inscenacij, precejšnjo odrsko lifreaturo in garnituro šmink. Nadalje so tu seznami knjižnic in modeli »Slomše-kovih domov« v Slov. Bistrici in Maribo-‘ ru. Posebno zadnji in pa bodoči mariborski stadion vzbujajo veliko pozornost mimoidočih. Saj že sam model predstavlja lepo vrednost! Sploh je videti, da prireditelji tu niso skoparili z denarjem... Pri »Slomšekovem domu« v Mariboru, ki bi naj stal, kjer je danes staro mestno pokopališče, bi omenil še to, da mi moj vodnik ni vedel povedati, kam prideta po tem Mčrtu Oba zaščitena grobova Slomška in Tomšiča. Sicer pa to ni tako važno, modeli so na vsdk način' lepi.
Razstava Slovenske Straže. Pod pomembnim napisom »Kockali so za našo zemljo!« je znana Žolgarjeva karta, ki kaže kako so z mejami zarezali v naše slo
vensko narodno telo. S posebnimi barvami so označene meje, kakor si jih je v začetku svetovne vojne zamišljala Italija, Wilsonov načrt, zamisel Londonskega pakta, črta, do katere so prišli italijanski vojaki, naša sedanja državna meja in najvišje zahteve Italjanov. Na Koroškem vidimo meje med raznimi conami, pas, do katerega je pokazal celo plebiscit slovensko večino ter znano vitanjsko linijo na Štajerskem. Ob obeh straneh karte so slike iz Koroške. Na mizi je knjiga z originalnimi podpisi za Majsko deklaracijo in razna spremna pisma ter slike političnih preganjancev.
Obširna je tudi razstava Sokola. Razen sokolskega tiska, zanimivih telovadnih trofei, klik sokolskih domov, statisk gibanja članstva sta vzbudili mojo posebno pozornost dve stvari: prvo, Pivkova razstava, ki nam prikaže njegovo publicistično delo pred in po vojni s češkim prevodom njegovih znamenitih spominov (v češčini že tretja izdaja) in njegova odlikovanja ter drugo, v razstavi studenške ga Sokola — mala razcefrana knjižica: »Deseti brat «in poleg nje listek: »49 krat izposojeno!« Točneje in jasneje svojega prosvetnega dela ne bi mogli izpričati.
V	zadnjih štirih vitrinah je pod nekaterimi zelo posrečenimi slikami razstavljena delavska kultura: telesna, glasbena, odrska in izobrazbena. Prikazuje ti razvoj telovadnih, oziroma, športnih organizacij, delo glasbenih in pevskih društev, odre »Vzajemnosti« z modelom žižkove inscenacije Remčeve »Magde« ter delavski tisk s slikami socialnih avtorjev.
V	kotu je pribita majhna časopisna notica: prva vest o ustanovitvi narodne vlade v Ljubljani v ruskem časopisu. Koliko vojnih ujetnikov se je prinjej zamislilo! Košček papirja, ki je več kakor dragocen spomin.
In sedaj bi bil v. grobih potezah pri kraju. Izčrpati se razstava sploh ne da. Ko sva z dr. Vybiralom govorila o njej, je rekel, da je tu snovi za tnal miljon član kov. Ni čuda, da sem to ali ono izpregle-dal. Kljub temu pa moram povedati, da sem težko pogrešal razstavo našega gledališča. Se tu ni našlo nič, kar bi se dalo pokazati?	jad.
PREMESTITVE UČITELJSTVA PO LASTNI PROŠNJI.
Ž odlokom ministrstva prosvete so premeščeni: Iz sreza Maribor d. br.: Juršič V. Berta iz Device Marije v Črešnjevec, Zavec K. Marija iz Sv. Miklavža v Slivnico. — Iz sreza Ptuj: Kavčič I. Antonija iz Sv. Urbana pri Ptuju v Št. Janž na Dolenjskem, Pipan B. Dragica iz Runeča k Sv. Martinu na Poh. — Iz .sreza Dravograd: Slana F. Antonija iz Št. Jerneja nad Muto v Stranjice, srez Konjiški. — Jz sreza S1 o v. K o n j i c e: Sodin A. Konrad iz Sv. Kunigunde v Vitanje. — Iz sreza L j utomer: Potočnik M. Irma iz Negove v Kapelo. — Iz sreza Gornji grad:, Obleščak F. Zora iz Šmartna ob Dreti v Sela, srez Kamniški. Iz sreza Slovenj grade c: Miterha-m.er P. Ilza iz Sv. Jošta na Kozjaku v srtiče, srez brežiški,. Prelovec F. Irma iz Velenja v Dolsko, srez Ljubljana okolica Mešl L. Jožefa iz Št. lija pri Velenju v Planico, srez Maribor d. br. — Iz sre-Lendava:	Tominc B. Mira iz
Odraneca v Koprivnico, srez brežiški, Svegel Š. Štefan iz Petišovca v Rečico, Srez gornjegrajski Ranzinger I. Jadviga k; Čent.ibe v Sv. Križ. srez litijski, Gajšek s. Emil ič Motvarjevcev v Gornjo Radgono, Bajlec J. Ivan in Matilda iz Bogojine v Martjance, srez Murska Sobota, °ežan J. Viljem iz Radmožancev v Kne-jHivnik, srez M. Sobota, Čič. A. Ivana iz ‘vanjcev v Bakovce, srez M. Sobota. — sreza Murska S o b o t a: Lapajne Janez iz Budincev v Zamostje, srez Lendava, Šaubah F. Lea iz Krosenjakov-*:a ,v Jarenino, srez Maribor 1. br., Burja j Ljudmila iz Strukovcev v Cankovo. —
2	sreza Brežice: Žigon J. Ljudmila j2 Zabukovja V Loke, srez celjski, Bajec Teodora iz Sv. Antona in Jelšnik L.
•	elena iz Orešja v Sv. Križ, srez Krško, la sreza Šmarje; Hvala D. Anton
iz Žusma v Galicijo, srez celjski, Korbar F. Pavlina iz Kozja v Slatino Radenci, Golež J. Ana, iz Sladke Gore v Sv. Jurij ob Pesnici.
V	M a r i b o r 1. br. pa so premeščeni: Šimrov M. Ana iz Dragatuša, srez Črnomelj, v Cerknico, in Ernih F. Elizabeta iz Hinja, srez Novo mesto, v Sladki vrh.
Proslava 30-Ictnicc Narodne strokovne zveze. Narodna strokovna zveza proslavi 3. in 4. septembra t. 1. v Ljubljani 30-letnico svojega obstoja. V soboto popoldne bo v dvorani Delavske zbornico v Ljubljani slavnostni delegatski zbor, isti dan zvečer pa v dvorani Delavske zbornice akademija in družabni večer. V nedeljo dopoldne bo v dvorani Delavske zbornice manife-stacijsko zborovanje, na katerem bosta glavna govornika g. Rudolf Juvan in g. dr. Jože Bohinjec. V ponedeljek, dne 5. septembra bo NSZ organizirala izlete po Gorenjskem. Udeležbo so tudi že priglasili zastopniki bratske Češkoslovaške delavske zveze iz Prage.
Državna obrtna šola za pletarstvo v Ptuju opozarja vse interesente, ki bi imeli veselje do pletarstva, da zaprosijo za sprejem v državno obrtno šolo za pletarstvo v Ptuju. Ta šola ima značaj nepopolne srednje šole z nižjim tečajnim izpitom. Naloga iste je usposobiti učence obojega spola za pletarske pomočnike. Slednjim pomaga po dovršeni učni dobi tudi do zaslužka, ako ne bi mogli izvrševati pletarstva na svojih domovih. — Učna doba traja tri šolska leta. Šolsko leto prične 1. septembra. V prvi razred se sprejemajo učenci obojega spola, ki so dovršili vsaj dva razreda srednje ali meščanske šole ali šest razredov osnovne šole in so stari najmanj 12 let. Prijave kolekovane s kolekom Din 10.— je vposlati vključno do 3. septembra t. 1.
Vsebovati morajo: 1. krstni list; 2. zadnje šolsko spričevalo; 3. izjavo staršev (varuha), s katero se zavezujejo, da bodo vzdrževali učenca za časa učne dobe in plačali vse stroške, ki bi nastali vsled neopravičenega predčasnega izstopa; 4. potrdilo davčne uprave o višini neposrednih davkov roditeljev. Stanovanje in hrana se dobi v Ptuju od din 200,— mesečno navzgor. Pridnim, podpore potrebnim učencem, se bode po možnosti preskrbello podpore za vzdrževanje. Za podrobnejša pojasnila se je obrniti na upraviteljstvo.
