PoftnfiM pfattna v gotovini Stev. 198 V Ljubljani, petek 30. avgusta 1940 Lcto v Romunski kronski svel proučuje dunajske predloge V romunsko vlado bo vstopilo več erdeljskih politikov Bukarešta, 30. avgusta m. Romunski kralj Ka- I rol je za snoči sklical sejo kronskega sveta, na ka- 1 teri so razmotrivali predloge, ki so bili stavljeni na dunajski konierenci. Pričakujejo, da bodo sklepi kronskega sveta sporočeni šele danes. Kakor je bilo to vedno ob zgodovinsko važnih trenutkih, so seji kronskega sveta prisostvovali tudi stenografi, ki so stenografirali izjave posameznih političnih osebnosti. ., Na dobro obveščenih mestih pravijo, da je kralj poslal na sejo kronskega sveta vse voditelje sedanjih in bivših političnih strank, in sicer je to svojo željo sporočil brzojavno. Odredil je tudi, da se morajo zaradi čim hitrejšega prihoda v Bukare-njim dati na razpolago vse prevozne ugodnosti. Bukarešta, 30. avgusta m. Agencija Rador poveča: Uradno poročajo, da so se v zvezi z evaku-acijo Besarabije in severnega dela Bukovine neka-*ere ustanove preselile v notranjost države. Preselitev teh ustanov ne sme nikogar privesti do na-P*enih sklepov, ker vojska in oblast ostanejo še nadalje na svojih mestih. Poleg preselitve nekaterih važnih ustanov se preseljujejo v notranjost države tudi nekatera skladišča blaga. Dunaj, 30. avgusta DNB; Dunajski razgovori zunanjih ministrov sil osi, z delegacijama Madžarske in Romunije teko naprej. Tako včeraj razen čisto formalnih sprejemov, osebnih stikov ni bilo razprave o obstoječih vprašanjih. Razgovori se bodo nadaljevali danes, vendar ni gotovo, če bodo konference v palači Belvedere. V poučenih krogih označujejo današnje dunajske razgovore kot neke vrste redno zasedanje, kar se da ugotoviti že po zunanjosti, ker nima nobenega določenega programa. Pri teh razgovorih gre dejansko za to, da se najde platforma, s katere bi bilo mogoče zazreti nadaljne izglede za uspeh. Ministra zunanjih zadev Nemčije in Italije sta razložila novo stališče s tem, da se sili osi hudo trudita, da bi zainteresirali stranki sami in določili načela njunih življenjskih prostorov; trud Berlina in Rima daje mnogo nad za zgradnjo novega evropskega reda. Udeleženci na konferenci niso objekti politike sil osi, temveč so samo oblikovalci svoje lastne življenjske opredelitve. Bukarešta, 30. avgusta m. TCP. Predsednik romunske vlade Gigurtu se še nadalje pogaja z uglednimi političnimi osebnostmi iz Erdelja, da bi stopile v novo vlado. Ker so pristaši Maniua odklonili vstop v vlado, omenjajo kot nova ministra Dragomira Rajana Popa ter profesorja Borga. Berlin, 30. avgusta m. Včeraj so na pristojnih mestih potrdili poročila, da je madžarsko letalo metalo bombe na romunsko ozemlje. Romunska lovska letala so ta madžarski bombnik prisilila, da se je spustilo ter je posadka zaprta. V zvezi s tem v nemških krogih pravijo, da je to osamljen primer in da niti malo ne bo vplival na razgovore, ki zdaj potekajo na Dunaju. Prav tako v Berlinu smatrajo za izmišljene vse vesti, ki pravijo, da Rusija nasprotuje sporazumu med Madžarsko in Romunijo. Te vesti — pravijo v Berlinu — izvirajo gotovo iz angleških virov ter zasledujejo vidne težnje. V zvezi s tem nemški krogi opozarjajo na poročilo »Timesa«, ki je v