plačana v gotovini. Ljubljana, s?eda 15» novembra 1933 optavmsivo. Ujubijana, Knafljeva ulica 5. — felelon St 8122, 3123, 3124. 3125, 3126. Lnseralni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul. 3. — Tei 3492, -2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica SL 11. — Telefon St 24.%. Podružnica Celje Koeenova ulica St 2. — Teleton St 190. Rafiunl pri pošt ček zavodih: Ljubljana St 11.842, Praga čislo 78.180, Wien 4t 105 241 Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica &. Teleton 8122, 3123. 3124. 3125. 3126 Mariboi Gosposka ulica 11. Teleton St 2440 Celje. Strossmayerjeva ulica štev. l. Telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo, po tarifu. Oglasi kljub temu, da bo italijanska delegacija sodelovala na konferenci le še kot diplomatska opazovalka, z vsemi silami nadaljeval svoje delo za rešitev konference in bo vztrajal na svojem mestu do polovice pri-hodnjega januarja, ko se bo sestal svet Društva narodov, Id ima odločati o nadaljnji usodi razorožitvene konference. Vsi ženevski politični krogi in listi pozdravljajo odločno voljo predsednika Hendersona in si obetajo, da bodo velesile zavrnile Hitlerjeve načrte o direktnih pogajanjih ter tako omogočile nadaljnje pozitivno delo v ženevi Dopisnik Havasa doznava, da bo Henderson, če bo prisiljen podati o?ravko, poslal svetu Društva narodov poročilo, v katerem bo ostro obsodil zadržanje nekaterih odgovornih krogov, ki ogražajo ne samo obstoj razorožitvene konference, temveč tudi Društva narodov samega. Newyork, 14. novembra, g. Norman Daviš se je po prihodu jz Ženeve vrnil v spremstvu admirala Richarda Leigha in ko-manderja VVilkonsotna v Newyork. Izjavil je, da bodo sklepi ameriške vlade bre.z dvoma odvisni od sklepov raznih evropskih držav. Glavnj problem današnje dobe je po njegovem mnenju omejitev oboroževanja. Če smo se mogli zediniti glede redukcije naših mornaric, zakaj se ne bi mogli sporazumeti tudi glede znižanja oboroževanja na kopnem? Zato, zaradi položaja na razorožitveni konferenci nikakor ni malo-duSen in se bo po razgovorih s predsednikom in državnim departementom zaradi nekaterih pomeiribnih vprašanj zopet vrnil v Ženevo. Po'itičnj položaj v Slednji Evropi n] več tako kritičen, kakor je bil, in pravo vprašanje zdaj ni razorožitev, temveč samo zmanjšanje ,in omejitev oboroževanja. Pogajanja so dospela do točke, kjer se zdi potrebno, da se sprejmejo novi sklepi po posvetovanjih med delegacijami in vladami. Narodi bi morali pri izvrševanju te naloge dokazati svojo vztrajnost in neomejeno potrpežljivost. Pogajanja v ženevi Ženeva, 14. novembra. AA. Dopoldne se je sestal k seji odbor za vojaška efektiva, ki mu predseduje švedski delegat Westman. Na sestanku so izmenjali listi o predlogu francoske delegacije glede metode, ki naj bj se izvajala pri redukcijah vojaških efek-tiv. Nato je odbor načel vprašanje, aLi naj se redukofje izvrše v dveletnih etapah, kakor predlaga britanska delegacija, ali pa v letnih etapah, kakor predlagajo Francozi. Prihodnua se.ja bo jutri ob pol 11. dopoldr.e. Bolgarska trgovinska politika možnosti za povečanje izmenjave blaga med Madžarsko in Bolgarijo. Takoj ko bo komisija končala svoje delo in predložila vladi poročilo, se bodo začeli uradni razgovori za sklenitev trgovinske pogodbe. Poplave Zagreb, 14 novembra n. Ker je zadnje dni neprestano deževalo, so nastale na periferiji mesta poplave, ki jih pa ni povzročila sicer narastla Sava. V Trešnjevki so ljudje morali evakuirati 30 hiš, ki so po poplavah resno ogrožene. Iz Zagreba so poslali v Trešnj^vko oddelek policije in pionirje, ia pomagajo prebivalstvu. Karlovac, 14. novembra, n. Zaradi velikega deževja je Kolpa zelo narastla. Tudi Mrežnica in Korana valita silne množine vode. Okrog Karlovca je 6000 oralov zemlje pod vodo. Si.tr'- x4 novembra, n. Kolpa je tako narastla, da sega voda že 7.5 m nad nor-malo. Skoraj v enaki meri je narastla tudi Sava, ki je 6.80 m nad normalo. Sofija, 14. novembra. A A. Glede na sedanje gospodarsko stanje države je bolgarska vlada sklenila čim prej zaključiti trgovinske pogodbe s tistimi državami, ki bi omogočile povečanje bolgarskega izvoza. Razgovori s Turčijo so že skoraj končani in je bolgarska vlada že poslala svojemu pooblaščenemu ministru v Ankari g. Nikoli Antonovu potrebna pooblastila za podpis bolgarsko-turškega trgovinskega dogovora. Pogajanja za sklenitev bolgarsko-itali-janske trgovinske pogodbe se bodo začela takoj, ko se vrne posebni odposlanec italijanske vlade dr. Casalini iz Bolgarije v Rim. Dr. Casalini potuje zdaj po Bolgariji in proučuje bolgarske gospodarske razmere, po povratku v Sofijo bo pa imel še nekaj sestankov z bolgarskimi uradnimi osebnostmi, nakar se bo vrnil v Rim poročat italijanski vladi. Izjavil je že sedaj, da bo takoj po njegovi vrnitvi v Rim italijanska vlada imenovala delegacijo, ki se bo z bolgarsko delegacijo pogajala glede sklenitve trgovinske pogodbe. Za sklenitev trgovinske pogodbe z Grčijo je bolgarska vlada že imenovala svojo delegacijo. V njej bodo pooblaščeni bolgarski minister v Atenah Nejkov, ravnatelj državnih dolgov Stojanov in načelnik B ravnega oddelka zunanjega ministrstva »imitrije šišmanov. Pogajanja se bodo vr-šla v Atenah, kamor bosta Stojanov in šišmanov odpotovala v začetku prihodnjega tedna. V Sofiji so prepričani, da bodo razgovori, ki so bili pred meseci prekinjeni, to pot uspešno zaključeni. Naposled je pričakovati kot plod nedavnega obiska predsednike madžarske vlade Gombosa in madžarskega zunanjega ministra Kanve tudi sklenitve bolgarsko-ma-džarske trgovinska nogoHV>e Romarska vlada je že 'menovala no«ehno komisijo v ta namen V ntpi «-> t","v:n«kegn zunanjega finančnega, gospodarskega in prometnega ministrstva, ki bodo proučili Avstrijsko-rtalijanska gospodarska pogajanja Dunaj, 14. novembra s. Prihodnji teden odpotuje sekcijski načelnik dr. Schiiller v svrho gospodarskih pogajanj z Italijo v Rim. Pr» tej priliki bo rešeno baje tudi vprašanje avstrijske proste cone v tržaškem pristanišču. Kakor se zatrjuje, je italijanska vlada pripravljena dovoliti Avstriji najbolj dalekosežne koncesije. Protinem.ške demonstracije v Besarabiji Bukarešta, 14. novembra 6. Iz Kišenje-va poročajo, da je prišlo tam do židovskih demonstracij proti Nemčiji. Ljudje so zahtevali, naj rumunski trgovci bojkotirajo nemško blago. Demonstranti so opustošili tudi nekaj trgovin Ko je sprevod dospel v središče mesta, ga je napadla večja skupina protižidovsko orientiranih dijakov. Policija Je le s težavo preprečila prelivanje krvi. nični enakopravnosti v mednarodnih odnosa jih. Angleški mentaliteti je pakt velesil gotovo bližji in simpatičnejši od Društva narodov. Računati moremo le s tem, da so sedaj končno tudi v Angliji spoznali nevarnost nemškega imperializma in da bodo na straži vsaj za svoje interese, ki pa so v tem ozira tudi interesi evropskega miru. Ako pri tem ae upoštevamo, da danes tudi tako zva-ne male države niso več ona nebogljena deca, kakor še pred desetimi leti, se lahko upravičeno nadejamo, da se bo tudi nova ofenziva imperializma in revizio-nizma razbila na strnjeni fronti in odločni volji vseh v resnici miroljubnih narodov. Seja Narodne skupščine Razprave o zakonskem načrtn glede obvezne telesne vzgoje naroda se bo danes Se nadaljevala Lepi beli zobje odločajo o uspehu smehljaja. Obdržati zobe v njihovi naravni lepoti je zelo enostavno, a znati je tteba. Uporabljajte zjutraj in zvečer zobno pasto Chlorodont na suhi zobni ščetki. Zobna naslaga izgine, zobje zasijejo v najlepši slonokoščeni barvi. Lepi beli zobje v smejočih se ustih imajo veliko privlačnost. Chlorodont se dobi povsod. Tuba Din 8.-, velika tuba Din 13.- Bel i z o b j e Ch laro d o n t Skrb za nase izseljence Pomen izseljenskih organizacij in izseljenskega urada Ljubljana, 14. novembra Dočim se avstro-ogrska monarhija ni brigala za milijone svojih državljanov, ki so se razselili po vsem svetu, naša država že od začetka posveča veliko pozornost izseljenskemu vprašanju ter rojakom, ki so se naselili v tujih državah. Kot poseben oddelek ministrstva socialne politike posluje v Zagrebu izseljenski komisa-rijat, ki nadzoruje izseljevanje ter posreduje med izseljenci in njihovimi ^ro Ini-ki v stari domovini. Delo izseljenskega urada podpirajo v veliki meri izseljenske organizacije, ki so se po osvobojenju ustanovile že v vseh glavnih mestih Jugoslavije. Te organizacije so ustanovili oni izseljenci, ki so se vrnili v domovino, v namenu, da bi s svojimi izkušnjami pomagali na eni s«rar.i oblastem, na drugi pa svojim rojakom, ki iščejo zaslužka v tujini. •Prva izseljenska organizacija se je pred 10 leti ustanovila v Splitu, njej pa so sledile organizacije v Zagrebu, Osijeku, Ljubljani m Sarajevu, pred štirimi leti pa je bila ustanovljena Zveza izseljenskih organizacij, ki ima svoj sedež v Zagrebu, Branimirova ulica št. 15. Zveza izseljenskih organizacij ni samo združila vse krajevne organizacije bivših izseljencev ter ohranila tesne zveze z našimi rojaki v tujini, marveč je ustanovila tudi mnogo posvetovalnic in drugih ustanov, ki dajejo vsa potrebna navodila v vseh vprašanjih izseljevanja. Poleg svojih podružnic ima Zveza izseljenskih organizacij v državi že okrog 40 uradov. Najvažnejše njegove ustanove so: informacijski urad, izseljenski muzej ter izseljenska knjižnica v Zagrebu, na Jelši pa gradi tudi dom za stare in onemogle izseljence. Da bi širšo javnost in oblasti opozorila na posebno važna izseljenska vprašanja, je Zveza izseljenskih organizacij uvidla že več večjih akcij, kakor veliki izseljenski kongres, ki se je vršil leta 1931. ob velikem izletu naših rojakov iz Severne Amerike. Ta kongres je bil otvorjen v Ljubljani, nadaljevan v Zagrebu, zaključen pa v Beogradu. Kongresu sta sledili važni izseljenski konferenci, prva v Ljubljani, druga pa v Splitu. V Zagrebu se je vršila lani tudi zanimiva anketa o raznih izseljenskih vprašanjih, pri kateri so sodelovala mnoga gospodarska, dobrodelna in kulturna društva. Važna je bila tudi izseljenska nedelja organizirana po vsej državi ob sodelovanju društev in prosvetnih ustanov. Organizacije in ustanove zveze so uspešno izvedle mnogoštevilna posredovanja pri povratku izseljencev v staro domovino in tudi pri njihovi kolonizaciji v raznih naših pokrajinah. S pomočjo organizacij se rešujejo tudi neštete osebne zadeve naših izseljencev v tujini in njihovih sorodnikov v domovini. xMed takimi osebnimi zadevami so zlasti zapuščine in druge premoženjske zadeve izvedljive le s pomočjo organizacije, ki ima svoie dobre zveze v vseh krajih, kjer prebivajo naši ljudje. Zveza izseljenskih organizacij v Zagrebu je tudi v stalni zvezi z mednarodnim izseljenskim uradom v Ženevi. Tajnik naše izseljenske zveze gospod Andričevič je tudi član mednarodnega izseljenskega urada. Izseljenske or ganizacije in njihova zveza izvršujejo že ves čas svojega obstoja daleč od vseh strankarskih razprtij v najlepši vzajemnosti ogromno delo v korist svojih članov in niihovih rojakov ter tvorijo v marsičem edino zvezo med staro domovino in tujim svetom v katerem živijo naši rojaki. Beograd, 14. novembra, p. Seja Narodne skupščine se ie pričela danes šele ob 11. Predsedoval je prvi podpredsednik dr. Avda Hasanbegovlč. Po odobritvi zapisnika so sledila rai.ua sporočila o "zakonih, ki lih je odobril senat in o drugih manj važnih tekočih zadevah. Pred prehodom na dnevni red je bila prečitana cela vrsta raznih interpelacij, ki jifo je vložila opozicija. Med drugimi je vložil narodni poslanec Jovan Mlsirlič interpelacijo na notranjega ministra, v kateri zahteva preiskavo o raznih aferah pri beograjski občini. Zahtevano nujnost je Narodna skupščina odklonila. Poslanec Lončare-vič Ln tovariši so vložili interpelacijo na trgovinskega ministra, v kateri zahtevajo, naj se zabrani razširjanje kniige. ki jo ie s podporo trgovinskega ministrstva izdal bivši načelnik Mil i vo je Savič pod naslovom »Naša industrija, trgovina, obrt in kmetijstvo«. Interpelanti zlasti protestirajo proti tendenoioznermi poročanju o gospodarskih Bukarešta, 14. novembra, p. Mandatar krone, šef Liberalne stranke dr. Duca, se je včeraj ves dan pogajal s predstavniki ostalih strank. Ker pa so skoraj vse stranke odklonile sodelovanje, je Duca p^zno zvečer odšel v avdi-•enco h kralju in mu podal svoje poročilo. Kralj je nato poveril dr. Duci mandat za sestavo liberalne vlade. Duca je ■še v teku noči sestavil listo svoje vlade ■ter jo davi predloži'1 kralju v potrditev. Nova vlada bo še nocoj zaprisežena in de sestavljena tako-le: ministrski predsednik: Duca; zunanji minister: Titulescu; vojni minister: general Uyica; notranji minister: Incules; finančni minister: Eratianu; minister za delo: Franacovicl; prometni minister: Continescu; prosvetni minister: Angelescu; pravosodni minister: Sarcarescu; irgoviinski minister: Antonescu; Rim, 14. novr^sibra. d. Izid nedeljskih volitev v Negičiji je napravil v tukajšnjih političnih krosih velik vtis. Splošno ga smatrajo kot dokaz, da ie nar.tdni socializem v resnici prodrl med nemško prebivalstvo. Meniio. da tak izid ne bi bil mogoč. če bi sp delavstvo ne odzvalo pozivu Hitlerjeve vlade in če bi nastopilo s pasivno volilno ro-zi6tenco. Milanski »Corriere della Sera« je na večer pred volitvami o njihovem pomenj v svojem poročilu iz Berlina objavil un-d drugim: Narodno - socialistični voditelji pravijo, da ima plebiscit namen pokazati inozemstvu, v koliki meri uživa sedanji režim odobravanje nemškega naroda. Vprašanje ie, ali bo imponiral volil, izid po številu glasov? Vedno bodo rekli, da so na volilce direktno ali indirektno izvrševali pritisk, in zato ne bo imelj^henega ali pri le malo pomena. Mnogi n^ -o. da ni plebiscit 12. novembra rii-* česar drugega kakor delo propagande, V Nemčiji se zima naooveduje zelo ostro. Prizadevanj in nkrem vlade komaj zadostujejo za nobiianie žalostnega pojava brezposelnosti. vsekakor pa se še ni posrečilo, da bi ea obvladali ali v«ai v vefij meri omilili. Izvoz je v primeri s preteklim letom padel ekoro na polovico in živKenjski standard prebivalstva pada nepre-tann. dočim se na-Fprolno zahtevajo nove in 1-ude žrtve od državljanov vseh slojev v prid države in sknp nosti. Za prenašanje te preizkušnje z dobro voljo sfa potrebna zajpanie in entuziazem. Samo na ta način, da se množice obdrže v železni disciplini, obenem pa tudi v mrzličnem staniu patriotizma, se more režim ola; čiti in bo mogel obvladati obstoječe tež-koče. Praga. 