Socialna beda v Košakih — posledica vinogradništva. Občina Košaki je zaradi svojega položaja socialno izredno obremenjena. Prebivalci so večinoma sami viničarji, ki So na starost popolnoma prepuščeni občini. Opaža se občutno pomanjkanje starostnega zavarovanja. Košaška občina izda izmed vseh okoliških občin menda največ za socialno skrbstvo. Kljub temu, da so podpore nizke, izda občina za svoje reveže letno
100.000	dinarjev, saj mora skrbeti za 67 revežev, ki dobivajo redno podporo, za 10 hiralcev in 10 sirot brez starišev. — Brezposelnost je tudi precej visoka. Povprečno je v košaški občini 200 brezposelnih, za katere skrbi občina s posebno podporno akcijo izven proračuna.
Uredite Krekovo cesto v Studencih! Dr. Krekova cesta, ki gre proti koroškemu kolodvoru, je v zelo zanemarjenem stanju. Baje pa to ni krivda studenške občine, ker je to cesto prevzela banska uprava kot železniško dovozno cesto. Za ureditev te ceste so dolžni prispevati banska Uprava, sreski cestni odbor železniška uprava in okoliške občine. Do-čim so okoliške občine takoj pripravljene dati svoj delež za popravo ceste, se ostali ne zganejo. Prebivalstvo želi, da to cesto že končno urede.
o. Drzen vlom je bil izvršen v. stanovanje g. Srečka Hernaha pri Sv. Ožbaltu v Dravski dolini. Vlomilci, za katerimi doslej še ni sledu, so odnesli za 5000 Din denarja in drugih vrednot.
1	Služba ccstarja na banovinski cesti Dramlje—Špitalič—Žiče za progo od km 5'5 do km 11'8 je razpisana. Rok za vlaganje prošenj je do 10. septembra t. 1. Pogoji so objavljeni v uradnem listu.
Vpisovanje v Enoletni trg. tečaj »HERMES"
Temeljito strokovno trgovsko izobrazbo si pridobite na ..Hermesu" Enoletnem trg. tečaju v Mariboru. Prijavite se čim-preje ravnateljstvu „Hcrmesa“ Maribor, Zrinjskega trg 1. Zahtevajte prospekte! Vpisovanje dnevno
n. Dr. Beneš častni občan srbske občine. Bunardžinska občina v skopljanskem okraju je izvolila predsednika češkoslovaške republike dr. Beneša za svojega častnega občana.
n. V Nišu bodo postavili doprsje Nikole Pašiča in Todorja Milanovica, zaslužnega in narodnega niškega javnega delavca. Iniciativo za postavitev spomenika je dalo ministrstvo socialne politike.
n. Temeljni kamen za novo meščansko šolo so položili v Starem Sivcu. Svečanostim je prisostvoval g. minister Maga-raševič.
n. Nizozemci na Plitvičkih jezerih.
2-t Nizozemcev sc je te dni vozilo z avtobusom po Liki. Ogledali so si Plit-vička jezera, kjer jim jc tako ugajalo, da so se vkljub slabemu vremenu zadržali tam ves dan. V Crikvenico so se vrnili preko, Otočca. Lepote krajev so jih iznenadile.
n. Madžarski zdravniki in novinarji bodo te dni posetili jugosl. kopališča Varaždinske Toplice in Slatino Radenci.
n. Ilišnc zadruge v Jugoslaviji proučuje ameriški učenjak univ. prof. Philip Mosely. Sociolog se mudi pri nas že dve leti. Ta čas se je naučil srbsko-hrvatski jezik in si tako odprl pot k neposrednim virom za pronča-vanjc zadrugarstva: prihaja naravnost h kmetom, ki od njih zve vse ono, kar ga zanima. Obšel je že vsa stara naselja v Dalmaciji in Bosni. Svoje izsledke objavlja v ameriških znanstvenih revijah, ki jih bo na koncu zbral, predelal in izdal v samostojni knjigi. Učenjak je še mlad: slar je šele 35let.
n. Proga Sarajevo—Brod dobi motorne brzoviake. Železniška uprava bo uvedla na progi Sarajevo—Brod mo-
torne brzoviake. Na ovinkih bodo izravnali proge, ker so motorni vagoni daljši od običajnih. Strokovnjaki menijo, da bodo vozili motorni vagoni na progi že v pričetku prihodnje letne Luristične sezone. Cas vožnje iz Zagreba do Sarajeva se bo skrajšat na 9—10 ur.
n. Eksplozija v sanatoriju na Kie-novniku. Ob priliki montiranja novega sterilizacijskega stroja je eksplodiral kotel. Po sanatoriju je nastalo precejšnje vznemirjenje; iz prostorov kjer so bili ponesrečenci, pa so še zaslišali klici na pomoč. Vroča para je oblila tri zagrebške monterje, ki so zadobili vsi težje opekline. Prvo pomoč so jim dali v sanatoriju, pozneje pa so jih prepeljali v Zagreb. Oblasti so uvedle preiskavo.
n. Odtrgalo se je 25 vagonov. Na progi Ripanj - Beograd so se odtrgali vagoni in se s silno naglico zaleteli na Kijevski postaji v tovorne vagone. Škodo cenijo na 20.000 din. Smrtnih žrtev ni bilo.
n. Tudi v Splitu sc je pojavila slinavka, čeravno po 20 letih. V splitski klavnici so zasledili slučaj slinavke. Voli so bili kupljeni v Sinju, kamor so jih privedli iz Bosne. Živina se je okužila z okuženim senom in repo. Repo za živino so vozili iz Osijeka.
n. Povišanje plač. Karlovška obči na je povprečno 200 din povišala plače začasnim občinskim nastavijencem; za one z večimi službenimi leti še višje. Eksistenčni minimum je povišan na 800 din.
n. Pes mu jc razgrizel spodnjo ustni*
co. Na Trešnjevki v Zagrebu jc napadel pes delavca Lazara Valenta in mu razgrizel spodnjo ustnico. Delavec se je z veliko muko otepe! psa. Poslali so ga v Pasteurjev zavod.
n. Žito jc zgorelo. V somborski okolici so napravili požari do 400.000 din škode. V čarugu je zgorela večja količina pšenice vredna 100.000 din, enako v Kutošu vredna 250.000 din. Požar na posestvu Milana Curciča je napravil okoli 30,000 din škode; izgorela mu je tudi mlatilnica. Oblasti so uvedle preiskavo, ker sumijo, da bi bil zadnji požig, podtaknjen.
n. Strahovit padec cen bolhača. Kakor
je znano, gojijo po vsej Dalmaciji, zlasti v okolišu Splita in Makarske, v velikem obsegu rastlino buhač (bolhač), kar je prinašalo prebivalstvu lepe dohodke, zlasti v prvih povojnih letih, ko je bilo veliko naročil iz inozemstva in je izvoz na-rastel na 60 do 70 vagonov letno. Takrat je tudi cena dosegla rekordno višino
10.000	din za kilogram. V zadnjih letih pa je vsled konkurence japonskega bol-hača izvoz čedalje bolj nazadoval in s tem padala tudi cena, ki se danes giblje okoli 350 din za kg. Za naše narodno gospodarstvo predstavlja vsekakor važen problem, kako spet podvigniti izvoz bol-hača, ki daje prašek za zatiranje mrčes, znan pod imenom caherlin.
n. Naši žrebci na mednarodnem turnirju. Na velikem mednarodnem jaha-škem turnirju v Aachenu, ki bo te dni, tekmujejo tudi naši lipicanski žrebci. Na povabilo iz Nemčije je poslala državna žrebčarna Petrovo na turnir 20 žrebcev in 20 lahkih, jahačev iz jahaške šole v Kutjevu.
n. Konoplja strupena za ribe. V potoku Gliboki, okraj Koprivnica, ki je zelo bogat na ribah, so kmetje namakali konopljo. To je vodo tako zastrupilo, da je poginilo več tisoč rib, vmes somov, težkih 5—7 kg. Glavarstvo v Koprivnici je poslalo orožnike, ki so prisilili kmete, da so pobrali iz potoka konopljo. Glavarstvo je dalo tudi ponovno razglasiti, da je namakanje knoplje po potokih strogo prepovedano.
n. Toča uničuje vinograde In setev. Zadnje dni so bile velike nevihte v Slavonskem Brodu in okolici, v Hrvatskem Zagorju, v okolici Varaždina in v Bosni, zlasti v bližini Sarajeva. Poleg toče, ki uničuje plodna polja, ubija strela ljudi* živino, ovce ih zažiga kmečke domove.
n. Kurjača »Samoborca« je ubila strela, ko se je pred.nenadno nevihto zatekel pod oreh na dvorišču hiše, kjer je prenočeval z ženo in otrokom. Prišel je na neko proslavo, ker je pa bilo v sobi soparno, se je šel hladit na dvorišče. — Zjutraj ga je našla žena pod orehom mrtvega.
mmt
aML— ri •Satafi
»V e č e r n i K«
Y	M a r i b’ o r u dne 11. VITI. 1938.