enem svojih člankov prikazoval Veliko Britanijo kot državo, ki želi da bi se Bolgarija in Romunija sporazumeli. Velika Britanija da upa, da bo to vprašanje rešeno na miren način v korist obeh prizadetih držav. Berlin, 30. avgusta. AA. DNB: V včerajšnji izdaji piše »National Zeitung« o razgovorih na Dunaju, da sedaj ni čas, niti okolnosti za nepopolno rešitev. Nemčija in Italija sta v vojni, od katere zavisi bodočnost celokupne Evrope in narodov, ki v Evropi živijo. Interesirane države naj se zavedajo, da je sporazum potreben zaradi njih samih in zaradi vse Evrope. Bolgarija bo plačala odškodnino za Dobrudžo Sofija, 30. avgusta m. V dobro poučenih krogih izjavljajo v zvezi z romunsko-bolgarskimi pogajanji v Crajovi, da je med obema delegacijama prišlo do sporazuma in da se bo izpraznitev Dobrudže izvedla v petnajstih dneh in sicer od 15. do 30 sept. Isti krogi poudarjajo, da je pri pogajanjih v Crajovi romunska delegacija zahtevala 20 milijard lejev odškodnine. Tudi glede na to vprašanje je bil zdaj dosežen sporazum ter se je omenjena številka znižala na 4 milijarde lejev, oziroma na 2 milijardi levov, ki jih bo morala plačati Bolgarija. Po poročilih, ki prihajajo v Sofijo iz Crajove, obema delegacijama povzročajo precejšnje težave še vedno nekatera finančna vprašanja. Zato imata finančna odbora obeh zastopstev neprestane seje. Včeraj sta se v, Crajovi sestala tudi vojaška izvedenca obeh delegacij. Šef romunske delegacije Creceanu, ki je včeraj z letalom odpotoval v Bukarešto, se še ni vrnil v Crajovo. Romunski politični krogi smatrajo celo, da se je Creceanu pridru- Ižil romunskemu zunanjemu ministru Manoilescu na njegovem potovanju na Dunaj ter da je med potjo dobil od njega nova navodila Nemško In italijansko opozorilo izziva in da so romunska letala letela nad sovjetskim ozemljem. Sovjetska vlada odklanja vso odgovornost, ki bi lahko nastala iz teh incidentov. Gafencu je takoj poslal to protestno noto romunski vladi in čaka sedaj na odgovor iz Bukarešte. Romunska vlada pa naj v odgovoru sporoči, da je že naročila svoji vojski oh sovjetski meji, da se ti spopadi ne smejo več ponoviti. Gafencu pa je že takoj odgovoril, da so bili rdeči vojaki tisti, ki so prvi streljali, in da so holjševiška le-! tala prva kršila romunsko suverenost. V Moskvi Evropske posesti v Ameriki so prešle pod upravo ameriških držav Sumner Welles je predsedn k vrhovnega upravnega odbora Letalski boji nad Anglijo in Nemčijo London, 30 avgusta o. United Press poroča: Snoči je angleško 1 etalsko ministrstvo objavilo uradno poročilo, v katerem pravi, da so angleški bombniki opravili obsežne polete nad Nemčijo, Nizozemsko in zasedeno Francijo. Angleški bombniki so bombardirali razne vojaške naprave, zlasti pa važna industrijska središča okoli Berlina. Ostala angleška letala so napadla letalske tovarne pri v Moskvi Sovjeti dolže Romunijo, da Bukarešta, 30 avgusta, o. Reuter poroča, da i ** y Bukarešti neuiadno izjavlja, da bosta Nemčija I ■n Italija opozorili sovjetsko vlado na dogodke ob ■ romunski meji. It namera sicer uradno od nikoder ni potrjena, vendar pa izjavljajo v Bukarešti, da bi bil tak korak v Moskvi verjetno izveden. V Bukarešti izjavljajo, da bosta danes Molotova obiskala nemški in italijanski veleposlanik v Moskvi in mu uradno sporočila, da leži Romunija v nemški in ne sovjetski interesni sferi. Moskva. 