14. novembra, d. V članku -»Hitlerjeva obveznost« piše >Pra?er Presse« med drugim: Inozemstvo ne precenjuje državno-zborskih volitev v Nemčiji ter uloge. ki jo bo v bodoče igral državni zbor v narodno-socialistični Nemčiji, nasprotno pa sprejema z mnogo večjim zanimanjem na znanje, v kako veliki meri se ie nemški narod preteklo nedelio identificiral z zunanjo politik.? Adolfa Hitleria. Nemško ljudstvo odobrava izstop Nemčije iz razorožitvene konference in Društva narodov. Ta pomembni korak nemške drž. vlade odobrava brez dvomov in * pričakovanju, da se bo Hitlerjev režim sedai lotil uresničenja programa, ki ga je proglasil v svojem nozivn 14. oktobra. V tem proglas j se označuje priznanje enakopravnosti Nemčiie kot neobhoden moralni in stvarni nosoi za vsako sodelovanje pri mednarodnih ustanovah in pogodbah.« S temi besedami ie Nemčija ponovno postavila zahtevo po enakopravnosti, o kateri se je čulo, da je razorožitvena konferenca, priprav-liala za meno izpolnitev v tr n jtku, ko jo je Nemčiia nestrnna in morda zaradi posebnih načrtov zapustila Nemčiia ie z enim samim korakom izoremenila mednarodni položaj Evrope Cim neugodnejše pa ie postalo rar pnloženie za Nemčijo, tem bolj 6e je povečava lo kakor se zdi. zaupanje nemškega ljudstva v novo zunanjo politiko Hitlerieve-?a režima in ogromno število glasov, k j ga ie nemško orebivalstvo oddalo za mirovni program Adolfa Hitlerja, mu nalaga obvezno dolžnost, da ne razočara tega zaupanja Newyork. 14. novembra, d. Iz d nemšk:h volitev preteklo nedelio je bil skoro povsod v Zedinjenih državah sprejet nepri- pritakah v Zagreibu, češ da vsebuje knjiga docela netočne in neresnične podatke. Več listov, k,i so podafeke ponatisnili, je bilo zaplenjenih. V imenu vlade je minister dr. Srkulj odklon'! zahtevano nujnost in obenem izjavil, da nima trgovinsko ministrstvo s to knjigo prav nobene zveze, niti ni dalo kakršnekoli podpore. Knjigo je izdal g. Savič na svoj račun. Po prečkanju še nekaterih interpelacij je skupščina naposled prešla na dnevni red. Na dnevnem redu je bM zakon o obvezni telesni vzgoji naroda, fci ga je vlada predložila že v prejšnjem zasedanju. V Imenu odbora, ki ie zakonski načrt proučil, je poročal narodni poslanec dr. Stjepan Bačič, ■ki je priporočil Nar. skupščini sprejem zakona. Seja je bila nato zaključena. Razprava o zakonu se bo nadaljevala na jutrišnji seji, ki je sklicana za 11. uro dopoldne. Najibrže bo .iutri pred pričetkom debate podal ekspoze minister za telesno vzroio g. dr. Hanžek. minister za Erdeljsko: Lepadatu; minister za Bukovino: Pistor. Razen tega so imenovani državni podtajniki, in sicer v notranjem ministrstvu Jaraandi, v finančnem ministrstvu Slavescu in v prometnem ministrstvu Sašo. Vsi člani vlade so predstavniki liberalne stranke z izjemo zunanjega ministra, ki ne pripada nobeni stranki. Pristaši liberalne stranke so priredrli snoči velike manifestacije v Bukarešti. Po mestu ^ je razvila tako ogromna po-vorka, da so morali ustaviti v glavnih ulicah ves promet. Vlada še mi objavila svojega programa, splošno pa se pričakuje, da bo razpustila parlament in raznima nove volitve. Bukarešta, 14. novembra s. Takoj po zaprisegi n&ve vlade bo podpisan dekret o razpustu parlamenta in o razpisu novilh volitev. V volilno borbo bodo posegle vse stranke in tudi narodni zaranisti. Zvečer je imela nova vlada prvo sejo. iazno. Večina listov smatra te volitve kot tragikomediio, ki značilno osvetluje, v koliki meri so bile ustrahovane nemške množice. Ne oporekajo, da je vlada dobila ogromno večino zase, toda ameriški listi so mnenja, da je to samo osebni uspeh •Hitlerjev. Kot zunanje-politično posledico nemških volitev pričakujejo v Zedlnfenlh državah nepriltianje versaifleske pogodbe. Obenem poudarjajo, da se morajo opustiti upi v evropsko razorožitev, zaradi česar mora postati neizogibna posledica razširjanje ameriškega razorožitvenega programa. Položaj katoliške cerkve v Nemčiji Dunaj, 14. novembra, g. V Dornbirnu se je na občnem zboru katoliških učiteljev škof dr. VVeitz bavil z nevarnostmi, ki grozijo katollčanstvu iz Nemčije. Ostro je obsojal narodni socializem in izjavil med drugim: Dejstvo je, da ie bil nalog za aretacijo monakovsk.ega kardinala Faulhaberja že podpisan in samo osebni intervenciji upravitelja Bppa pri Hitlerju je treba pripisati, da aretacija ni bila izvršena. Epp je zagrozil s svojo demlsijo. V Monakovem ie bil, ker so za to vedeli, določen že kardinalov namestnik. Škof VVeitz je- med drugim pripovedoval, da je v Berlinu zaprtih 140 duhovnikov, v Pfalzi pa vodijo dušne pastirje bose in s sramotilnimi letaki na prsih 14 uri zvečer. Liberalna vlada v Rumuniji Po neuspelih poizkusih za sestavo koncentracijske vlade je Duca sestavil včeraj homogeno liberalno vlado — Pred razpustom parlamenta in razpisom novih volitev volitev Pred hudo preizkušnjo, Hitlerjeve politike, da ne razočara zaupanja nemškega ljudstva Naši kraji in ljudje Obisk grškega generala Kondilisa v Beogradu Grški vojni minister Kondilis je na sliki v sredini, na desni sta naš vojni minister g. Dragomir Stojanovič in zunanji minister dr. Bogoljub Je vtič, na levi pa kraljev odposlanec general Ječmenič in pribočnik generala Kondilisa. Slika je bila posneta na beograjskem kolodvoru. Dvojni jubilej ravnatelja Sancina Celje, 14. novembra To dni praznuje naš priznani violinist 4n pedagog, ravnateij Glasbene Matice v Celju g. Iv. Karlo Sancin, 201etnico svojega umetniškega udejstvovanja in lOlet-nico vodstva celjske Glasbene Matice. Jubilant je bil pred 20 leti sprejet kot redni član filharmonikov v Trstu in je deloval med prvimi violinisti v mestnem opernem orkestru. Ob nastanku svetovne vojne je moral zamenjati svoje gosli z orožjem in je prebil nekaj mesecev na raznih to z današnjim slavljencem v razmerju učitelja in gojenca. Ob ustanovitvi kvarteta Zika je postal Sancin njegov član in upravni vodja, v oni dobi, ko je kvartet žel svoje velike uspehe. S tem kvartetom je absolviral pri nas in v inozemstvu 95 koncertov. Ima poleg uspehov pri Zikovcih za seboj še dolgo vrsto uspelih solističnih in komornih Irontah. Naključje ga je končno zaneslo v zaledje. Tu je kot vojak sodeloval pri mnogih koncertih Rdečega križa in postavil svojo umetnost v službo človekoljubja. Po vojni se je na povratku s Češkega ustavil v Ljubljani ter je prejel angažma v opernem orkestru in na Glasbeni Matici Kot violinski pedagog nam je odkril celo vrsto nadarjenih gojencev, ki so danes pomwnbiii činitelji v našem glasbenem življenju Imena Rupel, Pfeifer, Bravničar nas spominjajo na svoječasno tesno zve- M Zvočni kino Dvor Telefon 27-30 DANES VELE FILM Film napetih scen in najdrznejših zločinov. Zločinci pod-minirajo tovarno. Početje blazneža v hipnozi SODELUJ H JO: Rudolf Klein-Roger, Theodor Loos, V\'era Liesen, Camila Spira, Gustav Diesel Predstave danes ob 4., 7. in 9. Cene Din 2.-, 4.-, 6.- in 8.- Din Zvočni kino Ideal DANES PREMIERA ZMAGOVITA LJUBEZEN Ljubezen je najjačja sila. Za njo in radi nje se uscvarjajo čudeži. Režija: Henry King Sodelujejo: Jeanette Gaynor, Charles Farrell Predstave danes ob 4., 7. in 9. koncertov. Kdo bi našteval njegovo požrtvovalno sodelovanje ob tej in oni pii-likil Sedaj deluje že deset let vzorno 'n z veliko ljubeznijo kot ravnatelj Glasbene Matice v Celju, za katero si je pridobii nevenljivih zaslug. Izmed njegovih gojencev nam je dobro znan mali Miran Viher, ki je v lanski seziji z velikim uspehom nastopil v Celju, Mariboru, Gradcu in dvakrat v Ljubljani. Sancin se je tudi že ponovno izkazal kot izredno spreten izdelovalec gosli. Miran Viher je n. pr. na svojem koncertu v Ljubljani igral na male tričetrtinske gosli op. 7, ki mu jih je /gradil njegov mojster sam. in pri zadnjem koncertu Zikovcev v Celju je Rihard Zika igral na violini, ki je lastnoročno San-cinovo delo. Na simfoničnem koncertu v sredo 15. t. m. ob 20. v Mestnem gledališču v Celju pod vodstvom g. ravnatelja Sancina, ki je znan tudi kot odličen dirigent, bo orkester izvajal originalno orkestralno Sanci-novo skladbo v štirih delih, »Celjsko sui-to«. Sancin je nadarjen skladatelj, ki ga dičita originalnost, fin okus in temeinto znanje. Mojstru Sancinu iskreno čestitamo k dvojnemu jubileju in mu želimo še mnogo, mnogo let uspešnega umetniškega in vzgojnega udejstvovanja! Slavje v vojaški bolnici Ljubljana, 14. novembra Dravska bolničarska četa in dravska stalna vojaška bolnišnica sta danes na najslovesnejši način proslavili svojo običajno krstno slavo. Ob 11. dopoldne so se razen domačih častnikov in vojakov zbrali v bolnišnici najodličnejši predstavniki naših vojaških, cerkvenih in civilnih oblastev, med njimi komandant dravske divizije general Cukavac, knezoškof dr. Rožman, mestni župan dr. Puc, mestni fi- zik dr. Rus, zastopnik univerze dekan filozofske fakultete prof. dr. Oš tir, zastopnik banske uprave in številni drugi civilni predstavniki in oficirji. Po svečanih obredih, ki so jih opravili svečeniki vseh treh državnih veroizpovedi, je upravnik bolnišnice sanitetni podpolkovnik dr. Živko Stojilovič z lepim nagovorom na zbrane vojake obrazložil pomen praznika, ki pada na god dveh znamenitih svetcev z Balkana, sv. Kuzme in Damjana, ki sta že v tretjem stoletju po Kristusu lečila bolnike po Traciji. — S slave je bila odposlana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju in pozdravne brzojavke ministru vojske in mornarice ter komandantu armije generalu Mariču v Zagreb. Čestitke k svoji slavi pa so prejeli naši bolničarji od svojega najvišjega poveljnika Nj. Vel. kralja, nadalje od ministra vojske, komandanta četrte armijske polasti iz Zagreba, od načelnika glavnega generalnega štaba armijskega generala Mi-lovanoviča in od sanitetnega brgadnega generala dr. Dimitrijeviča. Po oficie'.nem delu se je slava nadaljevala z zabavo in vojaškimi igrami ves dan. Otvoritev krožne tramvajske proge Ljubljana, 14. novembra Popoldne je vodmatsko in moščansko predmestje Ljubljane doživelo pomemben praznik. Na vogalu Šarabonove trgovine pri Sv. Petru je bila ob polšestih zvečer na prvi poizkusni vožnji prvikrat zvezana stara tramvajska proga od vojaške bolnišnice do Sv. Petra z novo linijo po Jegličevi ulici do kolodvora. Vodmatčani in Moščani so s tem doživeli brez dvoma pomemben dan, saj so učakali uresničenje svoje davne želje, da bi tudi po tramvaju imeli do glavnega kolodvora direktno pot. Vožnja po ovinkih skozi vse mesto je bila doslej v vsakem pogledu velika izguba časa in denarja. — Dela na tem koncu proge so se vršila do dveh popoldne, nato so bile potrebne samo še manjše korekture. Otvoritvi novega stika so prisostvovali oficielni zastopniki MŽD in tvrdke Siemens. Proga je zdaj v obratu od glavnega kolodvora na eni strani do šentpetr-skega mostu, na drugi strani pa od Kolodvora mimo Šarabona do vojaške bolnišnice. Del proge od Šentpetrskega mostu do Sarabona pravkar obnavljajo. Spominu gospe Lije Rostoharjeve Brno. 10. novembra Včeraj so upepelili v brnskem kremato-riju zemeljske ostanke gospe Liie Rostoharjeve, soproge profesorja na tukajšnji Masarykovi univerzi. Oba sta se po prevratu naselila v Brnu, in ju je zlasti prisrčno sprejela v svojo sredo tukajšnja iu-goslovenska kolonija. Gospa Lija je namreč bila ljubljanska rojakinja, dočim je g. prof. dr. Rostohar s Krškega polja. Gospa Liia se je zelo marljivo uveljavljala v tukajšnjih narodnih druši.ih. zlasti še v ČJ-ligi. Njena radodarna roka je sipala dobrote in darove malim pevcem iz ?r-nih Trbovelj, ko so posetili CSR na svoji veliki turneji. Dobra gospa je čutila v malčkih socialno prizadeto deco in je srčno vzljubila drage rojačke S svojim soprogom sta porabila vsake daljše počitnice, da sta odšla v dolenjsko z. tišje, kjer sta si postavila na Goleku, naselju sredi leskovških vinogradov, prijetno domovanje. Zaradi svoje ljubeznive preprostost' se je gospa priljubila vsem okoliškim gospodinjam, ki so našle v njej izkušeno ori-jateljico in svetovalko. Proti koncu preteklega meseca je go-spa Lija obolela. Soprog jo je izročil v zdravljenje preizkušenim zdravnikom na brnski kliniki. Ze je bilo videti, da se stanje obrača na boljše. Tako so menili vsi ki so poznali njeno zdravo, krepko naravo. Ob tem veselem sporočilu je stopil univ. prof. dr. Rostohar pred 2000 glavi zbor mladinoslovcev vsega slovanskega sveta, ki mu je baš takrat predsedoval. Kakor v zasmeh pa je Usoda hotela, da je ob koncu zasedanja, ko je pred številnim zborom končal učenjaško razpravo o psihološkem profilu učenca v elementarnem razredu in ga je dvorana za njegova znanstvena dognanja burno in prisrčno pozdravljala, — prejel s klinike obupno sporočilo, da se je stanje njegove soproge močno poslabšalo ... Smrt je glodala nekaj dni, in pokosila mlado, komaj 381etno našo rojakinjo. Ob preranem slovesu sočustvuje vse s težko prizadetim soprogom, blagi pokoj-nici pa naj bo ohranjen časten spomini —nč— ULTURN! PREGLED Vodnikova pratika (Uredil dr. Pavle Karlin. Izdala in založila Vodnikova družba. Ljubljana 1934. Str. 112.) Mislim, da bo vsak. ki bo te dni prejel letošnjo Vodnikovo pratiko, obstal in nekaj Časa glodal naslovno stran. Kam smo ee povzpeli v nekaj letih nad ono šablonsiko umetnost, ki ee ie kazala pred nekaj leti na naših platnicah, posebno