Maribor
Praškim pevcem v pozdrav!
Danes, dne 11. t. m. bodo ob pol 9. url zvečer peli v dvorani Grajskega kina v Mariboru solisti praškega konservatorija češkoslovaške in jugoslovanske narodne pesmi.
Ko je pred mesecem bratska Praga sprejemala jugoslovanske goste, je vsa zelena in ovenčana drhtela od pričakovanja, ljubezni in sreče. Kot prešerna nevesta se nam je smehljala in vabila v svoje zapeljivo naročje. Vsepovsod je ovenela navdušena slovanska pesem, vsepovsod so Čehi in Slovaki objemali svoje brate s slovanskega juga. Tisti slavni sokolski dnevi so nam bili dnevi velikega spoznanja: iz globine duš smo začutili resnično, večno slovansko bratstvo ter ga povezali v eno samo mogočno manifestacijo za mir, demokracijo in skupnost sIoyanskih sil. Mi, jugoslovanski Sokoli, smo doumeli veliko misel velikih dni, občutili pa smo tudi toplo ljubezen, s katero so nas v Pragi obdali in nam napolnili srca. Ponesli smo češkoslovaška izrečena ter neizrečena spo-
ročila onim v domovini, ki niso mogli v zlato Prago, v Atene ob Vltavi, pa so nas v duhu spremljali na našem ponosnem pohodu po Češkoslovaški in mislili z nami. Vrnili smo se z zavestjo, da smo okrepili edinstvo severnih in južnih slovanskih narodov, v naših dobah trko potrebno kakor morda še nikoli doslej.
Danes, ko prihajate tridesetorica izmed milijonov, ki so nas prisrčno sprejemali v nepozabnih julijskih dneh in potrdili našo vero v slovansko moč, obnavljamo prelepe spomine na prizore, katerih ne vidimo povsod in ki so v zgodovinskem vrenju redki. Pozdravljamo vas iz srca z željo, da se počutite pri nas kakor doma pod mogočnimi Hradčani, Krkonoši ali Tatrami. Zapojte nam svoje mehke pesmi, da bomo začuli odmeve skrivnostnih logov in gajev, katerim je prisluškoval nesmrtni Smetana in iz njih doumel vso veličino, veselje ter bolest svoje bogate domovine. Mi, ki nam zgodovina v svojem toku kuje podobno usodo kakor vam, vam kličemo iz polne duše: Dobrodošli v obmejnem Mariboru! Nazdar!
Sprejmi češkoslovaških pevcev
Včeraj ob 17.20 so se pripeljali v naše mesto konservatoristi iz bratske Češkoslovaške, da nas seznanijo z lepo češkoslovaško pesmijo. Prebivalstvo je bratom pripravilo lep sprejem, čeprav so nastale zmešnjave, s katerim vlakom pridejo. Prav top k) je pozdravil goste predsednik Jč lige g. min. dr. Kukovec. Odgovoril mu je g. prof. Dediček in se zahvali! za prisrčen sprejem. Konservatoristi so zapeli, nato pa so se takoj seznanjali z našimi akademiki. Po kratkem razgovoru so se odpeljali v Dijaški dom, kjer bodo tudi prenočevali. Pokažimo z obiskom koncerta, da znamo ceniti važnost kulturnih in bratskih stikov.
m. iz sodnijskc službe. Za predsednika okrožnega sodišča v Mariboru je imenovan g. Adolf Hudnik, sodnik okraj, sodišča v .Ljubljani, za namestnika drž. tožilca v Mariboru pa g. Karol Košenina sodnik v Slov. Konjicah. Oficial pri okrajnem sodišču v Mariboru g. Ivan Uršič je imenovan za višjega oficiala.
Odlikovanje. Predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš je odlikoval g. Antona Krejčija, ravnatelja tvornice za dušik v Rušah, v priznanju njegovih zaslug za jugoslov.-češkoslovaško jzbližanjc v redom Belega orla 3. stopnje.
f Studenška občina razstavlja. V /etih 1918 in 1919 se je v Studencih zbirala najbolj anacionalna skupina, ki je ogrožala Maribor. Tekom 20 let se je položaj temeljito spermenil. Zato je studenska občina čutila dolžnost, da svoj razvoj in napredek nazorno pokaže s samostojno razstavo v okvirju razstave »Maribor 1918—1936.« Osem diagramov, ki jih je izdelal domači šolski upravitelj g. Julij Kontler, prikazuje porast prebivalstva, krajevno narodno življenje, gradbeno delavnost, proračune in socialno skrbstvo ter razvoj šolstva. Deška ljudska šola v Studencih je bila že od leta 1926. znana kot moderni reformna šola, kar je največja zasluga učitelja gosp. Ernesta Vranca, ki je spisal več pedagoških knjig
o	preosnovi jugoslovanskega šolstva. Imenovani je bil ob razpisu za najboljši učni načrt v državi nagrajen s prvo nagrado. Razni grafikoni prikazujejo porast šolske mladine in njihove uspehe vse pod devizo »Delavski otrok je nadarjen«. Tudi delo Ljudske univerze v Studencih je na tej razstavi prikazano, saj je znana kot najbolj Uspevajoče podeželsko ljudsko izobrazovališče. Razstava studenške občine je tem večjega pomena, ker je ta občina edina izmed okoliških samostojno razstavila na letošnjem Mariborskem tednu. I. G.
m. Nemški filmski režiser v Mariboru.
V	Maribor je prispel znani filmski reži-
ser kulturnih filmov g. Herman Winter iz Monakovega. Snimal bo Maribor in okolico za kulturni film, ki bo gotovo mnogo koristil tuj. prometu. Režiser Winter je te dni filmal tudi Zagreb za kulturni film. Eden njegovih najboljših kulturnih filmov se bo te dni predvajal v Grajskem kinu v Mariboru.
m. Poročila sta se v staro-katoliški cerkvi v Mariboru nedavno krščena in birmana gdč. Rožica Marija Gosti iz Mur. Sobote in g. Ivan Jurjevčič mehanik drž. železnice v Ljubljani.
m. Izletniki iz Bruslja na Mariborskem tednu. Včeraj je prispel velik avtobus z izletniki iz Bruslja. Turisti so si ogledali Mariborski teden in se zelo pohvalno izrazili o prireditvah.
m. Redni občni zbor Zveze naprednih jugoslovanskih starešin bo v pondeljek 15. t. m. ob 9.30 v II. nadstropju Narodnega doma v Mariboru. Po občnem zboru bo skupno kosilo, popoldne pa skupni avtobusni izlet v mariborsko okolico. — Podroben spored je razviden iz okrožnice, ki so jo prejeli vsi člani. Potrebno je, da se člani obeh v Zvezi združenih akademskih starešin društev »Jadrana« in »Triglava« te prireditve v čimvečjem številu udeležijo, in na ta način navežejo bližnje stike. Izvenljubljanski tovariši naj pošljejo svoje prijave na naslov: dr. Fran Lipold, odvetnik, Maribor, Cankarjeva 1.
m. Protiplinska razstava je v Mariboru deležna velike pozornosti. Razstava je na koroškem kolodvoru in je odprta do vključno 15. t. m. dnevno od 8. do 12. ure. Obiskovalcem tolmači strokovnjak vse zanimivosti te važne razstave.
m. Brivski mojstri se bore za odpravo mojstrskih izpitov. Ker more danes postati mojster vsak pomočnik, če le ima potrebni denar ne oziraje se na prakso, se brivski mojstr iodločno bore za odpravo mojstrskih izpitov. Zahtevajo uvedbo 10 letne pomočniške dobe. Tako bo zmagala sposobnost ne pa denar.
m. Mariborski Okrožni odbor obrtnih združenj je podal ostavko. Na zadnji seji Okrožnega odbora obrtnih združenj v Mariboru je podal Celokupni odbor s predsednikom g. Franjom Novakom na čelu ostavko. Banska uprava bo imenovala likvidatorja Okrožnega odbora. Nedavno je banska uprava zahtevala, da skliče Okrožni odbor obrtnih združenj v Mariboru občni zbor z edino točko dnevnega reda: razid okrožnega odbora. Radi tega je celotni odbor podal ostavko.