30. avgusta, o. Tass objavlja, da je sovjetski poslanec Dckanozov, predsednik zunanjepolitičnega odbora v sovjetskem parlamentu, izročil romunskemu poslaniku v Moskvi Gafencu protestno noto proti izzivanju romunskih čet na novi sovjetski meji. Po teh izjavah bi naj romun- J ske četo streljale na sovjetske čete in tudi dru- j gače izzivale rdečo vojsko. To noto je Dekanozov izročil že 11). avgusta. Včeraj pa je Dekanozov izročil še eno pro- 1 testno noto Gafencu. V tej noti trdi Dekanozov, so romunski vojaki zopet izzivali rdečo vojsko 1 Washington, 30. avgusta, o. United Press poroča: Vojaški odbor senata je z 20 proti 4 glasovom odobril zakonski načrt o uvedbi splošne vojaške dolžnosti. Vojaška dolžnost objema vse moške o« -I. do 44. lota starosti. Ko bo še kongres sprejel ta zakon, tedaj bosta obe zbornici skupno morali odobriti novi zakon. Wttshington, 30 avgusta, g. United Press poroča: Državni tajnik m zunanji minister Cordell Hull je včeraj izjavil časnikarjem, da bo AVellcs ‘»stopal Združene države v začasnem odboru ki upravljal evropska posestva na zahodni poluti. , evropske posesti bo prevzela vlada Združenih držav j* varnostnih razlogov. 'Vashington, 30. avgusta, o. Uradno poročilo, ki določa Sumnerja Wcllesa za upravnika evropskih posesti na zahodni poluti. pravi, da je bil ta sklep sprejet sporazumno s sklepi, ki so bili spresti na pannmcriški konferenci na Havani dne 20. julija 1940. Resolucija, ki je bila tedaj sprejeta v Havani, pravi, da mora vsaka ameriška država poslali v ta odbor svojega zastopnika. Predsednik le uprav-ne komisije bo imenovan takoj, ko bosta dve tretjini ameriških držav določili svoje zastopnike v upravnem odboru, ki bo prevzel evropske kolonije. Ker je sedaj Siiiiiner Welles imenovan za predsednika te komisije, je s tem tudi ugotovljeno, da sta dve tretjini ameriških držav že imenovali svoje zastopnike. Vse določbe o upravi evropskih posesti, ki so v Ameriki, pa so samo začasne. Resolucija o upravi evropskih posesti, ki je bila sprejela v Havani, se bo na ta način začel« izvajati. Nobena evropska država ne bo uiogl« poslej uveljaviti svoje posesti ali svojega nadzorstva nad lemi kolonijami, dokler ta vseanieriški odbor ne bi odločil prej o usodi kolonije. Vlada Združenih držav Severne Amerike pa ■‘javlja še posebej, da nikdar ne bi priznala posesti ali nadzorstva nad temi kolonijami katerikoli jzvenameriški državi. Ameriške države si pridržujejo pravico, da same odločajo o varnosti in usodi evropskih posesti v Ameriki, dokler položaj v Evropi sam ne bo obnovil statusa ijuoa in dokler stari lastniki kolonij ne bodo mogli izvajati vseh svojih pravic. V Washingtonu tudi izjavljajo, da je bil Siitn-ner AVelles imenovan za to tako hitro za predsednika uprave policije, ker se položaj zelo hitro razvija in se morajo ameriške države zavarovati pred slehernim presenečenjem. Obramba ameriških držav zahteva, da vse ameriške države postopajo v tem vprašanju čim bolj solidarno. Odbor se mora pod AVellesovim predsedstvom sestati čim prej, ker to za zahtevajo sedanje razmere. Upravni odbor pa bo lahko popolnoma izvajal svoje pravice šele tedaj, ko bosta dve tretjini ameriških držav ratificirali resolucijo, ki je bil« sprejeta v Havani. Ko bo resolucija ratificirana, se bo odbor imenoval »Vseanieriški odbor«. AVashington. 