koledarskih platnicah. Koliko risarije, figur in predmetov, da ie že zunaniost govorila, da ie to koledar. A sedaj! Le poglejte to lepo dvobarvno sliko!! ITljnjak in pred njim pristen slovenski čebelar s panjem v roki kot da bi hotel reči: kani s tem bocastvom. Na videz nič koledarskega in vendar, kako primerna slika za Vodnikovo pratiko! Koliko okusa in lepote brez vsega snakovania. In koliko našega. pristno slovenskega! In brez kričečih napisov. Zgoraj letnica 1984. v kotj spodaj ■»Vodnikova pratika«. to ie vse A zato bo v tej obliki ta pratika okras za vsako gosposko in kmečko sobo. Koledarski del krasijo Gasparijevi svetniki, s čimer nas spo-minia stare slovenske oratike — med tekstom pa imamo 16 strani slik iz domačih in svetovnih dogodkov. Za 20 Din ni mogoče zahtevati več Toliko glede opreme. Tn vsebina? Biti moderen praktikar ni lahka stvar. .Včasih, ko je bila pratika vse kar je dobil naš preprosti čitatelj v roke. je bilo lažje. Takrat je bilo vse novo in zanimivo Danes ima naš čitateli svoie dnevnike in tednike, ima strokovne liste, ima predavanja in poučne tečaje, ima po več pralik in koledarjev in ima tudi že radio Kaj nai ob tem času sprejme urednik v pratiko, da ustreže vsem različnim naročnikom po mestih in na kmetih? To je važno vprašanje, ki ga skuša pratikar seveda rešiti po svoji najboljši volji. Letos je 138 let. odkar je izšla Vodnikova »Velika pratika«. Takrat še ni bilo tega težkega vprašanja, kaj spada v pratiko. Vse. kar je bilo potrebno in poučno za našega kmeta, ki mu je bila pratika vse leto edino štivo. vse to je spadalo v pratiko. In še dolgo potem se je lahko držal pratikar tega pravila. Danes mora pratikar upoštevati različnost publike, ki se zbira okoli književne družbe in pa to, da ni več sam in edini voditeli in učitelj svojih čitn-teljev. Zato m:>ra moderni pratikar zelo izbirati, da napolni pratiko e takimi spisi in člaDki, ki bodo zanimali večino njenih čitateljev. Vodnikova p»atika ima že od vsega začetka svojega stalnega urednika, ki ima torej že nekaj izkušnje. Zato žanje nje- gova pratika vsako leto posebno priznanje. Kakor vsako leto. stoji tudi letos na čelu pratike spis. ki ee tiče Vodnika. Govori nam o Vodnikovem slovenstvu in jugoslovanstvu Gotovo aktualno vprašanje z ozirom na javno debato zadnjega časa. V poljudni oblik' nam podaja pisatelj Vodnikove misli glede književne slovenščine in njegove nazore o slovanstvu in jugoelovanstvu. Sledi popularno pisan in nazorno v tabelah podan članek o trgovinskih stikih Jugoslavije c tujino, v katerem dr. R. Savnik navaja za vsakega važne podatke. St. Trček je popisal ljubljanski sokolski zlet, ki mora biti v visaki narodni pratiki zabeležen. Članek: »Koliko je Jugoslovanov na svetu« tudi gotovo spada v pratiko, saj izvemo iz njega mnogo zanimivih podatkov o lastni državi in svojih roiakih v tujini. Dr. Metod Dolenc, naš učenjak - iurist. ki pa zna tudi najbolj učena vprašanja poljudno obravnavati, je napisal zanimiv članek o sklepanju zakona pri Jugoslovanih. Res. »otmica* in »šranga« sta precej daleč narazen, a imata toliko skupnega, da z zanimaniem čitamo o naših svatovskih običajih. Koga bi ne zanimalo, kako so pisali stari narodi' Ali pa: kako se je razvil koledar! Drugi članki so posvečeni našemu gospodarstva n. pr. o snaženju kovinaste posode, ioh-ti pripovedujejo, solata v prehrani, o važnosti gob. sadni kupčiji, mleku, daliiah itd Nekaj potopisnega imamo tudi radi. zato nas je pratikar peljal na izlet v ftibenik in Belo Kraiino. Drugi si žele dobrih kratkih povesti; imamo jih dvoje, eno šaljivo, eno Sedaj kraljuje jesen! Ysake jeseni drugače. Sedaj so moderne ob" leke nežnih barv • . . zamolkla polt . •. pravilno negovano z Elida Creme de chaque heure. Redno uporabljena ob« da obraz in roke z jiežno tencico in jih varuje ves dan. ELIDA CREME ue heure Na naših grobovih na Koroškem Bilo je ob letošnjih Vseh svetih. Na pokopališču v koroški planinski vasi Šmar jeti v Rožu. Grobovi po prizadevanju marljivega slovenskega župnika g. Trabo-singerja povsem popravljeni, preoblikovani in preurejeni v preme vrste. Opravim vsesvetsko pobožnost na grobu svojega očeta, ki je šel pred 5 leti pre-rano v grob, ne da bi se mu izpolnila zadnja želja, da pred odhodom v večnost vidi še enkrat svojega edinca Razgledam se po drugih, tako lepo preoblikovanih grobovih, berem na nagrobnih kamnih in lesenih križih različne napise. Slovenske in nemške. Preproste in prav pomembne. Pri starih znancih se zadržujem delj, pa tudi pri napisih nepoznanih pokojnih ne odhajam takoj. Zanima me niihova preteklost in dom. katerega skušam razbrati iz imen in napisov. §e ves zatopljen v spomin na drage rajnke odhajam v cerkev. Med potjo pa uzrem v kotu mrtvašnice kup izruvanih lesenih križev. Večji del z nedomačimi imeni. Berem med temi tudi — Razlag. »Ali so bili tudi Razlagi naseljeni na Koroškem?« se vprašujem. Ker se mi je zdelo le malo verjetno, da bi bil kdo tega imena kdaj pri nas. pogledam bliže in berem v svoje začudenje \u v prav bolestno iznenadenje: -»JCapetan Pavel Razlag in poročnik Franc Jurca, padla 4. maja 1919.« Kaj. nagrobni križ naših junakov, muče-nikov, ki so na tako krut način morali žrtvovati svoje mlado življenje za nastajajočo Jugoslavijo v kotu med raznimi drugimi pozabljenimi pokojnimi?! Prav bolestno me je presunila ta ugotovitev, ki je le še povečala mojo resignacijo. — Ali sta res že pozabljena mučenika, ki sta samo na prošnjo zbeganega ljudstva branila nekoč jugoslovensko Šmarjeto, mučenika, katera so z našo posadko vred ujeli i>Volksvvehrovci«, ju slekli, jima vzeli denar in ju z drugimi ujetniki, kljub protestu nekaterih poštenih Nemcev — ubili? Pozabljene so sicer že večji del rane, katere je povzročila grozna prevratna doba koroškemu ljudstvu. Toda bolestna je vseeno zavest, da se tako hitro pozabljajo žrtve krvi in življenja za najlepše ideale in sanje naše maldosti. F. Wernig. ** ______________ Nova šola na Sušaku Da se omeji brezposelnost in beda delavstva v zimskih mesecih, je sklenil občinski svet na Sušaku že preteklo poletje, da začne graditi potrebno novo osnovno šolo. Te dni se je začel ta načrt realizirati. V petkovi plenarni seji je sprejel občinski svet ponudbo ijubljans-kega gradbenega podjetja Inž. Franja Dedeka (čigar šef je, kakor zinaoo, interniran v Italiji). V soboto je začelo podjetje že postavljati na stav. bišču barake in čez nekaj dni bodo začeli kopati temelj. Občinski svet je stavil graditelju pogoj, da mora zaposliti samo delavstvo iz sušaškega teritorija ter je tudi predipisal višino mezd. šola bo okusna moderna zgradba in bo stala na lepem Pre-stolonaslednikovem šetališču malo pred hotelom >Jad.ran< na levi strani ceste. Dolga bo 60 m in široka 40 m. 'Iz vseh učnih sob se bo nudil lep razgled na naš Jadran. Tako bo naš v naglem tempu rastoči Su-šak zopet za lepo stavbo bogatejši. ORION REFLEX SUPER s j + 1 cevmi 7 vstavljenih krogov. Dovršena selektivnost, avtomatsko izenačenje fadin-gov. Najnovejše Tungsram barijeve cevi so odlike tega spre jemalca. » ORION RADIO 7131 Dobiva se proti gotovini in na obroke pri večini radio trgovcev. bolj resno in nazadnje še nekaj drobiža, par kratkih člankov in kotiček za mlade či-tatelje, nekaj pregovorov, šal, zastavic — to je pratika za vsakega. Za člane po deželi so namenjeni »Sejmi«, za vse pa »Vest-nik Vodnikove družbe«, iz katerega izvemo glavne podatke o staniu te naše narodne ustanove. Taka je letošnja Vodnikova pratika. Res je. da danes pratika ni Čitateljem več to. kar je bila nekdaj, ko je bila važna družinska kniiga za staro '"n mlado, res je pa tudi. da brez pratike ne moremo živeti in da jo ob vsaki priliki rabimo. In tudi. če se nam zdi, da že vse vemo. vendar še radi nosežemo 00 pratiki in prečitamo njene članke. Vedno se 5e kai naučimo in izv»r mo kai novega Seveda, zadovoljiti vse, ni lahka naloga. Nekateri bi si morda želeli še ve? leposlovja, dngi več poučnih člankov, tretji je boli prijatelj tehničnih iznajdb, četrti rad izve kai o tujih deželah. A ko bi te čitatelie postavili za urednike, bi stali pred isto težko nalogo >n bi morali marsi-kai izpustiti, kar bi njim ugajalo, in mar sikaj sprpieti. kar ugaja drugim, kajti nv»-derna pratika mora prinesti vsakemu nekaj, saj se zaveda, da ne more dati vsem vsega. kar tudi ni potrebno, ker je pratika samo ena od mnogih knjig, ki dandanes prihajajo v naš dom. A pratika — to moramo priznati — ima med vsemi knjigami svoje izjemno stališče. Zato morajo biti tudi prispevki za pratiko res pratikarski. Ime >pratiba< prihaja od besede »praktičen«, zato spadajo vanjo predvsem aktualni praktični članki. Navadili smo se Vodnikove pratike tako. da bi nam gotovo nekaj manjkalo, ko bi je eno leto ne bilo v hiši. Saj je ona obenem nekaka legitimacija, da smo dani družbe. Ce jo vsako leto shranimo, se nam z njo nabira domača zgodovina. Mnogo lepega in poučnega je v nji A končno je res, da ie pratika za drižbo vsako leto nekak poseben ponos, a ponos je tudi za nas. če nam leži na mizi in nriSa o naši kulturni zavesti in narodni dolžnosti, saj vemo. da ie 20 Din res majhna vsota za tako lepo in bogato knjigo in je to vendarle lep dokas tudi za nas. ie pratika na naši mizi priča, da smo po svoje pripomogli, da med Slovenci uspeva družba, ki druži s svojimi knjigami na tisoče članov in čitateljeve povsod. koder prebiva naš rod to in onstran meja. L. R. ZNIŽANJE CEN OB NE SPREMENJlSa KVALITETI POČEN SI S 15. NOVEMBROM 1933. DOBIVAJO SE POVSOD. gillette-britvice valet-britvice probak-britvice mem-britvice komad Din 4.— komad > 4.— komad » 4.— komad » 2.— Domače vesti ♦ Kraljeva zahvala Soli v Gornji Rečici. Po proslavi 60 letnice obstoja narodne šole v Gornji Rečici pri Laškem je prejel šolski upravitelj naslednjo brzojavko iz Beograda: >Gospodine! Po nalogu Nj. Vel. kralja čast mi je izjaviti zahvalnost na izrazima odanosti, podnesenim prilikom proslave šesdesetogodišnjice narodne škole n Gornjoj Rečici. _ V. d. ministra dvora: Milan Antič.« ♦ Jubilej senatorja dr. šilovfča. Prvi ban savske banovine, sedanji senator profesor dr. Josip šilovlč proslavlja ob svojem 75 rojstnem dnevu tudi 50 letnico javnega, so-cialinega in znanstvenega delovanja. Slav-Ijenec je predsednik Narodne zaščite v Zagrebu in častni član Zveze Izseljenskih organizacij, kot profesor zagrebške univerze pa je bil slovit strokovnjak kazenskega prava In pravne filozofije. Pa brez zamere, nabavim si raje lepo zdravo Lutz peč. 11285 • Tone šubelj v ameriškem radiju. Znani slovenski pevec Tone šubelj, ki živi že več let v Ameriki, si je pridobil v Zedlnje-nih državah tako umetniško reputacijo, da »e je vzdržal kljub hudi gospodarski krizi. Njegovi koncerti im nastopi že davno niso več omejeni na jugoslovenske naselbine, marveč poje mladi pevec sedaj pretežno pred angleško publiko. Med drugim je pel letos dvakrat na svetovni razstavi v Chicagu; v New Yorku je nastopil na koncertu s spremljevanjem orkestra v največji tamkajšnji koncertni dvorani, ki ima prostora za 12.000 ljudi. Danes ob 21.30 (po našem času) bo sodeloval v newyor-škem radiju, ki bo priredil uro angleških norveških, čeških in jugoslovenskih na-rodnih pesmi. Koncert bodo prenašale vse oddajne postaje v Zedinjenlh državah, v Kanadi in Mehiki, skupno precej nad sto postaj. Morda se posreči tudi kakemu radijskemu amaterju v Sloveniji, da »ujame« ameriško emisijo in sliši našo pesem tam z one strani Atlantika. Kožultovino v veliki izbiri dobite pri tvrdki BIZJAK FILIP KONGRESNI TEG 8. 296 • Nagrade za najboljši spis o štednji v zadružništvu. Ob proslavi dneva štednje je zveza nabavlj-alnih zadrug državnih uslužbencev, ceneč ogromni pomen štednje za naše narodno gospodarstvo vobče, še prav posebno pa za zadružništvo, sklenila razpisati tri nagrade za najboljši spis z naslovom jštednja v zadružništvu«. Spisi morajo obsegati dve do štiri tiskane pole, običajnega formata (šestnajstina). Prva nagrada je 3000 Din, druga 2000 Din tretja 1000 Din. Zveza si pridržuje pravico, da najboljše spise natisne na svoj strošek. V tem primeru bo pisec še posebej hono-riran. Natečaja se lahiko udeieži sleherni. Spis je treba izročiti do konca junija 1934, sklicujoč se na to notico, ln sicer na naslov: Savez nabavljačkih zadruga državnih službenika, Beograd, Poinkarejeva 21. RECTO _ SEROL za zdravljenje hemoroidov. Odpravi taKoj srbečico ln bolečine. Hemoroidi se naglo zmanjšajo. Zdravniško preizkušeno. Dobiva se v vseh lekarnah. Zastopstvo: »MIBRA« Inž. kem. A. MUjevič. Zagreb, Marullčev trg 11. — Oglas reg. pod S. br. 18574 1933. V slučajih zastrupi jen ja povzročenega po zastrupljeni« pokvarjenih jedil, kakor tudi po alkoholu, nikotinu, morfiju, opi-ju, kokainu, je uporaba naravne »Franz Josefove« greneice bistven pripomoček. Zdravniška strokovna dela navajajo, da pri zastrupljenju s svincem staropreiz-kušena »Franz Josefova« voda ne odpravi samo trdovratno zapeko, temveč, da učinkuje tudi kot specifično protisred-stvo. »Franz Jcsefova« greneica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ♦ Elektrotehnični predpisi. Zagrebški Klub strojnih in elektrotehničnih inženjer-jev Združenja jugoslavenskih inženjerjev in arhitektov v Zagrebu je izdalo v našem jeziku sedaj veljavne elektrotehnične predpise. Vs;m elektrotehnikom bodo zelo dobro dorle. Znano je namreč, da veljajo v naši državi predpisi zveze nemških elektrotehnikov. Njihova splošna uporaba pa je bila do sedaj aokaj otežkočena, ker smo bili navezani na nemško besedilo, ki izide skoro vsako leto v novi popravljeni izdaji. Elektrotehnični predpisi so zeSo važni. Potrebni so, ker je treba po njih Izvršiti vse električne naprave, kar je potrebno iz obratnih in varnostnih ozirov. še danes se tozadevno veliko greši v elektrotehniki ln verjetno je, da je velik del teh grehov storjen nehote zaradi nepoznavanja veljavnih predpisov, ki