m. Kamnica. Tukajšnja podružnica CMD je z uspehom uprizorila preteklo nedeljo na prostem narodno igro s petjem »Divji lovec«. Vsi igralci so rešili dano jim nalogo kar najbolje. Zelo razveseljivo je dejstvo, da se je podružnica CMD v Kamnici zbudila k novemu živ-
ljenju ter čestitamo vsem, ki imajo za-* sluge pri tem.
m. Brivnice in česalnlce bodo odprte v nedeljo 14. t. m. od 7.30 do 13. ure, v ponedeljek pa zaprte ves dan.
m. Redka atrakcija na lovski razstavi. V soboto, 13. t. m. od 14. do
18. ure popoldne bo lovski paznik Srečko Ciuha iz Sv. Lenarta v Slov. goricah obiskovalcem lovske razstave Mariborskega tedna pokazal dve mladi živi vidri in štiri žive pižmovke.
m Velika dobrodelna tombola. Krajevni odbor Združenja vojnih invalidov v Mariboru priredi v nedeljo 2. oktobra ob 14. uri na Trgu svobode svojo tradicionalno veliko dobrodelno invalidsko tombolo, katere dobiček je namenjen v korist in podporo najrevnejšim vojnim žrtvam za božičnico. Ker je prireditev socialnega in humanega pomena, prosimo celokupno javnost, da to akcijo materialno in finančno podpre. Društva in ostale korporacije pa še posebno prosimo, da na ta dan ne prirejajo veselic ali podobnih prireditev.
4 Nova ureditev odpiranja in zapiranja trgovin. Združenje trgovcev za mesto Maribor opozarja svoje člane, da stopi dne 16. t. m. v veljavo nova uredba Kr. banske uprave o odpiranju in zapiranju trgovin z določbo, da smejo biti v Mariboru vse trgovine odprte v mesecih juliju in avgustu od VA do 12. in od 15. do
19. ure. V ostalih mesecih pa od 7% do 12. in od 14. do I8V2 ure. Izjema velja edino za delikatesne trgovine v toliko, da smejo obratovati zvečer do 20. ure. Kupujoče občinstvo se naproša, da si v navedenem času preskrbuje svoje potrebščine, ker je trgovstvo obvezno držati se oblastvenih predpisov.
* Danes zvečer bo v dvorani Grajskega kina najpomembnejša kulturna prireditev letošnjega Mariborskega tedna na glasbenem področju, nastop opernih solistov praškega konservatorija. Zaradi velikega zanimanja svetujemo vsem, ki jih vabi umetnost in kliče dolžnost na ta koncert, da si preskrbe vstopnice že vnaprej pri blagajni kina.
* Velika tombola JS dne 15. avgusta na Trgu svobode. Glavni dobitki avtomobil Opel, motorno kolo, moderna spalnica, radio-aparat, harmonika Itd. Tom-bolske karte po din 5.—.
* Združenje trgovcev za mesto Maribor ponovno opozarja, da bodo mariborske trgovine prihodnjo nedeljo dopoldne odprte, v ponedeljek pa ostanejo ves dan zaprte.
* Kam na praznik, dne 15. avgusta? Z modernimi avtokari „Putnika“ Ma-ribor: v Rogaško Slatino din 50‘—„ v Celovec (Vrbsko jezero) din 120'—* Takojšne prijave pri »PUTNIKIT Maribor,
Kultura
Stanislavski
Te dni so bili vsi svetovni listi polni člankov o velikem ruskem režiserju Stanislavskem, ki je v svojem 75 letu umrl kot sivolasi voditelj svojega Hudožestvenega teatra. Zgodovina gledališč pozna malo tako popularnih odrskih umetnikov, kakor je bil Stanislavski. Nešteti telegrami iz vsega sveta, ki jih je dobilo njegovo gledališčeč so za to jasen dokaz, kajti danes si ne moremo predstavljati odrskega človeka, ki bi mu bito ime in delo velikega Rusa neznano; saj pomen ja začetek in obenem višek umetniške smeri, ki si je z;«jim priborila doma in kmalu potem tudi po svetu splošno veljavo: to je umetniški realski realizem, ki se je stopnjeval do pravega naturalizma.
Stanislavski je bil sm enega najboga-tojših moskovskih tekstilnih magnatov, a: kljub temu si je znal s svojo umetniško silo priboriti spoštovanje pri sedanji ruski vladi, ki ji njegovo ni moglo biti posebno simpatiččno. Dobil je celo najvišje roško odlikovanje, s katerim danes odlikujejo posebno zaslužne umetnike, na-strv: »narodni umetnik.« Imel je tudi vsa tiha podporo nske vlade, ki ni štedila z denarjem za njegove drage inscenacije, Čeprav se je sam Stanislavski šele pozno odtočil za sedanji sistem.
Njegovo delo »Moje življenje v umetnosti«, kjer opisuje svojo umetniško pot >n «**>je luasjfljj&o dožMianic pisatelje-
vih del, je postalo klasična umetniško .vzgojna knjiga, iz katere črpajo mladi režiserji po vsem svetu.
Literatura o njem je izredno bogata. Celo pri nas je pisal o njem Bratko Kreft
V	»Mladini« in »Ljubljanskem zvonu«.
jad.
Dekretirana umetnost
Ob priliki velike umetniške razstave v Motiakovem je objavila »Frankfurter Zeitung« obširno poročilo o Goringovi mojstrski slikarski šoli v Kronenburgu, v kateri se goji »prava nemška umetnost«. To poročilo in to šolo apostrofira zelo duhovito curiška »Die Weltwoche«, ki pravi med drugim: »Nekoč smo gradili pivnice s pisanimi okni, renesančnim pohištvom, vsem mogočim kičem in kozarci z rožicami in banalnimi napisi na njih, danes pa gradimo v tem stilu umetniške šole. Oba pojava izvirata iz iste mentalitete, in slike, ki prihajajo iz te staronemške umetniške šole, niso prav nič boljše kakor je bil duh, ki je prihajal nekoč iz staronemških pivnic.«
Toda Kronenburg ne vzgaja samo take nove umetnosti, ampak se tudi sam vrača v »pristno nemštvo« s tem, da je zamenjal »tuje« moderne električne svetilke s staronemškimi kovanimi laternami. Vsa vas je spremenjena v »Meistersin-ger-Kulisse von Anno dazumal«. In Ernst Glaser pravi: »Kdor hoče spoznati uspehe te vrste umetnosti, naj odpre katerokoli nemško ilustrirano revijo zadnjih tednov. Spoznal bo, da se je tretji rajh
prostovoljno izločil iz evropskega kulturnega življenja in se zadovoljuje s sladkim kičem, ki se nemalokdaj izgublja celo v enostransko pornografičnost.«
Ta sodba ni osamljena. Take in podobne besede čitamo lahko dan za dnem po časnikih in časopisih Evrope. Umetnost, ki jo hoče z dekreti ustvariti nova Nemčija v nasprotju z novo Italijo, ki pušča umetnosti še vedno svobodna pota, ni in ne more biti več umetnost. Kajti umetnost je svobodna ali je pa ni! Skoraj vse na svetu se da obleči v uniformo, samo umetniško ustvarjanje nikoli, ker tisto, kar se iz tega rodi, je umetnostna karikatura. Te nespremenljive resnice bi se morali zavedati tudi mi v Jugoslaviji, da se ne bi morda našli ljudje, ki bi hoteli posnemati nove nemške smeri, saj smo prav mi tako neverjetno zelo navdušeni za vse kar je tuje, da bi radi posnemali tudi afriške črnce, le da nam ne bi bilo treba ustvarjati iz lastne narodne bitno-sti, ki je gotovo najdragocenejša vrednota, ki jo imamo.	—r.
k. Stanislavski je izdal tik preči smrtjo drugi del svojih spominov pod naslovom: »Igralčevo delo na samem sebi«.
k. Češkoslovaško-bolgarska kulturna vzajemnost. Praški vsesokolski zlet in kongres Penklubov je poglobil tudi te stike. Razen obširnih poročil, ki sta jih pisala v bolgarske liste pisatelja N. Don-čev in K. Hristov je na novo vzniknila misel o bolgarski knjižnici v ČSR in o češkoslovaški knjižnici v Sofiji.
k. Razstava prepovedane godbe. V
Monakovem imajo sedaj tudi razstavo prepovedane godbe. Razstavljene so partiture in gramofonske plošče del, ki jih današnji Nemci proglašajo kot »iznakaženo umetnost«.