30. avgusta. (Reuter.) Senat je *F.!‘.eie! zakonski načrt, ki predvideva 5 milijard dot) milijonov dolarjev za narodno obrambo. S tem denarjem bo zgrajenih 200 različnih vojnih ladij in 11.394 letal, namenjenih ameriški vojski in mornarici. Newyork, 30. avgusta. (Tass.) Kakor je izjavil kanadski minister zn narodno obrambo bo 15. septembra formirana četrta kanadska divizija. Stalna pripravljenost v Švedski Stockholm, 30. avgusta. AA. DNB: Finančni mrnister je v svojem siciočncm govoru pole£ drugega tudi rekel, da stalna pripravljenost od švedskega naroda ne zahteva samo osebnih, ampak tudi gospodarskih žrtev. Minister je dalje govoril o na* bavkah za vo;6ko in je rekel, da so samo avgusta meseca znašali ti izdalki 150 milijonov kron. Na koncu je mm^ter rekel, da naj se Švedi sprijaznijo s tecn, da so gospodarske prilike težke in da naj ce vsak prilagodi tem prilikam. pa izjavljajo, da bo sovjetska vlada ponovila proteste, če ne dobi iz Bukarešte zadovoljivega odgovora. Kriza egiptske vlade Atene, 30. avg. m. TCP. Vladna kriza v Egiptu traja še dalje kljub nasprotni izjavi egiptskega ministrskega predsednika. Zvedelo se je tudi, da je Hasan sabri paša po prigovarjanju Velike Britanije skušal sestaviti vlado nacionalne koncentracije. Pri sestavljanju takšne vlade pa je naletel na nepremostljive težave. Vavdistična stranka ne mara iti v vlado ter je proti temu, da bi se Egipt spustil v vojno. Prevladuje mnenje, da bo Sabri paša moral opustiti načrt za sestavo vlade nacionalne koncentracije in da se bo moral zadovoljiti z manjšimi spremembami sedanje vlade. Leipzigu in pa središče Junkersovih tovarn v Des-sau, ki je blizu Leipziga. Prav tako so bile bombardirane letalske tovarne pri Dortmundu in vojaške naprave severno od Bremena. Vsa angleška letala so 6e vrnila v svoja oporišča. London, 30. avgusta o. Associated Press poroča: Poročilo letalskega ministrstva poudarja, da so snoči angleška letala drugič v tem tednu bombardirala Berlin in njegovo okolico. Po izjavah letalskega ministrstva, so bcmfee zadele naprave, ki so življenjske važnosti za nemško letalsko proizvodnjo. London, 30. avgusta o. Včeraj je velika skupina nemških letal »Messerschmitt 109« priletela nad angleško obalo, kjer se je razvila takoj bitka z angleškimi letali »Spitfire« in »Hurrican*. Angleška letala so uporabljala strojnice, nemška pa so odgovarjala s topovskimi streli. V nekaj minutah so padla tri letala na tla in eksplozija se je šlišala več milj daleč. Angleški letalec je moral z nekega letala skočiti v morje, kjer ga je rešil torpedni čoln. London, 30. avgusta o. Ponoči so nemška letala zopet opravila več napadov nad angleško obalo. Bila so nad Walesom, kjer so bombe z nemških letal skušale predvsem Dorazno vplivati na prebivalstvo. , . - v zadnjih dneh, pripovedujejo, da so nemške oblasti ustanovile nove oddelke v nemškem letalstvu. Ti oddelki imajo predvsem namen vznemirjati prebivalstvo. London, 30. avgusta Reuter: Včeraj popoldne sta bili v pokrajini jugovzhodne Anglije sestreljeni dve nemški letali. Jugovzhodno obalo je preletelo okrog 