so nam bili na razpolago edino v nemškem jeziku. V srbohrvatskem prevodu so izšli do sedaj najvažnejši predpisi za izvršitev elektrotehničnih naprav nizke in visoke napetosti, obratni predpisi, navodila za primer nesreč, za varnostne priprave itd. Posamezni predpisi so v ločenih zvezkih, ki jih lahko na enostaven način združimo v priročno knjigo, v kateri se lahko stalno izmenjajo zastareli deli z novejšimi. ♦ Popravek. G. minister n. r. dr. Bogu-mll Vošnjak nam Je poslal naslednje pismo: Zaradi svojega bivanja v inozemstvu sem šele danes čital članek >Ob 25 letnici smrti dr. Ivana Dečka« v »Jutru« od 1. t. m. Trditev, da je kupila Posojilnica v Celju od dr. Bogomila Vošnjaka na oglu sedanje Cankarjeve In Kralja Petra ceste večjo parcelo«... ne odgovarja resnici, kajti v onih letih sem bil sploh premlad, da bi mogel zaključiti kako pogodbo. Sprejmite, Itd. ♦ Narodna knjižnica »n čitalnica v Zagrebu, Gnndullčeva ulica 29, priredi t Bredo 15. t. m. društveni sestanek s predavanjem g. generalnega ravnatelja dr. Avgusta Arselina ylz spominov na Ivana Cankarja«. Začetek predavanla ob 9. zvečer. Gostii dobrodošli ♦ »Scampolo« na beograjskem slovenskem odru. V režiji g. Boltavzerja m v naslovni vlogi z gospo Stiblerjevo, poda društvo »Cankar« t soboto 18. t m. ob 8. zvečer svojo drugo igro v letošnji sezoni. Prepričani smo, da bo »Scampolo« v odlični zasedbi naših priljubljenih diletantov privabil vse beograjske Slovence v lepo dvorano »Ruskega doma« v ul. Kt. Natalije 33. Po predstavi bo v vseh spodnjih prostorih Ruskega doma dana priložnost vsem udeležencem, da se razvedre na neprisiljeni domači zabavi. ♦ Za poplavljence v sklad osrednjega pomožnega odbora so darovali: osnovna šola Sv. Tomaž pri Ormožu 150 Din, osnovna šola v Krčevini pri Mariboru: zbirka učencev 206 Din prispevek učiteljstva 70 dinarjev, državna obrtniška šk°la Skoplje 79 Din, narodna šola Cerklje ob Krki (prispevek učiteljstva 70 Din, občinska uprava Si.bmj 52 Din, Higienski zavod v Nišu 131 dinarjev, občina Plešče, srez Cabar 100 dinarjev, obična Lekosojska, srez preševski 10 Din, »■Dom narodnog zdravlja« Štip 81 dinarjev, Higienski zavod v Skopi ju 116 dinarjev, uprava vardarske banovine, in sicer kmetijski oddelek 79 Din, oddelek za trgovino im °brt 91 Din in policijska straža v Skopi ju 1130 Din, nadalje čisti dobiček vinske trgatve, ki so jo priredili fantje in dekleta iz Loga nad Logatcem, 266.50 Din ter Hranilnica in posojilnica v Središču ob Dravi 100 Dim. Iskrena hvala. ♦ Pomoč šolski decl na Barju. Oblastni odbor Rdečega križa je nakazal krajevnemu odboru Rdečega križa v Ldubljani 3000 Din. Ta znesek se naj porabi za šolsko kuhinjo na Barju, v kateri dobivajo revni šolski otroci gorko hrano. Iskrena hvala za velikodušno pomoč! ♦ Simončič spet na delu. Pod tem naslovom smo pred kratkim omenili, da le bil imenovani v Kamniku aretiran, ker se je s ponarejenimi dokumenti izdaial za zastopnika neke ljubljanske tvrdke. Izkazalo pa se je, da so stranke v redu prejele pri njem naročeno blago in da so bili dokumenti popolnoma pravilni zaradi česar je bila po 14 dneh preiskava proti njem ustavliena. ♦ Protest pekovskih pomočnikov. Pred bansko palačo v Zagrebu se Je zbralo v ponedeljek zjutraj preko 500 delavcev iz pe- kam, da manifestirajo za odpravo nočnega dela v pekarnah in za maksimiranje delovnega časa. Delavci so nosili table z napisi: >Zaradi nočnega dela &o pekarne gnecda tuberkuloze, varujte nas v splošnem interesu, tudi ml smo del kulturnega človeštva ln pred zakonom bi morali biti vsi enaki.« Posebna deputacija pekovskih pomočnikov, ki Jo je vodfil banovinski svetnik in občinski odbornik inž. Domajnko, se je zglasila tudi pri referentih banske uprave, nakar so se delavci mirno razšli. * Velika tatvina tuje valute. Ljubljanska policija je bila včeraj brzojavno obveščena, da je bila Izvršena v čakovcu velika tatvina tuje valute. Žrtev neznanega tatu je postal trgovec Mojzes Geza. Ukradeno mu je bilo: 500 komadov švicarskih frankov, dalje 2 komada po 100 frankov ln 365 dolarjev v raznih bankovcih. Uvedena je bila takoj preiskava, ki pa še nI dovedla do aretacije pravega tatu. Izbrane hranljive sestavine v lahko prebavljivi obliki in vprav v oni izmeri, v kateri jih telo najbolje izkorišča, to je Ovomaltine. Ovomaltine se lahko topi v toplem mleku. Vzemite jo za predjuž-nik in malico, ker naglo nadomešča potrošeno moč živčevja in mišičevja, ustvarja novo zalogo energije in poveča delovno moč. Povečanje delovne moči je danes nujna potreba. Jači, zmaguje v borbi za življenje! Pijte DOBIVA SE POVSOD ♦ Pozivi Ternovšek Jožefa, rojena 6. Januarja 1913 v občini Zagoricl, »rez Litija, naj se nemudmo med buradniml urami od 8. do 13. zglasi pri preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča v Ljubljani, soba št. 96. ♦ »Bojevnik«. Izšla Je 8__11. Številka, ki prinaša pnispevke o nacionalnih in sodobnih socialnih vprašanjih, črtice z bojišč ter precej vsakovrstnih aktualnih prispevkov. Zanimivo je zlasti pismo generala Maistra, ki razlaga svoj odstop kot predsednik bivše Zveze bojevnikov, članki so mnogovrstni ln pestri, ter zaslužijo, da se z njimi seznani vsakdo. List stane celoletno 10 Din in se naroča v LJubljani, Poljanska cesta 48. DAMSKE SNEŽKE z blagom št. 35—36 .... Din 39.— iz gumija (vse Številke) ... „ 65.— lakaste z baržunastim ovratnikom (vse številke) .... „ 69.— Otroške škornjčke ..... „ 49.— Moške galoše........ 69.— ANT. KRISPER Mestni trg 26 Stritarjev oL 1-3 LJUBLJANA 11304 ♦ Za Miklavžev večer ima založba Dra ma v zalogi kratko igro za otroke (igrajo odrasli) z naslovom: »Peklensko brezno. Prvo de tanje se vrši v peklu, drugo v nebesih tretje na zemlji. Igra je lahka. Naroča se v treh izvodih in stane skupno: za člane založbe 30 Din za nečlane 50 Din Založba Drama. LJubljana, p. predal 139 ♦ Najlepše opremljene reklamne tedenske beležne koledarje z Vašo firmo, ter vse druge vrste izdeluje po nizkih cenah Iv. Bonač, Ljubljana, šelenburgova. Odzo-vite se takoj, da jih pravočasno prejmete. Znamo je, da so Bonačevi koledarji vedno najlepši ln da napravite z njim vsakomur veselje, za sebe pa učinkovito reklamo. ♦ Tudi zdravi ljudje lahko občutijo po mastni ln težko prebavljivi Jedi ter po kislem vinu ali preobilnem zavživanju alkohola težave v želodcu. Vse take motnje prebavnih organov pa naglo ln sigurno odpravi Schaumannova prebavna sol. ♦ Dobro delovanje toplih kopeli je sploS-no znano zlasti pri revmatizmu, ker pospešujejo take kopeli krvni obtok, kar ima spet za posledico, da telo samo Izločuje škodljive tvarine. Koristni učinki tople kopeli pa se okrepijo, če se topli kopeli doda etersko olje in v najčistejši obliki pa so etersko olje in smrekova smola v tabletah Velosa od dr. Wanderja. V topli vodi se te tablete hitro stopijo in spenijo ter napolnijo kopalnico s prijetnim duhom po smreki. ♦ V Jesenskem deževju In v prvem snegu se pojavljajo v zvezi s prehladom razne bolezni. Ljudi muči glavobol, migrena ali neuralgija, vračajo pa se tudi revmatizem in živčne bolečine. Vse te težave in bolečine pa hitro in sigurno odstranjuje Al-gocratine. ♦ Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Pri vseh vrstah bolečin wm migrene, nevralgije, revme, živčnih in menstrualnih težkoč deluje naglo ALGOCRATINE Izdeluje E. LANOOSME, PARIZ Dobiva se v vseh lekarnah. Ogl. reg. pod br. 19876 od 30. X. 1933. ^SMUlHaKSBHHBHBBHBineH^Safc Iz Ljubljane u— Pred proslavo narodnega praznika. Bojevniške organizacije (rezervni oficirji, vojni dobrovoljd, vojni invalidi, četniki in skupine bojevnikov) pripravljajo svečano proslavo narodnega praznika L decembra in vabijo celokupno javnost, društva in organizacije v Ljubljani in okolici k sodelovanju. Natančni program manifestacije bo objavljen pravočasno. Potrebne informacije pri udruženje invalidov, feentpeter-ska vojašnica, teL 30-40. u_ Izpremembe v vodstvu Narodnega gledališča. Intendant Narodnega gledališča pesnik Oton Župančič je pred taevl odšel na daljši bolniški dopust. Kakor čujemo, se trenutno mudi v Ložu, kjer pripravlja svoje najnovejše literarno delo. In te® dan t-ske posle vodi začasno ravnatelj drame pesnik in pisatelj Pavel Golta, ravnateljstvo drame pa je za ta čas prevzel višji režiser prof. Osip Sest u_ Jarmlla Novotna, glavna češka ko- loraturna pevka je prispela v Ljubljano, ter nastopi dane« ob 16., 19.15 in 21.15 v Elitnem kinu Matici t filmu »Noč velike ljubezni«. Je ▼ svetu znana kot edinstvena pevka s srebrno donečim glasom. Vstopnice se dobe v predprodajl od 11. do pol 13. ipri blagajni. u_ Slovenski vokalni kvintet koncertlra r ponedeljek 20. t m. v FilharmonSčnl dvorani. Med drugim bo izvajal kvintet 3 Gallusove zbore, ki Jih je priredil za Izvajanje zborovodja kvinteta g. Ludvik Zepič. V tej priredbi se bodo ti Gallusovi zbori sedaj prvič jamo izvajali. Poleg omenjenih zborov izvaja kvintet še vrsto drugih naših zborovskih del, nastopita pa tudi solista Milan Jug ln Tone Petrovčlč s samospevi ob spremljevanju klavirja. Vstopnice v Matični knjigarni. u_ Predavanje o zimskem sadju, U Je minilo sredo napolnilo predavalnico mineraloškega instituta na univerzi, bo inž. Fr. Lukman nadaljeval drevi ob 19. ko bo pokazal im opisal razne vrste jabolk in hrušk, da se bomo znali ravnati pri nakupovanju, še posebno bo pa govoril, kako je treba sadje hraniti, da ga bomo injell vso zimo tja do pomladi. Kakor vsa predavanja podružnice SVD, je tudi to brez vstopnine. u_ JNAD »Jadran«. Jutri ob 20. bo predaval t društveni čitalnici priznani narodno obrambni delavec g. nadsvetnlk int. Mačkovšek »O manjšinskem vprašanju in mladini«. Novinec ln starejši član, ali se zavedata svoje dolžnosti!? Na univeni ste čuli pred kratkim referate, pridite, da boste slišali drugi glas. V petek ob 20. bo predaval g. univ. profesor E. SpektorskiJ. Pridite vsi! u_ Akademija J. n. a. d. Jadrana ▼ proslavo 100 letnice rojstva Jovana Jovanovi-Ča-Zmaja bo jutri v prostorih Trgovskega doma. Na sporedu so pevske točke in recitacije. Po sporedu bo ples. Prijatelji društva, gg. starešine in obiskovalci plesnih vaj posetite prireditev polnoštevilno. Začetek točno ob 8. — Odbor. u_ Sveta gora se Imenuje Lomiš Tren-kerjev film, ki ga bo te dni predvajala ZKD v Elitnem kinu Matici. Našim smučarjem prinese mnogo užitka. Za to predstavo Je uvedla ZKD noro vstopnino 3 in 5 Din, in sicer zato, da se omogoči ogled filma vsem, ki se zanimajo za zimski šport. V filmu sodelujejo vsi priznani smučarji in športniki lz Trenkerjeve okolice. Nova damska kapela prvovrstna s petjem, nastopa od danes naprej vsak večer v 12029 KAVARNI „CENTRAL" u— Davčna uprav« Ljubljana-okollca razglaša prodajo 25 knb. metrov surovo obdelanih parketov. Interesenti naj si blago ogledajo v Kozarjah št 26 (obč. Dobrova). Prodaja bo dne 18. t m. ob 9. v prostorih davčne uprave za okolico v LJubljani. u_ Občni zbor podružnice SVD bo 11. Jan. zvečer v dvorani Slamičeve restavracije. Tedaj bo podružnični odsek za olep-šanje Ljubljane s cvetlicami tudi razdelil diplome onim, ki so Imeli letos najlepše s cvetlicami okrašena okna In balkone. u_ Najmlajši harmonikarji ln orgllčarjl, ki se vežbajo na liceju, imajo poslej učne ure ob sredah in petkih ob 15. v I. b. Staršem priporočamo ta tečaj kot najbolj primeren za glasbeno vzgojo malčkov. Vabijo se tudi odrasli interesenti »a pouk na kro-matično harmoniko in plano-akordeon. Pojasnila na Bleiweisovi cesti 21 od 13. do 16. ure. Ptujski zveseh „časopisa za zgodovino in narodopisje" Starodavni Poetovio slavi v nedeljo 40-letnico Muzejskega društva, ki se je posvetilo smotrnemu poučevanju domačega mesta in ki je ustanovilo ptujski muzej. Ob le] priliki je izšel obsežen, obilno ilustriran zvezek mariborskega »Časopisa za zgodovi no in narodopisje«, ki je ves odmerjen častitljivemu Ptjju. Muzejsko društvo v Mariboru. Zgodovinsko društvo v Mariboru in uredništvo ČZN je zvezek posvetilo ptujskemu Muzejskemu društvu in dolgoletne-mu raziskovalcu Poetovija, notarju Viktorju Skrabarju. Krasna publikacija, polna tehtne vsebine. Na uvodnem mestu so objavljeni prof. dr. Matije Murka »Spomini na Ptuj«. Zelo bi obžalovali, če odlični pisec res ne bi imel časa za nadaljevanje, lcakor sam pravi. V naši književnosti je tako malo memoarskib 9pisov, zlasti s štajerskega področja, in bi spomini dr. Murka, ki je toliko videl in doživel, postali nedvomno zelo čitana in izpod-budna knjiga. Čemu nam ne bi še kak učenjak spisal spominov, ki bi jih lahko priporočili mlademu rodj kot vzgled duševnega in družbenega uspeha?! — »Spomini na Ptuj« so prav mikavni in imamo samo eno željo, da jih prof. dr. Murko nada-liuje. Prof. Franjo B a 5 je prispeval daljšo razpravo »Historično - geografski razvoj Ptuja«. Avtor prikazuje, kako se je to mesto razvijalo pod vplivom izprememb dravske- ga korita, po svoji zemljepisni legi ter pod vplivom gospodarskih in političnih črnite-ljev od rimske dobe do novejšega časa. Prof. dr. J. Ke 1 e m i n a je v razpravi »Hajdina« podal toponomastični prikaz tega krajevnega imena, ki sega daleč v davnino. Prof. dr. Balduin S a r i a je zastopan z razpravo »Nova raziskavanja po stari Poe-toviji«, ki v nji objavlja izsledke izkopavanj na prostoru nekdanjega dominikanskega samostana, razpravlja o rimskih najdbah na sedanjem Tvrševem trgu in o mitreju na Vjrbergu pri Ptuju. Dr. Mihovil A b r a m i 6 je prispeval »Opaske o nekim epomenicima staroga Poetovija«. Odlični raziskovalec starega Ptuja, sedaj ravnatelj splitskega arheolo šfrega muzeja, tolmači letos v juniju na Vi-čavi najden odlomek rimskega napisa, piše o napisu v Črešnjevcu, ki ga je že sloveči Theodor Mommsen uvrstil v svoj Corous, razpravlja o kalupu za pogače v ptujskem muzerj ter o skulpturah in reliefih v ptujskih mitrejlh. Prof dr. Milko Kos obeta daljšo razpravo o kolonizaciji med Dravo in Rabo, tu pa je objavil nekatere zanimive izsledk« lega proučevanja v prispevku »K postanku ogrske meje med Dravo in Rabo«. Prof. dr. Fr. 11 e š i č razpravlja o etimo loeiji imena reke Pesnice in prihaja do zanimive primerjave s nodobnimi imeni na Poljskem. Hinko D r u z o v i č označuje dva perga-menta s koralnimi notami v ptuiskem muzeju. Konservatoi dr. France Štele je prispeval daljšo razpravo »K stavbni zgodovini dominikanskega samostana v Ptuju« (z risbami M. Sternena). Dr. Alojzii Remec obravnava zgodovl no prezidave minoritske cerkve in samostana v Ptjju ob koncu 17. stoletja. Prof. Anton S o \ r £ je priobčil prevod latinskih heksametrov bajdinskega župnika Jurija Hauptmaniča. ki kot očividec opeva grozote črne kuge v Ptuju 1. 