k. Društvo za gojenje nemškega demokratičnega glasbenega življenja so
ustanovili v Brnu. Orkester bosta vodila dirigenta Otto Lustig in Hans Schimmer-ling. Prvi koncert, na katerem bodo igrali tudi Mendelsohnovo tretjo simfonijo, bo že v začetku oktobra.
k. Nova Tintorettova slika. Pri obnav-, ljanju oltarja župne cerkve v madžarski vasi Vardomb so odkrili, da je glavna slika originalno delo slavnega italijanskega mojstra Tintoretta. Slika pride po očiščenju v budimpeštanski muzej.
k. Planinski vestnik, 7—8. Izšla Je najnovejša dvojna številka tega zanimivega, dobro urejevanega in odlično opremljenega planinskega časopisa. Zvezek obsega poleg več črtic tudi nekaj prav lepih fotografij.
k. Goethe med Romun!. V Bukarešti je izšla Goethejeva biografija. Napisal jo je San Giorgio.
k. Ruski pisatelj Aleksander G. Maly-škln, pisec romanov o ruski državljanski vojni (»Padec Daira«) je umrl v MoskvL
k. J. K. Strakaty, znani češki publicist,
je izdal svoje tri nekrologe dr. Ivanu Lahu, Andreju Gabrščku in G. Ustojlču, ki so izšli v 5—6 štev. J.-čsl. revije kot Eosebeji odtisA
Spori
s. Štafetni tek skozi mesto. Štafetnemu teku. ki je bil včeraj ob 19. uri po mariborskih ulicah, je z velikim zanimanjem sledila množica gledalcev, ki se je zbrala ob cestah in na Trgu svobode, kjer je bil cilj. Borba je bila do konca zanimiva, ker se je šele v zadnjih metrih posrečilo izvrstnemu Rapidovemu tekmovalcu dr. Musniku uiti dobro razpoloženemu Smer duju. Rapidova štafeta je nastopila v postavi Robert, Kramer, Oton, Les, Badl, Klanfer, dr. Musnik in je dosegla čas 4;06:04. Železničar je ostal drugi v postavi Skok, Hlade, Krančič, Ledinek, Dranic, Muravs in Smerdu s časom 4:7. Prehodni pokal Mariborskega tedna si je priboril torej SK Rapid, dobil pa je tudi lepo plaketo, dočim so se morali Železničarji za letos zadovoljiti s spominsko plaketo.
s. Naša mednarodna plavalna srečanja. Pravkar nastopata za državne barve v Wembleyu pri Londonu naša rekorderja Cerer in Ziherl. Za 21. in 22. t. m. je predvidena meddržavna tekma Jugoslavija : Zapadna Nemčija v Kolnu.
V	Trstu se bosta pomerili 10. in 11. septembra damski ekipi naše države in Italije. Že za teden pozneje pa je napovedan dvoboj naših plavačev z italijanskimi v Genovi. To bo povratna tekma na našo zmago na Bledu. Juniorsko državno prvenstvo bo 20. in 21. t. m. v Novem Sadu.
s. Naši veslači bodo pokazali svojo le-t tošnjo formo na državnem prvenstvu, ki bo v soboto in nedeljo v Smederevu na Donavi. To je obenem izbirna tekma za državno reprezentanco, ki bo nastopila 2.—4. septembra za evropsko prvenstvo v Milanu.
s. V nedeljo 21. avgusta se bo vršilo kolesarsko državno prvenstvo prvorazrednih vozačev na progi Ljubljana—Zagreb. Start je v Ljubljani, cilj v Zagrebu. Propozicije dobite pri g. Otmarju Ferrariju, Zagreb, Vukovičeva 3, kjer se tudi prijavite najkasneje do 18. avgusta.
s. Kaj pa naš hokey? Prav je, da že
zdaj pomislimo na zimski šport, ne pa zadnji trenutek, ko bodo tekme pred vrati. V lanski sezoni se je hokey zelo razmahnil, posebno v Sloveniji in v nekaterih krajih Hrvatske. Vendar je slabo finančno stanje preprečilo mednarodne nastope, v katerih bi naši talentirani igralci največ pridobili. Tako siromašni smo, da niso vpisani niti v mednarodni hokeyski zvezi, ki je v Bruxelesu in zato tudi nimamo pravice sodelovati na zimskih olimpiadah. Nujno potrebno je najti denarne vire, da se ne bo zgodilo tako kot lani, ko je savez prejel vsega skupaj ■— din 1000 podpore.
Gospodarstvo
Bilanca tvornosti Maribora
Veliko zanimanje za VII. Mariborski teden
Letos je spored prireditev v okviru Mariborskega tedna izredno pester in bogat.	*
Posetnik, ki si ogleda niz razstav, ki vse ponazorujejo tvornost Maribora in njegovega zaledja, res ne ve, čemu in komu bi dal prednost. Pestrost, smotre-na nanizanost, obenem pa solidno prikazanje sadov našega dela in napredka, to so glavne prednosti razstav letošnjega Mariborskega tedna.
Splošno pozornost zbuja letos tekstilna razstava, ki jo zlasti odlikuje okusnost aranžerja in pa pestrost izdelkov, od najcenejšega blaga do najfinejših svilenih tkanin, ki pričajo, kakšen razmah je ta važna panoga naše industrije že zavzela. Za nas je ta razmah tem bolj razveseljiv, ker zaposlujejo tekstilne tvor-nice v Mariboru in okolici mnogo tisočev našega delovnega ljudstva in so mnogo (pripomogle k temu, da se je brezposel-inost nekoliko ublažila. Zanimiva je tudi j splošno industrijska razstava, kjer postaja gledalec pozoren zlasti v oddelku za razne kovinske izdelke in v razstavi Mariborske tiskarne, ki učinkuje s svojimi solidnimi, na višku sodobne grafične obrti stoječimi izdelki. Velika obrtna razstava prikazuje plodove neumornega dela naših rokodelcev. Opaža se veliko t zanimanje za lepo in solidno izdelano ! pohištvo, za izdelke ročnih del naših
1	žena in deklet in za umetnostno obrt, ki je tu kaj bogato zastopana. Nič manj okusno ni razvrščena trgovska razstava, ki se je udeležujejo naše' najbolj znane in solidne tvrdke.
Poglavje zase je tujskoprometna razstava, ki je vsako leto najučinkovitejša propaganda za posečanje naših, na naravnih lepotah tako bogatih krajev. — Razstava »Cesta« je za Maribor nekaj novega in je sedaj tem bolj aktualna, ker se povsod snujejo načrti in iščejo sredstva za izvedbo velikih del, ki naj temeljito zboljšajo naše cestno omrežje. Saj brez dobrih cest ni tujskega prometa.
Razstava narodnih noš učinkuje izredno plastično in je v tej mnogoličnosti doslej še ni bilo videti. Razstava preprog, kakor tudi vezenin in drugih izdelkov rokotvornosti zanima zlasti naše ženstvo, ki se kar ne more nagledati umotvorov, ki so jih polni razstavni prostori v obeh šolskih poslopjih ob veseličnem prostoru. Razstava naših emigrantov »Nanos«, filatelistična razstava, fotoamaterska razstava itd. niso nič manj deležne splošne pozornosti, zlasti velja to za gostinsko razstavo, ki priča, da je gostinstvo pri nas zavzelo že zelo visoko stopnjo.
Razstavi vozil in malih živali zbujata zlasti pozornost našega kmeta, ravnota-ko tudi čebelarska razstava, ki jo je priredila podružnica Slovenskega čebelarskega društva ob svoji dvajsetletnici. — Prijetno ozadje veseličnega prostora tvori vrtnarska razstava, kjer se zlasti odlikuje mojster Jemec, ki je v kratkem času znal pričarati vrt tem v tihem kotičku med obema šolskima zgradbama. Menda ni treba posebe naglašati, da je tudi našemu vinogradništvu in sploh poljedelstvu odkazan poseben časten prostor.
Jubilejna razstava »Maribor 1918-1938« je nameščena v vseh unionskih prostorih ter je letos središče vseh prireditev gospodarskega in kulturnega značaja. D.
la v Dravski banovini, izvzemši poletne vrste. Računa se 2500 do 3000 vagonov za izvoz, iz srbijanskih proizvodnih krajev pa preko 1000 vagonov. — Pričakuje se, da bo kljub suši trgatev dobra. Grozdje je zlasti dobro obrodilo okoli Smedereva na Fruški gori.