200 nemških letal, ki so letela zelo visoko. Čim so se angleška letala spustila z njimi v borbo, so se vrnila, ne da bi metala bombe. V neki drugi pokrajini Anglije se je včeraj popoldne pojavila eskadrila 12 nemških letal, ki so letela proti Londonu. Angleška lovska letala so se z njimi spoprijela, prav tako pa jih je začelo obstreljevati protiletalsko topništvo. Sovražna letala so sinoči . preletela jugovzhodno in jugozahodno angleško • obalo. London, 30. avgusta. Reuter: Obveščevalna služba letalskega mniistrstva sporoča, da so v sredo zvečer angleška bombna letala vrgla preko 15 ton rušilnih in zažigalnih bomb na veliko tovarno letal znamke »Junkers« v Dessauu. Bombardiranje je trajalo pol ure. Opaziti je bilo veliko požarov n slišale so se močne eksplozije. Zdi se, da je tovarna močno poškodovana. Kopenhagen, 30. avgusta. DNB: Neko angleško letalo je napadlo in obsulo z ognjem iz strojnic nekaj danskih ribiških ladij v Severnem morju. Jako lastnik ribiške ladje »Ingol« pripoveduje, da jih je sredi lova napadlo neko angleško letalo. Krogle iz strojnic so popolnoma prerešetale krmilo in bok njegove ladje. Napad je bil tako nenaden, da se ni bilo časa skriti v notranjost ladje. Težko poškodovan je bil ladijski kuhar, ki so ga zadele štiri krogle. Vesti 30. avgusta Danski parlament je zopet začel zasedati. Vlada je predložila več zakonskih načrtov, zlasti bo parlament razpravljal o tistih Dancih, ki žive v tujini. Te dni se v Solunu vrši velik mednarodni velesejem. Nemčija se je tega velesejma udeležila in ima na velesejmu svoj poseben paviljon. Grški listi udeležbo Nemčije »a velesejmu zelo pozdravljajo. Nemški gospodarski minister Walter Funk bo obiskal velesejem v Bratislavi in si ogledal ob tej priliki važnejše gospodarske ustanove na Slovaškem. Na Slovaškem so ustanovili posebna »leteča sodišča«, ki po naglem postopku sodijo vse navijalce cen. Ta »leteča sodišča« krožijo stalno od naselju do naselja in budno opazujejo delovanje trgovcev. Italijanski vojni minister je v sporazumu z drugimi ministri objavil nove podrobne določbe o načinu zatemnjevunja v Italiji. Na ta način veljajo enaki predpisi za področje cele Italije. Reuter je objavil včeraj poročilo, ki pravi, da so angleška letala, ki so vzletela z ladje nosilke letal, napadla zaloge petroleja ob norveški obali. Ameriška vlada namerava odkupiti obširna zemljišča ob Panamskem prekopu. Tam bo naredila razne utrdbe. Ameriška vlada se najbolj zanima za Kokosove otoke, ki pripadajo Costarici, in pa za otočje Galapa-gos, ki pripada Equadoru. Dopisnik ameriškega lista »Newyork Herald Tribune« poroča svojemu listu, da si je ogledal vse dele mesta Berlina, da bi ugotovil posledice napadov angleških letal. Dopisnik pravi, da mu nihče nikjer ni mogel dati prav nobenih poročil o eksplozijah ali požarih. Francoski tednik »Gringoire« zahteva radikalno čiščenje v francoskem zunanjem ministrstvu. List pravi, da ne veruje v to, da bi se francoski diplomati iskreno kesali. Francosko zunanjo politiko so vodili ljudje, ki so se vedno varali in ki so krivi vseh francoskih diplomatskih porazov. Prav tako zahteva list. da naj se uvede preiskava o uporabi francoskih dispozicijskih fondov. Novo zvezo tekstilne industrije so ustanovili v Belgiji. Zveza