1680. Dr. Fran Kovačič piše o načrtih, da bi Ptuj postal sedež lavantinske škofije. Janko G1 a s e r ie zastopan z razpravo o prvih ptujskih tiskih. 0 Simonu Povodnu. ki ie prvi pričel temeljiteje raziskavati ptujske starine in misliti na ptujski mazej, pri Viktor Skra ba r. Fr. Kotnik poroča o ptujskem kronistu patru Ludviku Pečku. Anton O ve c razpravlja o vplivu Ptuja na pisateljsko stvarjanje Ksaverja Meška. O umetnostni zgodovini v Ptuju po vojni poroča dr. France S t e 16 Fran Baš zakli lčuje tekstni del zvezka t izčrpno bibliografijo o Ptuju. Vsi važnejši članki imajo reeumeje v tu-iih jezikih. Posebna odlika tega zvezka eo številn« ilustracije na posebnih prilogah. Teh prilog ie za 41 listov. Vsekako ie treba mnogo nožrtvovalnosti in ljubezni do domače zemlje. da se v naših razmerah in ob tem času izda tako krasna publikacija o Ptuju. Ptujski zvezek CZN je v čast izdajateljem in slavljencu I Meda Koudela, »Z cest P® Jugoslavil«. V založbi češkoslovaško-jugoslov. lige v Brnu je pravkar izšla 86 strani obsegajoča, ilustrirana knjižica Mede Koudele »Z cest po Jugoslavii«. Eden izmed udeležencev družabnega izleta v Jugoslavijo, ki ga je priredila letos v poletju brnska liga, pripoveduje v tem spisu o doživljajih in vtisih udeležencev, ki so prepotovali del Jugoslavije od Jesenic do otoka Krka in od Plit-vičkih jezer do Maribora. Posebno poglavje je posvečeno Bledu in okolici. O Ljubljani, »srcu Slovenije«, pripoveduje Koudela na str. 16—30, pri čemer posveča pozornost tudi sokolskemu zletu in manifestaciji JC-lig. Koudela s toplimi besedami poveličuje lepoto naših krajev In njihove narodne značilnosti, ne pozabi omeniti naših rojakov in njih usode onkraj meja, poudarja stare stike med Slovenci in Cehi, pove tudi to In ono o naši kulturi in literaturi, skratka; informira čitatelja o naši zemlji in ljudeh, obenem pa mu vzbuja simpatije in željo, da bi kdaj sam videl te kraje. Razne slike z Bleda in iz Ljubljane izpopolnjujejo besedilo. K Slovencem se avtor zopet vrača ob koncu knjige, ko opisuje bivanje naših prijateljev Iz Brna v prijaznem Mariboru. Tudi doživljaji na morju in lepota Plitvičkih jezer, pa zopet visoka urbanična kultura Zagreba, vse to je opisano v prijetnem kramljajočem tonu, brez večjih literarno-potopisnih pretenzij; udeležencem v spomin, drugim čitateljem v pouk in izpodbudo, našim krajem pa v čast in korist. Naj bi ta prikupna knjižica dosegla na Češkoslovaškem zaželjen uspeh! Ljubljanska strelska družina obveSča članstvo, da se prične danes ob 20. sobno streljanje v salonu pci »Levu^c, Gosoosvet-ska cesta. Isto tam se bo tudi t bodoče vršilo sobao streljanje vsako sredo od 20. naprej. Odbor pričakuje, da se bo članstvo v čim večjem številu udeleževalo tega poučnega, kakcr tudi zabavnega streljanja. u— Cbil-MetodOTB ljubljanska mcSkn podružnica ima svoj občni zbor v petek 17. t. m. ob 18. v pisarni, Beethovnova ulica Št 2. u_ Socialni odsofc Sokola I. Tabor je uvedel podporno akcijo za svoje brezposelne in slabo situirane pripadnike V to svr-ho Je razposlal r začetku tega meseca članstvu prošnje za pomoč ln priložil položnice. Socialni odsek vljudno prosi članstvo, da po svojih močeh prispeva k tej zblnkl in se posluži sprejetih položnic, članstvo pa, ki je voljno prispevati podpore v blagu prosimo, da sporoči društveni pdsarni na Taboru (tel. štev. 25-11 med 17. in 20. uro) svoje naslove, da preskrbimo prenos daril v blagu. Isto tako sprejema društvena pisarna darila v denarju. Za vse nakazane prispevke In podpore se socialni odsek Sokola I. Tabcr v imenu potrebnih najiskreneje zahvaljuje. u— Ogrevalni ca se polni. Slabo- Treme zadnjih dni, _dež, sneg m brozga »o prignali r ogrevalnico za vojašnico kralja Petra vse večje število gostov, kakor Jih je imel prostor v zgodnji jeseni. Prihajajo od vseh strani, z dežele in iz drugih mest. Med onimi, ki so prisiljeni posluževati »e gostoljubja ogrevalnice so tudi tfudje, ki imajo za seboj prav lepe čase. Marsikdo je živel že pred leti v ugodnih razmerah, a ga je življenje vrglo lz tira. Veliko je bivših obrtnikov, ki »o morali zapustiti lastne delavnice ln vzeti v roke popotni les. So pa med podpore potrebnimi tudi bivši zasebni uradniki, trgovski sotrudnlkl In zastopniki, bivši vojaki hi drugi. Mestni socialno-polltičnl urad nudi večini razen strehe tudi brano, dati pa jim ne more dela, ki si ga žele. u— Pritok bolnikov v občo bolnico v Ljubljani je v zadnjem času spet večji. Največ bolnikov prihaja z dežele, zlasti lz Industrijskih krajev in lz rudarskih revirjev. Vendar pa stanje bolnikov letos najbrž ne bo doseglo lanskega. Doslej se je zdravilo v ob« bolnici v Ljubljani 19.200 bolnikov. u— Pocenitev plina. Marca se Je vvedia nova tarifa, po kateri so se stalni stroški ki Jih ima pilnarna z vsako stranko, ako rabi plin ali ne, obračunali v obliki stalne pristojbine, ki Je znašala 20 Din oziroma 16 Din mesečno. Ker so ti stroški preveč obremenjevali male stranke, ki rabijo plin v domačem gospodinjstvu, se te pristojbine s prihodnjimi plinskimi računi znižajo takole: Stranke, ki rabijo 3—10 plamenske pHnomere, bodo plačevale S Din, za 20—40 plamenske 14 Din, za 50 plamenske 20 Din, za 60 plamenske 25 Din, za večje pa pp 35 Din mesečno. S tem znižanjem pristojbine Je postal plin v vseh ozlrih najcenejši in to ne samo t Jugoslaviji, temveč tudi t primeri s cenami v Avstriji (razen Dunaja), Italiji in češkoslovaški. V Avstriji Je poviprečna cena plinu 30 gr. to Je 2.70 Din v Italiji 1 do 1.20 lire, to Je 4 Din, v češkoslovaški pa 1.20 do 1.50 Kč, kar odgovarja 3 Din za kubični meter. u_ Nezaželjenl obiski po stanovanjih. V podstrešno spalno sobo Matevža Sabiča v švablčevi allci 8, se je pritihotapil spreten tat ln odnesel 1250 Din gotovine, črno zimsko suknjo, par nizkih, črnih čevljev in nekaj perila. Oškodoval je Sabiča skuip-no za okrog 2600 Din. Iz predsobe Karla Polaka na Sv. Petra cesti 68, je ukradel nekdo 1000 Din vreden lovski suknjič. Dr. Borisu Pucu neznan, za šport navdušen tat odnesel te dni z balkona stanovanja r Knafljevi ulici 13, dva para smučI, vrednih 850 Din. Iz veže hiše št 7 v Tavčarjevi ulici pa je nekdo Izmaknil Rudolfu Uča-karju zavoj z žensko obleko in ženskimi smučarskimi čevlji v skupni vrednosti 500 Din. u— Ciganski gostje. Slabo vreme Je prignalo v bližino mesta večje število ciganov. Več družin se Je nastanilo v Hradec-kega vasi, v Mostah in na Viču. Vozove so imeli zunaj, dočim so sami prišli v mesto nadlegovat ljudi na cesti ln v stanovanjih. Ker se cigani niso hoteli sami umakniti, Jih Je policija včeraj segnala skupaj, nakai so jih stražniki odvedli skozi mesto na Dolenjsko cesto do Rudnika, kjer so Jih sprejeli orožniki, ki jih bodo tirali dalje proti Dolenjski in v kolikor niso pristojni v dolenjske kraje, čez mejo v savsko banovino. u_ O barbarstvu na grobeh smo pisali že po prazniku vseh svetnikov ter y primer navedli zlobno poškodbo spomenika, ki ga je napravil mojster Babnlk iz Most na grobn ponesrečenega mladega planinca Grebenca. Omenili smo, da so bili že večkrat poškodovanj baš nagrobniki iz iste kamnoseške delavnice. Takih barbarstev še vedno ni konec ter jih najbrž tudi ne bo, dokler se podvojeni pozornosti ne posreči, zalotiti zločinca pri delu. u_ Poskušen vlom. V trgovino Minke Bregantove na Dolenjski cesti 14 Je skušal predslnočnjim vlomiti neznan zlikovec. Tat Je t dletom odtrgal na vhodnih vratih ključavnico in napravil 8 cm dolgo odprtL no. V notranjost trgovine pa ni mogel priti, ker so bila vrata tudi od znotraj zavarovana z železnim drogom. Zločinec Je moral sicer odnehati in oditi praznih rok, vendar pa je napravil na vratih za okrog 300 Din škode. Pri zgagi in prebavnih težkočah samo Schaumannova prebavna sol. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. 12025 Vremensko poročilo številke za označbo kraja pomenijo: L čas opazovanja. 2 stanje barometra. 3. temperatura 4 relativna vlaga » %. B. smer in brzina vetra 6 oblačnost 1—10. 7 padavine v mm 8 vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo. druge najnižjo temperaturo. 14. novembra Ljubljana 7, 755.9, 1.7, 94, mirno, 10, 42.7, sneg; LJubljana 13, 756.8, 3.3, 88, NI, 10, dež; Maribor: ni depeše; Zagreb 7, 765.3, 4.0, 90, ESE1, io, 23.0, dež; Beograd 7, 754.2, 16.0, 65, SE2, 10, 0.2 dež; Sarajevo 7, 755.4, 9.0, 90, mirno, 9, 4.0, dež; Skoplje 7, 758.6, 11.0, 88, mirno, 10, prši, dež; Split 7, 753.0, 15.0, 75, SSW7, 9, 2.0, dež; Kumbor 7, 754.9, 17.0, 85, ENE6, 10, 5.0, dež; Rab 7, 753.2, 11.0, 88, SSE3, 9, 11.0, dež. Temperatura: Ljubljana _, 1.4; 3.1, _; Zagreb 8.0, 4.0; Beograd_ 14.0; Sarajevo -: 9.0; Skoplje 16.0, 10.0; Šalit 18.0, 13.0; Kumbor _ 15.0; Rab _ 9.0. Iz Celja e— Za simfonični koncert Glasbene Matice danes ob 20, v Mestnem gledališču veljajo navadne dramske cene. Vstopnice se dobijo v knjigarni K. Goričarja vdove in pol ure pred koncertom pri gledališki blagajni. e— Davčna uprava sporoča, da so opo-zc^ritvene poštne položnice za četrto četrtletje 1933. pri županskih in poštnih uradih. Davčni zavezanci naj se takoj poslužijo teh položnic, plačdlru rok poteče danes. e— Glede gradnje zasilnega motita čez Savinjo poleg porušenega kapucinskega mostu se širijo govorice, da most ne bo dograjen v predpisanem roku. Na kompe-tentnem mestu so nam sporočili, da jc gradbeno podjetje Dukič in drug v Ljubljani prejelo v torek 7. t. m. obvestilo ban-ske uprave, da mu je bila poverjena gradnja zasilnega mostu. Tvrdka se je obvezala, da bo dogradila most v 60 koledarskih dneh, ki se računajo od 7. t. m. dalje. Ker Ima tvrdka moderne priprave in strokovno isvežbanc osobje, bo gotovo zgradila most v določenem roku. e_ Brezposelnost narašča dalje. Dočim ;e bilo pri celjski ekspozituri javne borze dela 30, oktobra prijavljenih 511 brezposelnih (482 moških in 29 žensk), je to število d*> 10. t. m. poskočilo na 596 (559 mo-ških in 37 žensk). e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 svetni velefilm > S transi* -v valček« ln zvočna predigra. Iz Mas*! !mra a— Mestni ubožni svet je imel v ponedeljek zvečer sejo, ki jo je vodil mestni župan g. dr. Ldpold. navzočnj pa so bi M mestni okrajni predstojniki, zastopniki cerkve in šole, dobrodelnih društev m mestnega fizikata, generalnega varužtva ter socialno-poljtičnega urada. Ugodno je bilo Tešenih 7S prošenj za podpore z letnim skupnim efektom 236.400 Din, dočim je bito 13 prošenj odklonjenih zaradi nezadostnih pogojev. Nadalje so bile 33 osebam dovoljene stalne ubožne podpore, 11 nrosjlcem 5o bile dosedanje podpore zvišane, 9 star-šsm so bili priznani vzgojevatai prispevki za njihove otroke, 4 otrokom pa se je pri-z.na!a oskrbnina v vzgajališču. V mestno »božrooo je bil dovoljen sprejem 21 osebam, katerim bo sledilo nadaljnjih 26 one-mogiiii mestnih reveže^, ki so sedaj nastanjeni in oskrbovani v hiralnicah v Ptuju in Muretbicjh, deloma pa budi v tujini. V ubožnico bodo spravljene najpotrebnejše osebe, ostale pa. ko bodo preoirejeni in •pripravljeni primerni prostori. Nadalje le bšl preč:tan novi pravilnik za mestno ubož n"co, ki sa je sprejel mestni občinski svet na svoji zadnji seji. V kuratorij mestne ubožnico so bili izvoljeni: za mestni občinski svet podžupan Golouh iu dT. Strm-šek, za ubožni svet okrajmj predstojnik Ramslli in predsednica Slovenskega ženskega društva ga. Maistrova. Poleg njih so še člani buratorija mestni zdravnik, vodja socialno-političnega urada in upravnik zavoda. z.— Cercle frangais. G. Jean LacroJx, profesor za francosko književnost na ljubljanski univerzi, bo predaval v četrtek 16. t. m. ob 20. v Vesni o novinarstvu v Franciji. vsi prijatelji francoskega jezika so povabljeni. Vstopnine ni. a— Fadružnica Združenja jugoslovenskih nacionalnih železničarjev in brodar-jev v Mariboru priredi v četrtek 16. t. m. cb 20. v veliki dvorani Narodnega doma s sodelovanjem »Drave« večer iz Maribora odnosno v Maribor premeščenim tovarišem. Tega družabnega večera naj se člani Združenja udeleže v čim večjem številu, poleg njih pa tudi ostalo narodno občinstvo. a— Mariborski šahovski turnir kaže po VI. kolu, ki je bilo odigrano preteklo nedeljo, naslednjo sliko: I. skupina: Ostanek 4 in pol, Lobkov 4 (l), Kuko-vec lin Savli 3, •J >rdan 2 in pol (1), Lukež 2, Lešnik 1 jn pol (l). Konič je izstopil II. skupina: Lorber in Kotnik 4, Fišer 3 in pol, Guiiznik in C'~ zelj po 3 in aol ter Gobec mL 3. Sedmo kolo se bo odigralo drevi v kavarni »Jadran«. a— Velik naval na cenena stanovanja. Kakor smo že poročali, bo prihodnje dni popolnoma do-grajenih 32 cenenih majhnih stanovanj, ki j?h gradi mestna občina v Metelkovi ulici. Za ta staniovamja se poteguje 105 prosilcev. a— Studenški gasilci so imeli v četrtek 7v.