Glede plasiranja našega sadja v inozemstvu je važno, da pričakujejo letos precej slabo letino v češkoslovaški, Nemčiji, Švici, Franciji, Angliji in drugih državah. Z druge strani pa so nam z zadnjimi trgovinskimi pogodbami zagotovljeni ugodni pogoji za izvoz.
Akcija za kolektivno obrtno zadrugo
Maribor, 11. avgusta.
Kakor je znano obstojajo sedaj poleg prostovoljnih obrtnih združenj in društev tudi prisilna združenja ali zadruge posameznih obrtnih strok. Trgovska zbornica je nedavno pokrenila akcijo za ustanovitev enotne skupne zadruge vseh panog obrtništva. Zato je izdala apel na vse zadruge, da o tem razmišljajo in sklepajo.
Med prvimi, ki sledi temu apelu, je Zadruga brivcev in frizerjev v Mariboru. Ta je sklicala za 28. avgust v Celje anketo vseh zadrug. Prišli bodo delegati iz Maribora, Celja in Ljubljane. Na tej anketi bodo sklepali o strnjenju vseh obrtnih zadrug v enotno zadrugo za celo banovino. Vse dosedanje zadruge bi bile sekcije novoustanovljene kolektivne obrtne zadruge. Seveda so proti ustanovitvi te zadruge one obrtne zadruge, ki so zmožne samostojnega življenja, do-čim bi bila taka skupna zadruga za manjše neprecenljive vrednosti. Zanimanje za anketo je . veliko. Vodil jo bo načelnik mariborske brivske zadruge g.'Franjo Novak.	I.	G.
LETINA GLAVNIH VRST SADJA
Po uradnih poročilih bo letos dobra, in izgledi za izvoz v tujino so zelo povolj-ni. Stanje sadovnjakov in vinogradov je v primeri z lanskim letom naravnost odlično, in če ne bo kakih izrednih elementarnih nezgod, bo sadje prvovrstne kvalitete. — Posebno dobro so rodile s 1 i-v e, za katere se računa, da jih bo Jugoslavija izvozila 1500 do 1800 vagonov suhih in preko 3000 vagonov svežih sliv.
—	Jabolka so posebno dobro obrodi-
g. Dobave. Zbornica za TOI objavlja spisek raznih javnih ustanov, ki razpisujejo dobave, licitacije, prodaje itd. Spisek je interesentom v našem uredništvu na razpolago.
g. Žetev pšenice je v Jugoslaviji sedaj povsod končana. Po poluradnih podatkih znaša pridelek 25 do 26 milijonov metrskih stotov, kar bi odgovarjalo nekako
250.000	vagonom. Kakovost je povsod prav dobra in se za najboljše blago ponekod giblje teža med 80 in 85 kilogrami za hektoliter.
g. Čaj se draži. Na amsterdamskem tržišču se je čaj zadnje tedne začel dražiti. V preteklem tednu so cene poskočile za 2 do 3 cente pri funtu. Veletrgovci kupujejo precejšnje zaloge, ker računajo z nadaljnjim dvigom cen.
g. Gradba jadranske železnice proge Črnomelj-Vrbovsko, se v kratkem začne. Razpisana je licitacija prvega dela v dolžini 8.84 kilometrov.
g. Slabi izgledi za letošnji fižol. Po vesteh iz Beograda bo letos slaba letina za fižol. Računajo, da ga bo za 30—40% manj kot lani. Vzrok je predvsem iskati v veliki suši v nekaterih predelih države.
g. Ogromne množine neprodanih kož so
se nakopičile v Bosni, zlasti v Sarajevu, ker jih trgovci ne morejo oddati usnjar-nam. Vzrok je v tem, da je zopet že delj časa prepovedan izvoz sirovih kož v klirinške države. Posledica tega kopičenja kož je padec cen, ki so v par mesecih nazadovale od 9.50 na 6.50 dinarjev za kilogram. Na merodajnih mestih so že večkrat bile intervencije, naj bi se zopet dovolil izvoz kož v klirinške države, vendar so bili vsi koraki doslej zaman.
Šah
š. V drugem kolu amaterskega turnirja za državno prvenstvo v Osijeku je Šiška v 36. potezi premagal Cineriča, Sikošek pa je prekinil v partiji s Herbatinom. — Stanje točk: Rajkovič, Šubarič in Aviro~ vič R/i, Šiška, Rabar, Carev, Likošek Miler in Pavlovič 1 itd. Mnogo je še prekinjenih partij.
Jože Malenšek
Pri 26 strelskem polku v svetovni vojni
(sedaj 45 jugoslovanski polk)
Avstrija in Nemčija sta zasedli po 12. s°ški bitki skoraj vso Benečijo. Neprecenljive vrednote so bile uničene, mo-fovi porušeni in prebivalstvo izropano.
Vojaštvo pa se je po dolgem spet pošte-I10 nasitilo. Za nekaj časa je izginilo z Je^ilnega lista posušeno sočivje. Avstrijca vojska pa je tudi videla, da so so-yr®žne armade drugače oskrbovane. Ime-® so vsega v izobilju. Pri njih je še prekoval dober kruh in ne mešanica vseh ,rst otrobov, žagovine, koruznega zdro-a in drugih takšnih surogatov. Ko se je j.‘®nziva končala, je prišel stari jedilni j,81 spet na spregled. Vojaštvo je goltalo. Sluga Franček* mi je povedal ne-eka dne: »Vete gospud oberlajtman, leta ^ttinaist ne l°,a§tv° bo
1® bo. da .w,„ , —.....v,..«..«- ...
0c Prikaževa več. Nekako se bova že j^fretala« skoz. Zmagali bodo tako oni, kal50	Preskrbljeni in prehranjeni
sta	tni-* PriPesei 1™ ie tui^* 0£f nekod
lj	slovenske časnike, ki so pisali o
rod	Poslancev za naše na-
slov? ,)ravice na Bunaju Ker so pisali rajensk! Ust! vedno odločneje, so bili de VteRa na fronti prepovedani, da bi se Stvo'ri'a nar°dna propaganda med vojački*11 ^ vse n' PornaEa!o nič. Majniška 7acija, ki jo je prečital dr. Korošec
smeva biti več na fronti, tedaj položilo orožje. Naj-izgineva v »Hinterland« in
v imenu »Jugoslovanskega kluba« v dunajskem parlamentu, je povzdignila narodno zavest našega naroda ne le v zaledju, ampak tudi med slovenskim vojaštvom na fronti. Kadar smo bili Slovenci sami zase, je večkrat zadonelo iz naših grl: »Bog živi jugoslovansko deklaracijo«. Peli smo to po napevu, ki ga pojejo pevci na koru, ko odgovarjajo duhovniku za »Dominus vobiscum«.
Trpljenje na fronti je bilo vedno hujše in javil sem se po 12 mesecih bolnega. Sluga Franček mi je v ta namen zmešal posebno medicino iz ruma, v katerega je dal ostanek viržinke. »Veste, gospud oberlajtman«, je dejal, »kadar smo si hoteli mi knapi(bil je namreč rudar po poklicu) marod opilit, smo si vedno naredili takšnole miškulanco. Ce jo pijete, vam ne bo nič škodila, povzruča pa takoj hudo vročino in ni zlodej, da se ne bova pre tolkla skozi vse Spitale.« Tako oborožen sem se podal k zdravniku, ki me je temeljito preiskal in konstatiral: Fieber 39° Schvvere Herzneurose und sch\verer Ma-genkatar, (vročina 39 stopinj, težka srčna nervoza in težki želodčni katar) in tako sem se znašel v januarju leta 1918. spet v Mariboru'pri kadru. Tu je bilo prav malo sprememb. Videl si iste nenadomestljive obraze, ki so odločali kdo gre z maršbataljonom, kdo ne, kdo je
sposoben in kdo ne. Sposobni so pač bili vedno večinoma Slovenci, pa čeprav so imeli nekateri golšo ali tuberkulozo ali kakšno drugo bolezen. »Tauglih« je bil, pa mirna Bosna. Za »Kanonenfutter« so bili Slovenci dobri. To so bile menda zadnje rezerve, katere so iztisnili iz našega naroda.
Politično ozračje med Slovenci in Nemci je postajalo vedno bolj napeto. Po, kavarnah in gostilnah so se dogajali različni incidenti, večkrat tudi pretepi. Izvali so jih Nemci, ker jim pač ni šlo v glavo, da govoTe Slovenci med seboj v svojem maternem jeziku. Posebno nestrpen je bil nemški krožek, katerega duševni vodja je menda bil prosluli urednik »Marburgerice« Jahn. Izzivanje tega hujskača je postalo že neznosno. Najmilejše njegove psovke za Slovence so bile »Windische, Wnzen, windischer Trotel, \vindischer Hund« in še druge takšne cvetke. Zaradi tega jo je enkrat v sedanji kavarni »Jadran« pošteno izkupil in z njim policaj Urban, ki mu je prihitel na pomoč. Uvedena je bila preiskava, a brez uspeha.