ima sedemnajst članov, na-čeljuje ji pa neodvisen predsednik. Zveza bo razdeljena na več odsekov, ki bodo skrbeli za to, da se belgijska tekstilna industrija oživi. Posredovanja za mir ni Berlin, 30. avg. m. Z ozirom na poročila, ki pravijo, da bo sv. oče začel novo akcijo za mir s predsednikom Združenih držav Rooseveltom, na berlinskih pristojnih mestih pravijo, da jim o tem ni ničesar znanega. Prav tako je berlinska nunciatura izjavila, da sv. oče ne namerava podvzeti nobene akcije za mir „ . -S i„ .»•> - —ir Francoske boionlfc, ki se bore proti Nemčiji London, 30. avgusta, o. United Press poroča, da je imel general de Gaulle včeraj govor po ra* din, v katerem je izjavil, da so sedaj stopile na stran Anglije poleg Čada Še francoske kolonije Kamerun, Nova Kaledonija in Novi Hebridi. Ge* neral je izjavil, da lahko ta korak francoskih kolonij v Afriki spremeni razvoj vojne v Afriki. Stalna pripravljenost Švedske Amerika še izvaža v Evropo Buenos Aires, 30. avg. DNB: Po vesteh, ki so prispele semknj, v Paraguaju bolj in bolj prevladuje prepričanje, dn naj trgovina z r.v-ropo predstavlja glavni faktor južno ameriških držav. »La Tribuna« poudarja, da se bo I ara-gvaj kakor tudi ostale ameriške države najprej brigal za čezmorsko trgovino, ker zaradi enakih pridelkov v novih ameriških državah ni mogoča zamenjava dobrin. Novi svet je vezan na Evropo, pa čeprav ta hodi po drugih poli- tlCI1 Bernf'mi. avg. DNB: Z velikim zadovolj-stvom se doznava, dn so priplule štiri ladje, natovorjene z žitom in premogom. Ladje so priplule iz Amerike v neko italijansko luko 111 je blago namenjeno Švici. Neka druga ladja ie priplula v neko jugoslovansko pristanišče s tovorom bencina, ki ga bodo prepeljali v svico skozi Italijo. Milan, 30, avg. A A. Stefani: »Popolo dTtalia« je v v erajšnji drugi izdaji objavil članek, ki pravi, da so v Londonu začeli objavljati ukaze, s katerimi hočejo angleški narod še naprej prepričevati, da je Anglija »na poti zmage«. O tem hočejo prepričati ves svet, zlasti pa Ameriko. To pišejo tisti, ki so že postali kup razvalin in v svojih uradnih poročilih ne vedo več, koliko mest je v Nemčiji 111 Italiji spremenjenih v razvaline. Toda kadar se govori o razvalinah, naj pokaže izjava ameriškega časnikarja Knickebockerja, ki ni mogel prikriti resnice o bombardiranju nemškega letalstva v Angliji, čeprav Nemčiji ni naklonjen. V eni izmed brzojavk, ki jih je poslal iz Londona, pravi, da je hodil dve uri kar naprej med razvalinami. Kni-ckebocker je pozabil povedati še to, da je bil preveč truden, da bi hodil še naprej. London, 30. avgusta. AA. Reuter: Letalsko ministrstvo sporoča: Naša lovska letala so se spoprijela z večjo skupino sovražnih letal, ki so se približala obali grofije Kent. Manjša skupina sovražnih letal je priletela v notranjost. Snoči so sovražni letalski oddelki ponovili svojo delavnost v isti pokrajini. Naša letala so se z njimi zopet spoprijela. Po vesteh, ki so prispela do sedaj, so naša letala sestrelila 9 sovražnih letal. Naše jmotiletal-sko topništvo je sestrelilo eno letalo, ostala letala pa so sestrelili naši lovci. Izgubili smo tri letala. itran 2 Ljubljana od včeraj do danes M , Ljubljana, 30. avgusta. Na Barju ®o včeraj valovile viscko v zraku pajčolanaste