*čer svoj izredni občni zbor. ki je bil prav dobro obiskan. Pri volitvah je bil iz-vol jen z« predsednika žunan Alojz Kaloh, za povelinika pa Alojz Pregl. Vsi gasilci so položUi v smislu določil novega gasilskega zakona predpisano prisego. Iz Kamnika kil— Pregled električnih števcev. Poročali smo že o slabem stanju našega električnega omrežja in poudarjali, da doseže izguba električne energije zaradi slabe napeljave nad 22 odstotkov. Ugotovljeno pa je bilo celo, da gre izguba do 40 odstotkov. Poleg tega pa je še drug nedostatek, zaradi katerega trpi občina precejšnjo škodo. Skoro vsi števci po Kamniku kažejo nepravilno. Zaradi ugotovitve jih je poslala občina večje število na stanico za pregled elektroštevcev. Med 80 števci je bilo samo S dobrih, vsi ostali pa so kazali v škodo občine, v Kamniku je okrog 400 števcev, ki jih bodo morali zdaj oddati v pregled. Stroški popravila so 22 Din, če pa odjemalec toka ne bo hotel prevzeti nase teh stroškov. preide števec v last občine, odjemalec pa bo moral plačati zanj 30 Din letne najemnine, ali pa si nabaviti novega, ker se starih, n epopra vi jenih števcev ne bo smele več uporabljati ka— Opustošen policijski zapor. V kamniške policijske zapore so v noči na pone-deiiek zaprl? mladega razgrajača iz kamniške okolice, ki se je zato znese) nad inventarjem v zaporu. Razbil je šipe v oknih in polomil vse, ka* mu 1p prišlo v roke ter napravil občini nad 500 Din škode. Za kazen so ga nato preselili v sodne zapore. Iz Trboveli t— Naši smučarji se že pripravljajo. V Iredo je bil občni zbor smučarskega odseka trboveljske podružnice SPD Vodil ga je agilni predsednik g. rnž Franjo Malovrh. Zborovale' so sestavili program za bodočo sezijo. Med drugim je na programu večja smučarska tekma v slalomu in pa Staro perilo, ^m novo perilo.." ali vselej čisto je perilo S.TJ.7-33 TERPENTINOViM MILOM PRISTNO SAMO Z ZNAMK03ELEN* ZA NAMAKANJE PEKI L A "ŽENSKA HVALA' mladinska tekma. Pri volitvah je bil za predsednika zopet izvoljen g. inž. Malovrh, za tajroika g. Šip Gustav in za blagajnika g. Kolšek. Sesava odbora že sama jamči, da se bo fcudi v bodoči sezoni gojil ta lepi šport smotreno. t— Rezervni oficirji imajo 17. t. m. ob 20. v posebni sobi gostilne Volker važen sestanek, ki naj se ga vsi sigurno udeleže. Predsednik. Iz življenja na deželi MOSTE PRI LJUBLJANI. Občinska uprava je 13. t m. sklicala vsa društva k posvetovanju za uvedbo enotne akcije v pomoč brezposelnim družinam. Vsa vabljena društva so se odzvala, društva, ki ■pomotoma niso dobila vabil, bodo pa povabljena k prvi seji, ki se bo vršila v petek 17. t. m. ob 19. v občinski pisarni. Predsednik občine g. Pavčič je stvarno pojasnil pomen ankete ter pozval navzoče, naj se o njej izjavijo. Poudarjal je, da se bodo brezposelni v prvi vrsti zaposlili pri javnih občinskih delih. Akcijski odbor je sklenil prirediti v soboto in nedeljo 18. in 19. t. m. socialna dneva. Nabirali se bodo prostovoljni prispevki, istočasno pa tudi ugotovilo število brezposelnih v občini. Na prvi seji pomožne akcije se bodo v ta namen delili bloki in nabiralne nole. Ker je občinska uprava prepričana, da je pomoč bolj nujna, kakor bi bilo to razvidno iz statističnih podatkov, prosi vse občane, naj pri obisku občinskih odbornikov točno navedejo vse primere brezposelnosti in bede. Sokolsko društvo Unec—Rakek priredi drevi ob 20. pod okriljem ZKD predavanje g. Poharca o temi: Sokolstvo v narodu. Predavanje se bo vršilo v Sokolskem domu. Vabimo občinstvo! Spor Nedeljsko ligino kolo V nacionalni ligi smo že močno proti koncu. Po prvotnem sporedu bi bila morala sicer že pravkar minula nedelja zaključiti to tekmovanje, vendar so razne okol-nosti nanesle, da se je vsa konkurenca še za par nedelj podaljšala. V glavnem imajo še ^nekateri klubi igrati po dve tekmi, le Hašk in Jugoslavija imata še po tri tekme. Obe Slavi ji in Bask so za letos pri koncu. Primorje igra še obe tekmi z Jugoslavijo. Prvo doma, na svojem igrišču, nato naslednjo nedeljo v Beogradu. To bo torej letošnja zadnja ligaška tekma v Ljubljani. Letošnja? Od njenega izida zavisi odgovor na vprašanje, od tega izida bo odvisno. ali se bomo tudi k letu ob nedeljah popoldne shajali na prijaznem športnem prostoru onkraj artiljerijske vo-jašnice, da gledamo borbo slovenskega ligaša z najmočnejšimi moštvi Jugoslavije. Vsekakor bo v nedeljo težka preizkušnja za živce naših fantov in naših vnetih — kibicev! Javen športni tečaj v zimskem kopališču Na splošno željo priredi letos plavalna sekcija Ilirije v zimskem kopališču javen športni plavalni tečaj, združen s smučarsko gimnastiko. S tem tečajem naj bi bilo ustreženo onim odraslim damam in gospodom. ki se želijo privaditi športnega plavanja, odmori pa bodo izkoriščeni' s pripravljalnimi vajami za smučanje. Tečaj se prične v torek .21. t m. ob 20. v zimskem kopališču (poleg letnega kopališča Ilirije) in se bo vršil ob torkih in petkih od 20. do 21. do vključno 15. decembra. Vodstvo tečaja je poverjeno g. D. Ulagi. Prijave je poslati do nedelie 19. t. m. na naslov: Plavalna sekcija SK Ilirije, kavama Evropa, Ljubljana Prijavnina, v kateri je vračunana tudi osemkratna vstopnina v kopališče, znaša 100 Din in se odda pri blagajni kopališča. Službene objave LNP. (Seja k. o. 10. novembra 1933.) Navzoči gg. dr. Dougan, Logar, Bucik, Tomšič in Šetina A. Upravičeno odsotni gg. dr. Dolenc, dr. Kosti i.n Galof. Ustavi se kazensko postopanje proti igralcu Loborcu (Reka) zaradi pomanjkanja dokazov. Uvede se k; žensko postopanje roti igralcu Švarcu Karlu (Svoboda Maribor) na podlagi sodniškega poročila od 5. novembra 1933. Do nadaljnjega se suspendirata igralca Janežič Anton in Habiht Nace (oba Svoboda, Vič), ker nista prišla k zaslišanju. Tajnik III. Službeno iz LNP. Danes po seji p. o. bo ob 20.30 seja u. o. LNP. Službeno iz sekcije ZNS. Drevi ob 20. seja upravnega odbora v kavarni Evrorva. Plavalna sekcija SK Ilirije. Zimsko kopališče je odprto od četrtka 16. t m. naprej vsak po-nedeljek, torek, četrtek in soboto i. s. za člane z dopoldanskim poukom od 15. do 17.30, s popoldanskim poukom na od 16.30 do 19. Po tej uri se uči crawl ali pa smuška gimnastika za odrasle obojega spola. Dopoldan od 10.30 do 12.30 rezerviran za Jadransko Stražo. Vstopnina: za člane plavalne sekcije 2 Din, odnosno 5 Din. za Jadransko Stražo 3 Din ter zvečer (s poukom) 6 Din za člane in 10 Din 7« nečlane. Poučeval bo g. Ulaga. ASK Primorje (nogometna sekcija). Drevi ob 20 v restavraciji Slamič strogo obvezen sestanek. Priti morajo Starec. Hasl. Bertonceli I. i.n II., Zemliak. Slamič. Boncelj, Jež. Vinko. Erman Žemljic. SK Grafika. Drevi ob 19. sestanek smučarske sekcije v društvenih prostorih >alače Grafika. Dnevni red zelo važen. Koča v Krnic! pri Kranjski gori je vso zimsko dobo ob sobotah, nedeliah in praznikih odprta Med tednom se je treba zglasiti pri gdč. Pavli Pretnarjevi št. 8 v Kranjski gori. Lenih terenov za smučanje je v bližini v izobilju. Gospodarstvo Gospodarske vesti = Zahteve zadružnega kongresa v Novem Sadu. Poročilo o kongresu smo že objavili. Iz resolucij povzemamo naslednje: Edino zadružništvo lahko da podlago za ozdravljenje sedanjega hudega stanja, zato naj se vsestransko podpira. Konkretno pa je potrebno: Uveljaviti je treba končno-veljavni zakon o zaščiti kmeta in ureditvi kmetijskih dolgov, vendar tako, da se kmet popolnoma zaščiti in da se obenem varuje tudi njegova kreditna sposobnost Obresti za kmetijske dolgove je treba maksimirati in obrestno mero spraviti v sklad s plačilno sposobnostjo kmeta Za kmetijske dolgove zadrugam je treba določiti izjemen položaj, da bi zadruge mogle izter-javati kmetijske dolgove. Poleg zaščite je treba kmetu nuditi tudi kredite in ker so zadružni krediti najboljši, morajo dati državni in poldržavm denanr zavodi zadrugam dovolj kreditov v to svrho Treba je storiti vse potrebno, da se dvignejo cene kmetijskim pridelkom. Obenem se mora ublažiti kmetovalcem davčno breme in naj se čisti katastrski dohodek prilagodi dejanskemu donosu zemlje. Kmetovalcu naj se omogoči, da plača davke tudi v blagu. Glede zadružništva samega se zahteva: Izda naj se enoten zadružni zakon, ki pa naj se prej predloži Glavni zadružni zvezi v izjavo. Vse zadruge naj se oproste poštnine. Davčnih olajšav, dovoljenih zadrugam z zakonom o neposrednih davkih, naj davčna oblastva zadrugam ne oporekajo. Taksne olajšave naj se povečajo in nspri-mičnine zadrug naj se oproste dopolnilne prenosne takse. Kreditne zadruge naj se čisto oproste rentnioe. Revizija obrtnega zakona naj se izvede samo v smeri, kakor je to že predlagala Glavna zadružna zveza. Zlasti naj se ne zahteva da bi morali biti člani produktivnih zadrug kvalificirani mojstri. Odpravi naj se zakon o ustanavljanju agrarnih 9kupnic. Prav tako vse uredbe, ki so v nasprotju z obstoječimi zadružnimi zakoni, da bi se mogel tud> na agrarne skupnice razširiti novi in enotni zadružni zakon. = Zatiranje krvave uši v sadovnjakih. Ptujsko sresko načeistvo je izdalo na občine naslednji razglas: Krvava uš na jablanah s^ je v tukajšnjem srezu tako razpasla, da se mora začeti akcija za uničenje. Naravni Dasprotnik te uši je osica (Aphelinus mali), ki urlčuje krvavo uš na ta način, da znese jajčeca na krvavo uš Iz jajčec se v kratkem času izvale ličinke ki se dalje razvijajo v ušeh in jih na ta način uničijo. Ker so razna sredstva, ki se rabijo za uničevanje krvave uši, šc vedro razinerno draga, je vsekakor neobhodno potrebno, da se osica razširi pri nas. Opa. žilo se je v sadovnjaku banovinske vinar ske in sadjarske šole v Mariboru, da je krvava uš skoro izginila, odkar se je lani ugotovila navzočnost te osice, ki je naj brž prišla k nam iz sosednje Avstrije. Da bi se videlo, v kakem obsegu se je drugod razširila, odnosno da bi se ugotovilo, kje že živi omenjena osica, je.potrebno pre iskovanje materijala iz vseh krajev sreza Zato naročam občinam, da pošljejo brez pogojno do 25. t. m. banovinski kmetijski poizkusni kontrolni postaji v Mariboru kolikor mogoče mnogo vejic jablan, napadenih od krvavih uši. Najmanj je poslati vsaj pet vejic, če se ugotovijo gnezda kr vave uši v skorji pri jablanah, naj se iz-režejo taka gnezda in pošljejo semkaj. Vejice in skorjo je vlagati v suho stekleno posodo, ki naj se z vato zamaši, da bodo vejice ohranjene v prvotnem stanju. V skrajni sili, če res ne bi bik) mogoče dobiti na licu mesta nikakih steklenih posod, se lahko pošljejo vejice tudi v snažnih škatlah iz lepenke, a nikar v takih, v katerih je bil prej tobak ali kak tobačni izdelek. V vsako posodo, odnosno škatlo naj se vtakne listek z označbo kraja, vrste jablane in v kakem obsegu je jablana napadena. Osice se bodo prinesle iz Maribora in nastavile v prizadetih krajih, da se bodo razširile in pokončevale krvavo uš. Torej bodo odpadli s tem vsi stroški za pok&nčevalna sredstva. = Dolar je spet padel. Iz Londona poročajo, da je ob otvoritvi včerajšnje borze dolar ponovno padel, predvčerajšnjim se je zaključil po 5.1450, včeraj dopoldne je pa notiral 5.1850. Tudi francoski frank je nekoliko popustil. = Poljsko pristanišče Gdynja in Jugoslavija. V Gdynji, veLikem poljskem pristanišču, se je pred kratkim ustanovila poljsko-jugoslovenska družba, ki ji pripadajo odlične poljske osebnosti. Tebinka, ki je imel Pri tej priliki predavanje o potovanju poljskih parlamentarcev po Jugoslaviji, je nanašal važnost neposredni morsko-promet-nih zvez med Gdynjo m Jugoslovenskimi pristanišči. — 'talija ima trgovinska pogajanja tudi z Rumunijo. Istočasno s pogajanji za revizijo italijansko-jugoslovenske trgovinske Pogodbe so se začela v Rimu tudi pogajanja za izpremembo italijansko rumunske trgovinske pogodbe. = Nemška državna banka pričenja odprto tržno politiko. Izkaz Nemške državne banke z dne 7. t. m. zaznamuje nakup vrednot, in sicer na novem kontu: vredno te, ki so sposobne za kritje. Ta postavka je za enkrat še majhna in znaša le vrednost 28.000 mark. S tem je Nemška držav na banka, četudi«le z malim zneskom, začela odprto tržno politiko. = Konkurzi v oktobru. Splošna državna statistika objavlja uradno, da se je meseca oktobra v vsej državi otvorHo 12 konkur-zov in 3 prisilne poravnave izven konkur-za. Po banovinah se konkurzi in prisilne poravnave razdele takole (prve številke pomenijo konkurze. druge pa prisilne poravnave): v vardarski 2, 0: v vrbaski 0. 0: v dravski 1, 0; v drinska 0, 0; v dunavski 2, 2; v zetski 0, 0; v moravski 1, 0; v primorska 0, 0; v savski 1, 0; na področju uprave mesta Beograda 5 1. V istem mesecu lanskega leta je bilo 38 konkurzov in 62 prisilnih poravnav izven konkurza, m sicer po banovinah v vardarski 1 (2), v vrbaski 1 (5), v dravski 7. (16), v drimski 3 (4), v dunavski 7 (6), v zetski 2 (3), v moravski 3 (0), v primorski 2 (3), v savski 8 (22), na področju uprave mesta Beograda 3 (2). = Dobave, oddaje in prodaje. Splošni oddelek direkcije železnic v Ljubljani sprejema do 16. t m. ponudbe glede dobave 14.000 pol konceptnega papirja m 1200 pol kartona. Gradbeni oddelek iste direkcije sprejema do 24. t m. ponudbe glede dobave 50 log motvoza, do 28. t m. glede dobave 1000 kg pisanih cunj in 100 ovojev strešne lepenke. Direkcija državne železarne v Varešu sprejema do 16. t. m. ponudbe glede dobave 230 kg sveč, do 22. t. m. glede dobave 1000 kg gipsa, 200 kg emajlastega laka, 300 kg laka za železo io glede dobave 1 indikatorja, do 29. t m. glede dobave sestavnih delov naprave za šsbloniranje, 50 m brezšivnih cevi in 56 ovojev kopirnega platna. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave 1000 kg trač-cikov in 200 kg brodarskih žebljev, do 30. t. m. pa glede dobave 1200 kg terpentino-vega mila, 4000 kg koruznega zdroba, 1600 kilogramov bučnega olja, 1400 kg svinjske masti. 360 kg sirove kave, 3000 kg riža. Direkcija državnega rudnika v Kreki sprejema do 23. t m. ponudbe glede dobave 15 sodov masti za jamske vozičke in 5 gumijevih spiralnrv cevi, do 30. t. m. pa glede dobave barvarskega materiala. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 4. decembra ponudbe glede dobave 1300 kg klingerita in glede dobave 5 porcelanskih umivalnikov in 5 kompletnih angleških klozetov. Dne 16. decembra bo pri železniški direkciji v Sarajevu ofertna licitacija glede dobave 3 gasilnih črpalk. Oddaja zgradbe paviljona bo po ofertni licitaciji 20. decembra pri komandi granične trupe v Skoplju. Prodaja lesa bo po dražbi 12. decembra pri direkciji šumbrodske imovn? občine v VinkovciJi. Oglasi so na vpogled v Zbronici za TOI v Ljubljani. Borze 14. novembra Na ljubljanski borzi je danes deviza New York spet popustila, ker je po včerajšnji okrepitvi spet slaba tudi na drugih borzah. Okrepili so se nekoliko Amsterdam, Berlin, London. Pariz in Trst. Drugo je ne-izpremenjeno. Avstrijski šiling se Je zaključeval po 8.90. v Zagrebu po 8.87 in v Beogradu po 8.80 Grški boni so se zaključevali: v Zagrebu po 41.25, 41.50 in 41.25, a v Beogradu po 40.75. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda malo slabša. Zaključkov nI bilo v nobeni vrednoti. Dfdte Ljubljana. Amsterdam 2309.29 — 2320.05. Berlin 1363.47 — 1374.27. Bruselj 708.02 d"> SOI .96, Curih 1108.35—1113.85, London 182.97 _ 184.57. Newvork S530 n0—&55S.76. Pariz 224 02-225.14, Praga 169 84—170.70, Trst 300.68—303.08 (premija 28.5%). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.90. Zagreb. Amsterdam 2309.29 — 2320.05. Berlin 1363.47 — 1374.27, Bruseli 798.02 do 801 96. London 182.97—184.57. Milan 300.68 do 303.08. NewVork kabel S552.50—3580.78. ček 3530.50 - 3558 76. Pariz 224.02—225.14. Praga 169.84 — 170.70, Cjrih 11C8.35 do 1113.85. Cnrih. Pariz 20.22, London 16.58. New-vork 319.50. Bruseli 72.05, Milan 27-19, Madrid 41.80. Amsterdam 208.30, Berlin 123.175. Dunaj 72.70 (57.60). Stjckholm 85 50. Oslo 83.40. Kobenhavn 74.10, Praga 15.325. Varšava 57.90. Atene 2.96. Carigrad 2.51. Bukarešta 3.05. Helsinsrfora 7.30 Dnnai (Tefaii v nriv k!irin0< 255 — 260; banatska 265 — 270. + Novosadska blagovna bona (14. t. m.) Tendenca neizpremenjena. Promet 82 vagonov. Pšenica: baška. okolica Novi Sad. 102 _ 104; okolica Sombor 101 - 10»; ^rednjebaška in slavonska 103 — 105; gor-njebanaiska Hftl do 103; srednjebanal-ska 100 — 102; južno banatska 97 — 99; ba ška potiska in baška ladja Dunav, Begej 105 - 106; baška. ladja Tisa 106 do 108. — Oves: baški. sremski in slavonski nI _ 53 Jermen: ba^ki. sremski. 64/65 ka 63 — 65 Toršfira r baška. sremska in baška okalica Sombor 76 — 78; baška In sren»ka sušena 68 — 70; baška. za december-januar 55 — 57.50; banatska 73 — 75; banatska sušena 63 — 65; sremska sušena 59 — 61; baška sušena, ladja 72 — 74; baška ladja Begei 79 — 80. baška ladja Tisa in Dunav 81—82. Moka: baška. banatska »Ogc in >0g?« 195 - 215; >2« 175 _ 195; »5< 165 - 175; »6< 112.50 — 122.50; ,7« 82.50 - 92.50: »8« 65 — 70; sremska. slavonska >0g< in >0gg« 185 _ 200; »2< 165 _ 185; >5« 145 - 165; >6< 107.50 - 117.50: .7< 77.50 do 8750; >8« 65 — 70 — Otrobi: baški sremski. v jutastih vrečah 51 — 53; ba-natski, v jutastih vrečah 48 — 50. Fižel: baški. sremski b-«li bre? vre? 2*/» 132.50—135 + Somborska blagovna borza (14. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet 105Vt vagona. Pšenica: baška, okol. Sombor. banatska. sremska slavonska 100 _ 102; gornj»-baška 104-106. banatska potiska 103—105; baška potiska 104 — 106 Ore9: baški. sremski. slavonski 51 — 53. Ječmen: baški. sremski. 63/64 ks 62 _ 64. Kornza: baška železnica, promptna 77 — 79; baška bela 86 — 88; baška Dunav in Tisa Slep 83 do 85. Moka: baška >05« 165 — 175; >6< 112.50 - 122 50: »7< 82.50 - 92.50; >8« 62.50 — 67.50. Otrobi: baški 51 — 53 + Bndlmpeštanska termfaska borza (14 t m.) Tendenca slaba. Promet slalb. Pšenica: za marec 7.70—7.72, za maj 7.84 do 7.85; Rž: za marec 4.87^1.88. Turščica: za maj 8.31—8.32. Repertoar v 4 ROD VEG A 0 LED A LISCA V LTTTBLJA VI DRAMA. Zaft-tek ob 20 Sreda, 15.: Zajec. B. Četrtek. 16.: Pravica do greha. Izven. Znižane cen« Petek, 17.: Zaprto. Sobota, 18.: Praznik cvetočih češenj. Prer miera. Izven. Izredno se zabava občinstvo pri češki veseloigri »Pravica do greha«, ki z ostrimi do-vtipi žigosa zakon in okoliščine, Vi izvirajo iz njeea. Veseloigra, ki je bila dowfej vselej sprejeta z navdušenjem in izdatnim obiskom, se ponovi v četrtek izven abonmaja in je s tem obišk omogočen vsem onim, ki ne utegnejo ob sobotah in nedeljah posečati gledališča. Cene so znižane dramske. OPEKA. ZaftMek ob 20 Sreda, 15.; Pikova dama. Gostije ga. Zinka Kunčeva. Sreda. Četrtek. 16.: 01 - 01. Začarani ptič. Četrtek. Petek, 17. ob 15.: Halka. Dijaška predstava. Znatno znižane cene. Izven. Mariborsko gledališče 7sMi»k ob 20 Sreda. 15-: V Y Z Prireditev Zveze mladih intelektualcev Četrtek, 16: Pop Cirs^m pop Spira. A. »Deseti brate na moriborskem odru. Po 121etnem presledku pride na mariborski oder spet Jurčičev »Deseti brat«. Ta uprizoritev obeta postati še posebno zanimiva, ker jo pripravlja ljubljanski režiser Ferdo Delak. ki ?e »Desetega brata« predelal v obliki odrskega romana. Sodeluje vse dramsko osobje. Iz življenja in sveta Svet se smeje novim izumom Svet se je vedno smejal novim idejam in proglašal njih očete za norce! pozneje, 1. 1819., pa je že prvi parnik »Savannah«, preplul Ocean. Prav tako so se drugi rogali gonilni sili Francoski listi so pred kratkim poročali, da je predlagal neki inž Remy nov način za zgraditev že dolgo proiektirane železniške proge iz Egipta v Kapsko deželo Ta proga se ni zgradila do danes samo zato, ker bi jo veter v puščavi v najkrajšem času zasul s peskom. Remv pa predlaga. na i hi preko ogroženih ozemelj položili velike cevi s tračnicami, v kat^rin notranjosti bi se železniški promet lahko vršil brez vsake škode. Mnogi so. ki se utegnejo celo dandanes takšnim načrtom smejati, duši so s praktičnega in tehničnega stališča povsem izvedljivi. Veliki francoski matematik in fizik Ber-noulli je dokazal v teoretični razpravi, ki mu jo ie pariška Akademij* znanosti celo nagradila, da je daljše premikanje* jeklenih koles na jeklenih tračnicah in vsako premikanje s pomočio parne sile nemogoče. Celo z matematičnimi razlogi je nastonil proti takšnim »absurdnostim«. Navzlic vsem teoretičnim razora vam na so nekoliko let pozneje že tekle prve železnice. Neki drugi učenjak je v Berlinu dokazoval, da bi moral »ogromni zračni pritisk« pri hitrem g;baniu železnic usmrtiti žival in človeka. Avstrijski cesar Ferdinand se je prvemu načrtu železnice na avst-Mskih tleh smeial. češ: »Zakaj naj bi gradili železnico. če niso niti navadne kočije vedno zasedene?« Prof. James Lardner se ie roga! v obširni znanstveni razpravi, da bi bilo p^av tako lahko preolavati Ocean z la«tno telesno močjo kakor s parno silo. Dve leti bencinskega motorja in prvi poskusi so jim na videz dali prav, ker so se končali z eksplozijo in z usmrtitvijo eksperimen-tatorjev. Toda končno so le zgradili motorje, ki so ustvarili podlago današnjega ogromnega prometa z motornimi vozili. Na Angleškem je izumitelj svetilnega plina Harrv Murdoch kmalu prodrl s svojim izumom, v sosedni Francoski pa so inž. Lebona, ki je hotel uvesti plinsko razsvetljavo v Parizu, celo ubili. Izumitelja Auerjeve mrežnice, dr. Karla Auerja so hoteli 1. 1F85. na Dunaju ovaditi zaradi sleparstva, ko mu je prva žareča mrežnica pri poskusu pred večjim številom tehnikov, v katerih je iskal financirjev, razpadla. Toda šest let pozneje je Auer z boljšo mrežnico vendarle zmagoslavno prodrl v svet. Tudi Benjaminu Franklinu so se rojaki smejali, ko je iskal finančne podpore za svojo idejo strelovoda, dasi je svoje načrte lahko pokazal in dokazal i.a majhnem modelu. Dr. de Mouzela, ki je predvajal 1. 1877. prvi Edisonov fonotekt'vi odkrili, da ima Lavrat v Lvonu juvoVreko prodaialro. v kateri je zaposlena tudi Dam«udovi. Odnotovala je *ore1 v T-"on. kier s* semanila s svojo konkurp^ko ter ji predlagala »modus vi-vendi«, ki bi bil ugoden za obe: pol tedna ANEKDOTA Richard Strauss je pri neki orkestrski vaji na Dunaju stopil k dirigentskemu pultu in zagrabil eno izmed taktirk, ki je ležala pred njim. BUa je taktirka, ki jo je rabil večinoma neki drugi dirigent, še preden je mojster dvignil roko k prvemu taktu, je skočil glavni čelist k njemu, pokazal na taktirko in dejal: »Ne te, gospod doktor, ta nima nobenega ritma!« VSAK DAN ENA »Ali si slišala, kaj je rekel ubogi slepec?« »Hvala, lena gospodična! je rekel... in zato se mi zdi, da ni zares slep!« (»Candide«) Letalo brez kril Črn plašč iz velurja, garniran z opičjo kožo Žena umorila svojo tekmovalko Zimski letalski promet Air Franc, poprej Cidna javlja, da bo obratovala na progi Praga—Pariz, Praga —Varšava in Praga—Bukarešta skozi vse zimske mesece do 28. februarja 1934. Iz Prage v Pariz se potuje z letalom lahko vsak dan, odhod iz Prage je ob 11.15, prihod v Pariz je ob 16. Iz Prage proti Dunaju odhaja letalo ob 14.35 in pristane na As-pernu ob 16.10. Poleti čez Budimpešto in Beograd v Bukarešto se vrše trikrat tedensko, takisto tudi promet med Prago in Varšavo. Zastave razpuščenlh polkov Umetni diamanti Zemeljski diamanti vsemirskega izvora t Ali ste že kupili Vegovo številko tedenske revije »ŽIVLJENJE IN SVET" Iz Chicaga so poročali pred kratkim, da je neki inž. Bromson s segretjem ogljika na več tisoč stopinj poAtlantiquea«, ladja pa stoji v pristanišču in stane vsak dan 30 tisoč Din naše veljave, tega. denarja pa noče nihče plačati. Cene malim oglasom Ženitve in dopisovanja: vsaka beseda Din 2»— ter enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega m reklamnega značaja: vsaka beseda Dm 1.—. Po Din l.— za besedo M zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auto-moto*, »Kapital*, »V najem*, »Posest*. »Lokali*. »Stanovanja odda*, »Stroji*, »Vrednote*, »Informacije*, »Živali*, »Obr*% in »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* in »Zaslužek*, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, ie se tiče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača w Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din l.~ za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za iifro aH sa dajanj* naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo Po 50 par za vsako beseda Enkratna pnstojbma za hfro aH za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znata Din 3.—. NajmanfU znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10, pri oglasih po 1 Din za besedo pa Dm 15.—. Vse pric*ojbtne ta male oglase je plačati pri predaji naročila, ozs-roma jth je vposlati v pismu obenem z naročilom. t*BMd* 1 Dio; u> -ia janj« naslov« ali u Safro S Dio Dijaki. ki iž&ej« kiatrnkcije, pla fo.** »salto teird« 5fl parj ia »ift« ali «» )anje naslova 3 Din. (4) Inštruiram aijješolce po 6—S Din — dopoldan in poipolda.n. Po-mtdibe na ogl-asni oddelek »Jurra« pod značko »Xa«-fttntui utneh«. 4.1006-4 Ogla« ug. značaja po 1 Dio beseda; ta da 'ari je naslova »Ji za Šifro 5 Din. — Orlaw »oofcilnesa tnačaja pa v*a>» bi-*eda 50 par; M dajanje na-«!ov« s» šifro rw 3 Din. (8'i Knji jjge slovenske. leposlovne ln pripovedne, večjo množino, med njimi 5 letn. »Dom in sveta«, vse trdo vezane, zelo poceni prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 41588-8 Vsaka tx»ed» 50 par; ui dajani« naslov« ali tu iifro r>a 8 Dis. (T, Siraria x doigoletno prakso v Vr-d?l«vi »mentalna. kampm-berti. rom«doura in ostalih v »t &ira. i 5 6 e ve.e-mlefca-na za takojlen na-#top. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntre« pod š;fro »Sirar«. 41919 1 Pletiljo protri doh-i p'ač: s-nreome takoj Prok. K.i m d^iceva triiea 16, Trnovo, L>b"a.na -41-971-1 Preddelavlco i dobrim oknfo.ni in da-':5o prakso v ko,nfeko':o.TV-flTru In kreiranji pletenih modnih predmetov in trjfco športnih R-aj'\ iščemo. — "Mee.: vth« 7 -<>'e-..m'. diO-»edanj© prakso in 7*Ve-va-ir: na o?'«*. oddelek .T<»tra 5:fro »Kem;;a 19S4c. 41972-1 Hotelsko' kuharico perffktoo. z dobrimi s-pri-čevoi. j4?e refflTreioija v Lin.b1 ;ani, Ponudbe na o^l. oldflpk »Jutra« r>od šifro »Boteteka kuharica«. 11995-1 Trgovski pomočnik prromrte«. brezpogojno iz-vešfban raimSar. dobi takoj meiifo. Ponudbo z navedbo dosfHfi.i^ga i"' iržbova n :a je poslali no ojr'a=.ni oddelek »Jtttra« pod »Smučar«. 41999-1 Postrežnico i a Tfft de'«, sprej- mem za ve* dan. Ponudbe na oddeiek »Jn.tra« pod jifro »ZelK> zmotna«. 42016-1 Pošteno dekle ■vajeno sf»tiim'5ke kuhunje. (4pro:m°-m. Pred*-«.viti se je m »4 i/t 3. in 4. nro na naskv, k: sa pove ojr'af»ni oddelek »Jutra«. 42014-1 Šiviljo (kmarico) ia belo in prvi«. 5JČ-PUI. Poni-dbo na 0-sr'apnf oddpiek »,7'j'tra« pod Sifno >PoStena«. 42013-1 Vsaka tx*ed« 50 par; ta dajanj« naslova ali ta Šifro n« S Din. (2i Mesto shi^e Ptaw4a.''!pk »Jtifa« r>od šifro »Sluga«. 411080-2 Pošteno dekle i55e službo kuharice in sobarice, pri manjši dmižioi v Ljub^am aJi Zeg^ebn. Ponudbe na ogia«. oddelek »Jutra« r»>d iifro »Pridma in poštena«. 41977-2 K Natakarica pridina. zaneeljrva ln poštena, sposobna vsph hipnih d''a .pri Novem mfetu. 41970-2 Pozor — posestniki vrtov in drevoredov Priporočam =e za vsa vrtnarska dl--«. kakor; pre-ltrejevnnjp im na novo dp-ane v-'">vp, obrp<7j"ranip in piim^njevan.^ o-v, štireanje akaci:e. t«r vsa v *.o stroko da joča de!« C^njeme ponudbe na oglas. rwi<4p,fvm v Ljubljani. Ilirska ■ilica štev 36 — vhod :t Vidovdanskf- ceste — pri gostilnj iložina. 70 l'rg- .oglasi po 1 Din beseda; za dajanje na ilova ali ta šifro o Di-Oglasi socialnega tna-iaja vsaka beseda 30 par; ta dajanje naslov« »li za šifro 5 Din. (13) Fantovsko suknjo ter nekaj pon.ošenih moških obluk predam. V opoldanskih urah vprašati na Rim-&ki cesti št. 9/II vrata 16. 42009-13 Pisarniške prostore poleg sodnije, pritlične — pripravne za advokata, oddam. Ponudbe na oglasni •oddelek »Jutra« pod šifro »Odgovarja 41875 19 Lokal cca 80 m», na Napoleonovem trigTi št. 7 takoj oddam. Pojasnila v mlekarni v Gosposki uiici 5-«v. 16. 41931-19 Trgovski lokal tokoj odda M. Ra.vtar, Stari trg št 19. 42000-19 Vsaki i Din; t« dajanje navtova ali t» «fr« v* fi Din. (17) Trgovino z mcSanim blagom, t prijaznem industrijskem trga Gorenjske oddam i norim lotom pod ugodnimi pogoji z vso zalogo in stanovanjem v najem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Juitra« pod »Le »milemu*. 