Pri kadru se je sestavljal spet nov maršbataljon, ki pa je bil menda od vseh najbolj klavern. Moštvo in tudi častniki so bili izčrpani. S tem bataljonom sem moral sredi marca spet na Tirolsko. Ko pa je bil razdeljen meseca maja na jlolk, sem odšel v bolnišnico v Brunneck. Od tod sem moral k nadpregledu v Trident. Pomagala je spet medicina mojega sluge Frančka. Odposlan sem bil na Dunaj, a
moral sem izstopiti v Inomostu. Tukaj se je izvršil še enkratni pregled vseh bolnikov. Polkovni zdravnik dr. Hirsch mi je hotel dati samo mesec dni oddiha, katerega pa bi moral prebiti na Tirolskem. Tedaj sem vzrojil in navalil s stilom nanj. Ves prestrašen se je hitro umaknil. Radi mojega razgrajanja je pribežalo vse bolniško osebje k meni in me začelo miriti. Skliceval sem se na to, da sem bil že 30 mesecev na bojišču in že na dveh pregledih in nadpregledih, kjer sem bil spoznan za nesposobnega za fronto. Takšna zaledska zajedavka ne bo odločala o moji usodi. Zahteval sem, da me takoj odpošljejo na Dunaj, kar se je potem tudi zgodilo. Z rneonj je bil na pregledu tudi neki stotnik, katerega je hotel* prav tako zadržati. Radi mojega nastopa pa je potem oba poslal s prvim bolniškim vlakom naprej. Med potjo mi je stotnik dejal: »Lieber Kamerad, das hast du einmal gliinzend gemacht. !ch \vare ohne dich nicht vveiter gekommen. Diese Hinterlandsdrticker werden uns nicht kommandieren (Ljubi tovariš, to si pa dobro napravil. Jaz bi brez tvojega nastopa ne bil prišel dalje. Takšne za-jedavke nam ne bodo ukazovale). Na Dunaju sem ostal v bolnišnici do 26. oktobra. Konec avgusta se me je lotila huda griža in visel sem med življenjem in smrtjo. V isti bolnišnici je razsajala tudi španska bolezen in mnogo jih je tam pomrlo. Včasih je ležalo v bližnji mrtvašnici drugo vrh drugega 10—15 trupel, katere so odvažali samo ponoči brez
WEKA-MARIBOR
CANKARJEVA
ZA Casa MARIBORSKEGA TEDNA
VEL'K A RAZSTAVA
STANOVANJSKIH POTREBŠČIN A W PROST O (SLED
Zanimivosti
Tragedija avstralskega raziskovalca
Osem okostnjakov najdenih v puščav! po 90 letih
Iz Sidneya poročajo: Strahotna najdba sredi avstralske puščave je zdaj po preteku 90 let menda dokončno pojasnila usodo slovečega nemškega raziskovalca Avstralije, Leichhardta, V južrioavstralski zbornici v Adelaidi je bilo sporočeno, da so v simpsonski puščavi severovzhodno Mount Darea, kakih 30 milj oddaljeno od reke Finke, našli osem okostnjakov, ki so po vseh znakih sodeč ostanki članov v letu 1848 izginule odprave nemškega raziskovalca Avstralije, Leichhardta.
Ludvig Leichhardt, rojen I. 1813, si je pridobil velikih zaslug v odkrivanju dotlej še neznanih pokrajin petega dela sveta. L. 1841 je prodrl iz Sidneya s svojo prvo odpravo 4000 km daleč proti vzhodu do otoka Frazer. V letih 1844 do 1848 se je nato popolnoma posvetil raziskovanju tega kontinenta. V letih 1844 do 1845
se mu je posrečilo odkriti neznane nove kraje tja do carpientarijskega zaliva. Po ponesrečenih poizkusih, da bi prepotoval celi kontinent od vzhoda do zahoda, je s svojimi tovariši v 1. 1848, ko je s Oueenslanda odrinil proti Perthu na vzhodni obali, izginil in ni bilo več ne glasu ne sledu o njem in njegovih zvestih spremljevalcih. Splošno je bilo mnenje, da so odpravo napadli divjaki in vse pomorili.
Sedanja jiajdba razrešuje zagonetko usode Leichhardta in njegovih tovarišev, ki so verjetno v puščavi omagali in pomrli. Hkratu pa ta najdba tudi častno izpričuje, da je pogumni raziskovalec prehodil že polovico nameravanega pota.
Avstralska vlada bo odposlala zdaj odpravo v simpsonsko puščavo, da preišče in pojasni vse okolnosti te najdbe.
X Deset let vlade kralja Žoga I. Dne
1. septembra bo 10 let, kar je albanski parlament proglasil takratnega albanskega prezidenta Ahmeda Zoga za albanskega kralja. Desetletnico bodo v Albaniji proslavili na izredno svečan način, za kar se vršijo že sedaj potrebne predpriprave. Na glavnem trgu v Tirani bodo ob tej priliki tudi odkrili spomenik albanske svobode; albanska poštna uprava pa bo izdala posebne znamke.
X Japonska vlada Je prepovedala prinašati vsa vremenska poročila. Boje se, da bi jih izkoristili Rusi za svojo letalstvo.
X Strahovit požar na Filipinih. V San
Pablu na Filipinih je uničil požar nad 500 zgradb, med njimi magistrat in nekoliko večjih trgovin. 6000 ljudi je brez
strehe.
X 52% dunajskih zdravnikov Je izločenih po novem državnem zakonu proti nearijcem. Prizadetih je 52% zdravnikov, 70% zobozdravnikov, 45% visokošolskih profesorjev na medicinski fakulteti in 33% lekarnarjev.	1	v'
x Polkovniku Llndbergu se Je pripetila lažja nezgoda na poletu iz Bre-tagne v Anglijo. Vsled slabega delovanja motorja se je moral spustiti na haaški aerodrom. Ko so letalo popravili, je nadaljeval polet.
krst. Le srajce so jim pustili. Okreval sem le polagoma. Med tem časom so prinašali časniki pbr&zne vesti z različnih bojišč. Vse je kazalo, da se bliža vojna svojemu koncu. Zato sem zaprosil koncem oktobra za odpust iz bolnišnice, kar se je zgodilo 24. oktobra. Dobil sem še povrh 8-tedenski dopust in se odpeljal 25. oktobra popoldne v Maribor.
V Mariboru sem našel stare znance Vaupotiča, Luknarja in Gustava Šiliha, ki so radi zadobljenih težkih ran še ostali pri kadru. Shajali smo se v Narodnem domu, ki je bil vsak večer natlačeno poln različnih gostov, tudi takšnih, ki so se ga drugače vso vojno izogibali.
Nastopili so najsvetlejši trenotki naše zgodovine. 28. oktobra so proglasili Ce-hoslovaki svojo neodvisnost, kateri je sledilo 29. oktobra naše osvobojenje. Narodni svet z dr. Verstovškom in dr. Rosino na čelu je delal s polno paro, v podeželju pa so se začele ustanavljati narodne straže. Sledil je 1. novembra v meljski vojašnici prevrat, katerega so izvršili z majorjem Maistrom na čelu sledeči častniki: stotniki Edo Vavpotič, Metod Rakuša in Vaclav Dietz ter nadporočniki Franjo Luknar, Gustav Šilih, Lojze Malenšek in jaz. Uvedli smo takoj slovenska povelja in polk tekom meseca novembra popolnoma reorganizirali. Bil je to v prevratni dobi najbolje organizirani slovenski polk, k ije držal vse položaje na bivšem Štajerskem ter se bil tudi z izredno hrabrostjo v koroških bojih. V juniju leta 1919 je prešel v sestav naše hrabre jugoslovanske armade in je dobil ime 45. pehotni polk.
(Konec.)
X 70.000 samomorov letno izvršijo nesrečniki v Evropi. Vzroki: bolezen, duševna depresija, beda, denarne nezgode, rodbinske neprillke, med mladino pa zlasti konflikt z realnim življenjem, ki mu mladina podlega. Iz statistik je razvidno, da se ljudje zaradi nesrečne ljubezni ubijajo vedno manj.