41964-17 Vsaka Oe^eda I Dio. t* dajanje naslova ali ta iifro pa 5 Din. (34) Zimska jabolka Došla je nova pošiljka sortlranlh Jabolk po zmernih cenah. Oglejte si takoj pri Kmetijski družbi Ljubljana, Novi trg 3. 41793-34 m-MMi Vsaka tx»eda i Dm. n dajanj« oaafor« aJi t* iifro p« i Din. (83) Kislo zelje repo, saraio prvovrstno v sodih po najnižji eem dobavlja Boman. Sv. Petra c 83 39169-33 Vsaka beseda 1 Dm; ta lajanj« naslova aii ta iifro p« 8 Din. (16) Mizarji pozor 1 Najcooeji^ vezane pt iče; jelSev bukove, »k-ime ii jaoH, v »« 'ikosti 220/125!. ^ najnižjih eeneh Tvomiikt sklaloič« t Ljubljani. Du najska *e*l» 31. 246 15 S tanovanje Vsaka beeeda 1 Dto; I s« dajanj« naslova ali »a iifro p« S Din. (31) = - i ' Trisob. stanovanje s kuhinjo, odda.m na Starem trgu 4tev. 34.U. 41966-21 Enosob. stanovanie oddam, naj.raj« državnemu ari mestnemu uslužbeoieu. Naflov v oglasnem oddelku »Juitra«. 41978-31 Sobo ta kuhtajo 14čem a L decembrom. — Ponudbe na oges. oddelek »JutnK pod šifro »Sve-tto«. 4:985-31/« Stanovanje dvo- »S trisobno Wenl bližini Tabora za takoj «>li s 1. decembrom. Pcwn»<}be ina og'a»n.i oddelek »Jutra« pod žifro »Miima strank*« 4£00e-21/a UljlimtjtfS Vsaka be»«da 50 par; » dajanj« aaaJov« aii t» iilro g DitL (23; Opremljeno sobo sol'nčno, t balkonom in posebnim vbodom, v cen trn mesta oddam staJnemu boljšemu gospodu aii dami Naslov pov« ogl. oddelek »Juitra«. 41&13-33 Sobo z 2 posteljama pri kolodvoru oddam s 1. decembrom. Nasiov pove oglasna oddelek »Jutra«. 41968-28 Opremljeno sobo šolnino, • kopalnico, ▼ L nadstropju oddam takoj vso ■oskobo ali bret na Sv. Petra nasipu štev. 4P. 41979-28 štirisob. stanovanje eleganitoiO, i vsem modernim komfontioim, oddam « februarjem v vili na Mirju Informacije da.je dr. Zala Sv. Petra cesta štev. 2. 41973-21 Sobo e posebnim vhodom, oddam v ce.rvt.ou mesta. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Juitra«. 41969-93 Dvosob. stanovanje oddam takoj ali « 1. decembrom v Glinški ulici 5. 41989 2.1 Stanovanje center, lepa lega, s"Jmf.no, 4—6 sob s posebnimi vhodi, popolen komfort, oddam g februarjem dobri stranki, po zelo zmerni najemnimi. Po:a«iila v Dvora tooivi ulici 6/IIL telefon št. aaM. 42012-31 Stanovanja Čebulo pr.vovretmo, oasjiošiij« vsa-ko množino po 63 Dio za 100 kg Ui6ič — Mošbamjea. 41758-38 Kislo zelje novo, prvovrstne rezano ln cele glavice za sar-mo, v sodčlh, v vsaki množini dobavlja po brezkonkurenčnl ceni Gustav Erklavec. Ljubljana Kodeljevo 10. telefon 25-91 236-3? Vsaka beaeda SO par; a dajanj« naslova aii ta iifro t Diu. (21-a) Stanovanje i« takoj niš pozneje, t Trnovskem, ozir. šentjakobskem okraju iščeta dve osebi v mirni hiši. Naslov in ceno na ogastii oddelek »Jutra* pod »Mati in sin«. Upokojenka išče v mestu sobo in kuhinjo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Upokojenka«. 41%7-21/a mmiev sin SPEC1JALN0 USNJE „NAPA" za suknjiče, šefrete v vseh barvah, ševro, kakor tudi cromove podplate izdeluje F. ŽAGAR IN DRUG TOVARNA USNJA V TRŽIČU Stroji tudi kože divjačine vseh vrst in jih tudi barva po sistemu »Leipzig« po najnižjih cenah. 12021 IZJAVA. Moj pokojni soprog JOSIP REISNER, ki je umrl nedavno, si je nabavil vse potrebno manufakturno blago pri tvrdki »Narodni magacin« splošno tekstilno d. d. Beograd, Zagreb, Ljubljana. Ker daje navedena tvrdka svojim odjemalcem kot bonifikacijo zavarovanje za slučaj smrti na kupni znesek, mi je bil s strani navedene tvrdke kupni znesek najkulantneje izplačan, kar tem potom drage volje potrjujem. V Velikem Bečkereku, dne 10. oktobra 1933. 12019 vd. KATICA REISNER s. r. šivalni stroji Podružnici: Kranj, Glavni trg Novo mesto, Glavni trg Mesečna odplačila! Večletna garancija! Brezplačen pouk v vezenju! Kupiš ugodno pri IGN. V0K, Ljublj ana Tavčarjeva ulica Pritlično sobico majhno, takoj oddam v Maistrovi uiici Ste v. 14. 41985-28 V vili »Poza« P n bar jeva 12/1 oddam !< Planino ravan red no dobro ohranjen po u poduki ceni naprodaj v LjmMjani. privoi itev. 17. 41965-20 Dva klavirja ta pletilni stroj it. 8, poceni prod« aii posodi na dom Zim« Wo|'fova ulica 10/L «3007-26 Zakaj bi trpeli zaradi k tujih oče«, ki grizejo, pečejo in bodejo ali pa Earadi bolnih, občutljivih in pekočih no£? Saltrat Rodell, nasut v vodo, sprošča kisik in daj« ▼odi videz mleka. Ko ao noge namočene v tej mlečni kopeli prodre kisik ▼ moj niče in dovede zdravilne in ublainjoče soli do samega sedeža in jedra bolezni. Kurja očesa se tako omehčajo, da jih lahko v celoti odstranite • korenino vr®d brez vsake bolečine in nevarnosti. Kopeli ublažuje tudi otekline, vnetja in ozeblin*. Saltrat Rodell se prodaja povsod po znatni ceni. B Kakšen mož Je sposoben za zakon? Kadar se moški In tonska drog v dragega zagledata, prav nič ne pomislita, kaj jima prinese ljubezen. Saj pravijo, in po vsej pravici, da je ljubezen slepa. Takrat oba verjameta sladkim besedam, obljubam in prisegam. Oba zidata gradove v oblake. Izmed sto ljudi pa jih je komaj deset, ki stopajo v zakon, pa so dovolj poučeni o vsem, kar jim je nujno potrebno vedeti o zakonskem stanu. O vsem tem govori knjiga »Mož in zakon«, Id jo je napisal znameniti ameriški psiholog Bernarr Macfad-den. Knjiga stane Din 30.—. Naročnice »žene in doma« dobe pet takih gospodinjskih knjig za Din 87.—. Pišite upravi »žene in doma«, Ljubljana, Dalmatinova nI. 10-7, da Vam pošlje brezplačen popis teh knjig. 12009 SVETOVNO ZNANI RDECILI ZA OBRAZ Cendre de rose in ronge mandarine te nadaljnjih dvanajst prekrasnih nljant BOURJOIS PARFUMEUR-PARIŠ pomenijo dovršenost ▼ negovanju lepote moderne dame, ki se nikdar ne dajo doseči. Slabe potvorbe bi vam mogle povzročiti huda razočaranja. Bourjois - ParSumeur izdelovalec modernih kreacij parfemov: SOIR DE PARIŠ, PRINTEMPS DE PARIŠ, MON PARFUM, FIANCSE. Z Jesenic s— Slovensko pevsko društvo »Slavec« priredi v soboto IS. t m. v dvorani Sokolskega doma zborovski koncert z izredno zanimivim sporedom. »Slavec« praznuje prihodnje leto 50 letnioo svojega, obstoja, je izredno agilno naše pevsko društvo, njegov zbor sestoja iz mladih svežih moči, katere je privedel zborovodja g. Kristo Pe>rko do častne umetniške višrine. Zbor izvaja skledbe, ki po večini niso še znane. Vstopnice so v predprodaji na Jesenicah. m m Sreda, 15. novembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. - 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče. — 18- Komorna glasba radio - kvinteta. — 18.30: Radio - orkester. — 19: Ljubljana in tujski promet. — 19.30: Literarna ura. — 20: Pevski koncert »Grafike«. — 20.-15: Ga. Pavla Lovšetova poje operne arije s spremljeva-njem radio - orkestra. — 21.30: Radio - orkester. — 22: Cas. poročila, plošče. BEOGRAD 16: Koncert slepcev iz Zemn na. — 16.45: Plošče. — 19: Koncert orkestra. — 20: Univerzitetno predavanje. — 22.45: Ciganska godba. _ ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.30: Prenos zvočnega filma. — 20.30: Koncertni večer. — 22.15: Plesna muzika. — PRAGA 20.05: Koncert Coške filharmonije. — BRNO 20.05: Prenos koncerta i« Prage. — VARŠAVA 18.20: Lahka in plesna glasba. — 20.15: Koncert oikestra in solistov. — 21.30: Violinske in klavirske skladbe. — 22.25: Lahka in plesna glasba. — DUNAJ 12: Koncert orkestra. — 15.15: Komorna glasba. — 17.55: Prenos MVauner-leve opere »Somrak boeov< iz gledališki. — 23: PloKe. — BERLIN 20.06: Koncert na električnih instrumentih. — 20.45: Beethovnov večer. — Lahka in plesna glasba. -KONIGSBERG 20.10: Plesni večer. _ 23: Koncert na ploščah. — MOHLACKER 20.25: Pesmi poslušalcev. — 21.10: Balsde. — 22.40: Lahka glasba na ploščah. _ 24: Noč ni koncert. Svinjske kože kupuje po najvišjih dnevnih cenah TONE KNAFLIC tovar. nsnja, Kamnik 303 Vss, kar želite, dobite ▼ »Jutrovem« malem oglasniku OROŽARNA J. PAStOOViC ZAGREB, Zrlnjevac 15, telefon 88-49 Za vse orožje, municijo in lovske potrebščine znatno znižane cene. Zahtevajte brezplačni cenik od oktobra t. 1. 11205 Uživa več decenijev zaupanje milijonov ljudi Dokazano razširjena po vsem svetu. Zanemarjeni zobje. Zato vedno samo □IANA pasto za zobe Zbiralcem krasnih sličic NESTLE kateri še niso izpolnili album »ČUDEŽI Z VSEGA SVETA« zvezek L, pošilja na željo gratis manjkajoče sličice NESTLE, pošt. pret. 371, ZAGREB Pj H.; v ! '.> J ' * "i i V. : 26 Roman »Kaj hočete od mene?« Olga Nikolajevna nejasno čuti, da ravna neumno, ko trpi predrznosti tega človeka. Zdaj vidi, da je imel že od začetka svoje posebne, dobro premišljene namene. Mržnja, ki jo je na prvi pogled obšla do njegovega obraza, je bila gotovo upravičena. »Povedati vam hočem, knežnia, da je moj tovariš Petrov, če" prav vas je ljubil, že naprej slutil, da mu preti od vas nevarnost. Pisal mi je. Lahko vam pokažem njegova pisma —« .-■ Olga čuti, kako ji srce počasneje utriplje in kako ji postajajo udje težki. Najrajši bi udarila tega moža z brazgotinastim obrazom v drzno lice, a moči jo puščajo na cedita. In v tem sliši sebe, ko s tujim glasom reče: »Nesramni ste!« Vladimir Sokolov to velikodušno presliši. Pritajeno nadaljuje: »Polkovnik Petrov mi je pisal, da je imel zaradi vas velike troške. Izgubljaj je pri igri — rn ker me je skrbelo zanj, sem prišel. Da. oprostite: res je, da sem bil že prej v Nizzi, nego sem rekel vaši teti.. Laž v siH, kaj ne? Človek ne more blekniti vsega na prvi mah. Vsak ve, kaj se spodobi —« »Seveda —« zamrmra Olga Nikolejevna. »Nu, dobro. Tisti večer sem bil tudi jaz v kazini. Da —« Kratek molk. Ali ni v grmovju nekaj zašumek)? Morda miška, ki gloda suho vejico. Od daleč se sliši godba. Lahkoten ženski smeh. Vse to se oglaša kakor v sanjah. In nekje me pričakuje Peter, pomisli Olga, in mraz jo izpreleti. Mesečina curlja skozi vejevje. Ali ni Sokolovljev obraz podoben peklenski spaki? »Da — če se ne motim, je bilo dvaindvajsetega aprila, jelite? Še! sem v kazinski park. Lepa, višnjeva noč je bila. Prav taka kakor nocoj. Izprehajam se in mislim na Petrova, zakai videl sem ga, kako je izgubljal. Kaj ne da? Tudi vi ste ga videli, jelite?« Čim delj Olga Nikolajevna molči, tem drznejši postaja Sokolov. »Da — in tedaj vas zagledam, kako prihajate' s Petrovom po stezi —« Spet premolkne. Ali je bilo tako ali ni bilo? Olga Nikolajevna molči. Sokolov se v mislih že raduje zmage. »Stal sem nedaleč od klopi, kjer se je zgodilo —« »Ne!« Truden, izmučen je njen vzklik, kakor dih. »Pač,« zmagoslavno vztraja Sokolov, »tako je bilo, nič drugače. Nekaj časa ste sedeli s Petrovim na klopi. Govorita sta. Petrov je postal vsiljiv — kar nespodobno. Prav za prav — da sem bil v vašem pložaju — tudi jaz bi bil —« »Meša se vam!« »O, prosim —« Sokolov je va.en vse hujših reči. Takih malenkosti niti ne sliši. »Kaj trdite, da ste slišali?« »Menda sem že namignil —« se obotavlja. Kavaiir. Olga Nikolajevna čuti, kako se ji vrača prisotnost duha. Strašno ukletje, ki' jj je pravkar še ohramljalo ude, ponehava. »Kaj pravite, da ste videli?« »Ali hočete res natanko slišati, Olga Nikolajevna? Mislil sem —« Samozavest ga mineva. »Govorite že!« »Nu, če vam je do podrobnosti — saj veste: nastavili ste samokres —« Glas mu zastane. Obraz Olge Nikolaje vrne je mrtvaško bled. »Videl sem vas,« šepne Sokolov. »Poštenje in zvestoba do tovariša Petrova me vežeta — čeprav je mrtev!« »Torej ste — pravite, da ste —« »Oh. pomirite se. Ce prav premisliva — polkovniku Petrovu ne more zdaj niti najboljši tovariš več pomagati, nobena zvestoba ga več ne oživi. Zato pa — nu, mislim, da v to zadevo ni treba vlačiti policije. Prosim, spodoben človek sem. Dobre namene imam z vami! Priznali boste, da sem dolgo čakal, preden sem sklenil iz-pregovoriti z vami o teh rečeh. Vidite, siromak sem, boljševiki so me spravili čisto na nič. Vi imate pa vsega dovolj. V obilju živite — ali ne? Znal bom molčati. Častna beseda! Za carja sem se boril. Zastran vsote se menda ne bova prepirala, kaj? In knezinji Mar.ii Fedorovni tudi ni treba omeniti. Čemu neki? Prosim, saj bova še govorila--« Tedajci obmolkne. Prepaden ji pogleda v dekliški obraz. »Torej — denar?« Vprašanje ie bilo kakor dih, a vendar nevarno. Njen glas je leden, čudno grozeč. »Denar — da — kakopak.« Previdno se umakne za korak. Vajen je misliti na vse slučaj" nosti in si vselej rad zavaruje hrbet. Nova koža v »OJE D C I, RAZŠIRJENE ZNOJNICE, ČRNE PIKE IZGINEJO S POMOČJO TEGA NOVEGA ENOSTAVNEGA SREDSTVA. Uporabljajte sedaj to novo izvanredno odkritje. In, ko s« boste gledali t zrcala, bodete vzklinili: »Čudo!« Vali »ojedci bodo izginili. Dobili bodete aovo, svetlo, b&ržunasto kožo is krasno polt. Po 7 letih razizkavasja in eksperimentov' irnaili so učenjaki kremo Tokalon, hrano za kožo (bele barve) ne mastno. Ona vsebuje preparirano cvežo tolčeoo smetano in olivno olje kombinirano z dodatki, ki krepe in napno kožo in ji dajo belo barvo. Prodira takoj v kožo ter razkraja nečistosti na dnu znoinic, vsled česar črn« pike hitro izginejo. Razdražene kožne žleze s« hitro umirijo, a razširjen« znojnic« s« skrčijo; tudi najtemnejša in naj odpornejša koža postane bela, nežna is mladostao sveža. Ona daje koži sov čar in novo dražest ter evetlo in belo polt, katere nt drug način se morete dobiti — a tako. lamo v 3 dneh. ZIMSKA JABOLKA raznih vrst in prvovrstna jabolka mošančke p rod aj a GOSPODARSKA ZVEZA Neveste! Gospodinje! Najlep« okra« Vaief« dom« j« perilo. t»T»e. p» steljM pregrinjal«. — Najfinejie io najtrpežnejif ga '►kredit? t v pt en jem i>d 'Trdke Matek & Mikeš, Ljubljana, ooieg hotel« Štrukelj Izdelujemo ijumhnice. prebadamo 4al>l>one, prod ■.»kujemo 6iat«> ien rož. oel«, imamo gpecijelni en '.i*' i '-■*•,'*.;' > '-V."--'.' /i. ; ■ -V '* 'V;.;. • • <= 'i' .: t.-.;-vv .-.;••■: r. ••, v- T- . ; '■••*--j* ^; • ••. •'-•/•' . i. .• ••• >.' .v- r *>,-;>.■ Urejuje Davorin Ravljen. izdaja sa kouzorcij »Jutra« Aaou aiomkax. Naiuano uskarno d. d. kol uskaroarja Franc Jezeršek. L& uiaerauu del je odgovoren Aloja Novak. Val f Ljubljani.