X Streli pred oltarjem. V farni cerkvi v Novem Sadzu na Poljskem je prišlo pred dnevi do strašne tragedije. Pred glavni moltarjem je med mašo ustrelil s samokresom neko mlado ženo eden prisotnih z imenom Tokarczyk. Nato se je pred oltarjem še sam ustrelil. Zločin je povzročil veliko razburjenje. Svetišče so do nove posvetitve zaprli.
X Milijoni za posušene muhi. Neki iznajdljivi Amerikanee je obogatel s tem, da je organiziral »pridobivanje« nenavadne «surovine« — muhe. Zaposluje nekaj tucatov agentov, ki s pomočjo šolske mtedtne grmadijo muhe in jih prodajajo. Konzumenti posušenih muh so zo-loški vrti in trgovine s ptičjo krmo po vsem svetu. KoMko stane 1 kg muh, žal ni znapo.
XVoJni letali sta zadeli druga ob drugo. Za časa vojaških vaj nedaleč izven Prage sta včeraj trčili dve letali. Pilot enega letala, poročnik Prohauka, se je ponesrečil smrtno, dočim je pilot drugega letala odnesel samo lažje poškodbe ob pristajanju s padalom.
X Henrik Held, zadnji minist. preds. na Bavarskem pred hitlerjevskim reži-
e
OMiiM«
VD. MARIBORSKI TEDEN
ocf S. 4*0 15. avgusta 1938
Polovltna votnla nm ieieznl-eah od 4, do 17. avgusta t.l.
Veliki narodni tabor 14. av* 1938
Jubilejna kulturna razstava ob priliki proslave 20-letnlte Jugotla-vl/fl v Mariboru
Velika gospodarska ki kulturna ravtfa
m
ladiutrUa . Tekstil . Trgovina . Obrt . Kmstijika rautava . R«nU' v« cest . TujakoprometM rautava Fotoamateraka rantava , Filateli-■tlina rautava . Goitlmtvo . Vinska pokuinja . Ženska roina dala . Rautava narodnih noš is vieh lira-|«v driave . Rautava »Nanos" vebalaraka rautava . Rautava malik Uvali . Koncertne in gledališke prireditve . Športne prireditve . VeaeliSnl park m rasstavlMu
itd.
Mariborski olok, na/lepim kopalliie v Jugoslaviji
Jeleno, romantltno Pohorje Vinorodne Slovenske gor.ee Oostol/ubni. lapl Maribor
Vas vabijo!
mom, je umrl v Regensburgu v starosti 70 let. Held je bil vodilna osebnost bavarske ljudske stranke in je bil od leta 1924 do 1933 neprekinjeno šef vlade te največje južnonemške dežele. Še potem, ko je že prišel na oblast Hitler, se je z vsemi silami upiral nacionalnemu socializmu. Po volitvah marca 1933 ga je Hitler odstavil in poklical na njegovo mesto generala Eppa kot državnega komisarja.	*
X Tudi moški si »popravljajo« svoie obraze. Nek ameriški zdravniški Vestnik poroča, kako se v Severoameriških Združenih državah iz leta v leto stopnjujejo takozvane kirurške kozmetične operacije. Doslej je prišlo povprečno letno nad 200.000 kozmetičnih operacij. Zanimivo je, da se teh lepotilnih operacij v znatnem številu poslužujejo tudi moški, ki si. dajo popraviti nosove, brade, obrvi itd.
X- Otroška paraliza, ki sc jc pojavila pred dobrima dvema mesecema v Angliji, je terjala že 5 žrtev; vsega pa je obolelo od nje 61 oseb.
rt Šole za obrambo pred zračnimi napadi v bivši avstrijski štajerski. Kakor javljajo iz Gradca, mora uči Lel j-stvo pomagali pri organizacij ji pred zračnimi napadi; osnovali bodo posebne šole.
Češka narodna požrtvovalnost. Od 21. maja doslej so zbrali Čehoslovaki v jubilejni fond za obrambo države 400 milijonov Kč. Ta denar so darovali le Čehi in Slovaki, ker se prispevki manjšinskih podjetij niso sprejemali.
Podjetje Schicht v Ustju na Lahi, ki je popolnoma usmerjeno v duhu narodnega socializma, je, kakor poročajo češki listi, samo opremilo Henleinove rediteljske čete in darovalo v ta namen 8 milijonov češkoslovaških kron.
Aaifio
»MARIBORSKI TEDEN«
Rezan in tesan les vsak,, debelosti kupite najbliže pri tvrdki Gnilšek v Razlagovi ulici 25.	4627
VELIKA ZALOGA CEMENTA
apna. opeke, poljčanskega peska, stavbeni les in ves stavbeni materijal po najnižjih cenah. Kraser. Studenc!. 4629
MIZARSKA STAVBENA DELA
Izvršuje najceneje mizarstvo Belak, Maribor, Miklošičeva ul. 2.	4700
NOVO!	NOVOl
Sprejmem v izdelavo in popravilo raznovrstne tehtnice in uteži. Izdelava precizna, cene zmerne! Makso Kert, Aleksandrova 19.	70
IZBORNO ŠTAJERSKO VINO IN TSCHELIGIJEVO PIVO
dobite na Mariborskem tednu v šotoru Prešernova klet, v Prešernovi in Gosposki ulici. Priporoča se Trafenik Karl in Angela.	78
NA NOVO OTVORJENO
elektriško podjetje, Gregorčičeva 14. Izvršnje vsa v to stroko spadajoča dela strokovno in solidno po konkurenčnih cenah. V zalogi lestenci, elektromotorji itd. Proračuni brezplačno. Priporoča se Hertiš Jožef. 93
KOVČEGI,
aktovke, torbice, listnice, denarnice, nahrbtniki, velika izbira — nizke cene. pri Ster-balu, Trg svobode 6.	123
KOCE. ODEJE
iz vate, volne, puha, kakor tudi svilo in klote za odeie kupite najceneje pri tvrdki »Obnova«, F. Novak, Jurčičeva 6.	183
SPREJMEM DIJAKINJO
nižjih razredov srednjih šol iz boljše družine. Pomoč pri učenju. Naslov v upravi tega lista.	229
Posesi
HIŠA
z dvema velikima vrtoma naprodaj. Studenci. Krpanova ul. 11.	233
Prodam
MOTORNO KOLO
znamke Puch, 250 ccm, na novo brušeno in pleskano na prodaj. Informacije: Bistrica pri Limbušu 31.	224
Sobo odda
‘ LEPO. PRAZNO SOBO v centru oddam. Hfttzl, Grego! čičeva 14.___________________________ 2*28
,■ SOBICO
s posebnim vhodom oddam-Magdalenska Ul- 46.	233
Stanovanie
STANOVANJE V VILI
2 sobi, kabinet, kopalnica din 750 oddam- Naslov v upravi.	222
SOBO N KUHINJO
| jddani. Filipič, Pobrežka cesta 38.	223
Dvosobno sončno
STANOVANJE v II. nadstroju oddani s 1-septembrom t. 1. Vprašati Zadružna gospodarska banka, Aleksandrova c. 6.	226
Stanovanie i$se
DIJAŠKA STANOVANJA
za dve mlajši srednjnšolki iščem. Prednost, kier možna rtemške konverzacija. Naslov v upravi-	178
Službo dobi
NATAKARJE, NATAKARICE
za narodni tabor, 14. avgusta fprejmem- Anton Linzner, Meljska c. 31.	227
IŠČEM KROJAČE
za hlače. »Elegance«, Meljska 2.	230
Iščemo
RAZNAŠALCA KRUHA
z ias>ttiim koksom in nekaj kavcije. Vprašati pii Vr-hunc-u. Maistrova 17.	234
Iščem mlado dobro izurjeno PRODAJALCA za rasztavo. Vcr-iga’! do rrt-ka 'A9- ure pri plač‘liitmu v kavarni »Jadran«. »’45
Zgublieno
Zgubil sem
ROČNO URO
od tovarne Hutter do železniškega mosta. Pošten najditelj naj jo vrne proti nagradi din 200-— v Taborski ul. 9, Lepenik.	225
Ne pozabite na
blago
za zavese
ki ga dobavlja najceneje
Kupim vsako količino namiznih in gospodartklk jabolk po
dnevni ceni
Jakob Kuntner
eksport sadja Maribor, Kopitarjeva 12
PODRAVSKA^
TISKARNAH ^
Izclnja in urejuje ADOLF RIBNIKAR, v Mariboru, Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. url. Velja nu inescc prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 diu. Ogluši po ceniku. Uredništvo in upruva; Maribor, Kopališka ul. 6. Telefon uredništva in upravo
št. 25-67. 1’oštui čekovni račun 11.409.