megle, ker je znamenje, da se vreme kmalu preobrne in da dob*mo dei. Čez noč je nastopil vremenski prevrat tako, da je proti jutru prišel naliv, ki je znatno pomočil vrtove, gredice in njive. Lepo vreme je bilo drugače prav ugodno, da je začel fižol, k* ie letos prav dobro obrodil, lepo zoreti in tudi paradižniki so si zaradi toplote znatno opomogli, da so začeli rdečiti. Davi j« bilo dru* gače ^ vsenaokrog oblačno. Posebno jugozapadma stran je bila še vedno zastrta s črnimi oblak«. Vse kaže, da prihaja jesen v deželo, z njo pa tudi val mladine na srednje šole. Naval na davčne urade Srednješolski dijaki in njih starši sedaj kar v trumah prihajajo na mestno davkarijo, ki ima svoje starinske prostore tam na Vodnikovem trgu v starodavnem poslopju. Velik je tam drenj. Vsaka stranka mora za uradno potrdilo glede višine davkov, ki ga morajo dijaki predložiti pri vpisovanju na srednjih šolah, plačati 10 din za prošnjo in 20 din za kolek na potrdilo. Na ta način dobi državni fiskus prav čedne denarce v svojo blagajno. Dnevno pride ns mestno davkarijo do 200 strank in še več. Pa tudi davčno upravo za ljubljansko okolico, ki uraduje v pritličju justične palače ob Cigaletovi ulici, je te dni znaten prirastek strank, ki iščejo dijaška potrdila Ljudje morajo na nje dolgo čakati. Poznavalci razmer zatrjujejo, da bosta obe davčni upravi izdali letos nad 6000 takih uradnih potrdil. Blagajna bo dobila tako-le okoli 200.000 din. Kopališka sraka za mrežami Ribničan, 31-le!ni Luce Ambrožič je tip potepuha in drznega zmikavta. Zasnuje svoje tatvine na prav originalne načine. Je prava sraka, ki rada znaša najrazličnejše blago in zlatnino na svoj dom. Pred dnevi smo že poročali, da je bila na kopališču »Ilirije« izvršena večja tatvina v neko kabino. Tat se je okoristil z vsemi stvarmi tako, da sta kopalca ostala brez obkke. Tat je prišel do garderoberke in zahteval na prav samozavesten in vljuden način ključ od te kabine. Gospod je vstopil v kabino in pobral obleko, nekaj denarja in še druge stvari. Kopalca 6ta bila oškodovana za okoli 1.200 din, Tat se je znal pri svojem poslu prav zvito iz-muzati, Ko je bil gotov, ko je na sebe oblekel ko-palčevo obleko, je kabino zaklenil in ključ mesto garderoberki oddal vratarju. Tat pa se je te dni sam vjel na limanice. Misleč, da ga nikdo ne pozna, da 6e mu znova posreči njegov trik vlamljanja v kabine, je v torek ponovno prišel do garderoberke in zahteval ključ od neke kabine. Gospa ga Je takoj spoznala. Poklicali so stražnika, ki je kopališko srako odvedel na glavno policijo. Na kiiminalnem oddelku so bili kmalu zaključeni računti z Ambrožičem. Odromati je moral, ko je priznal tatvino, v 6odne zapore. Pri tatu so dobili še vse stvcari razu« denarja, ki ga je zapravil. Ambrožič, ki je petkan in šaljiv Ribničan, je pravil, da je že prehodil mnogo sveta, da je bil v Ameriki, na Japonskem in Kitajskem in da pošteno živi, ker si je prihranil precej »dolarjev«. Bilo je v torek opoldne. V vežo gostilne »Pua Ane« na Sv. Petra cesti je postavil Stanko Praznik svoje kolo, znamke »Durkopp«, vredno 10C0 din. Kolo ima tovarniško številko 211.440. Ko je kosil, mu je med tem časom tat kolo odpeljal. — Na dvorišču hiše št 20 v Okiškega ulici je imel France Burgar postavljeno svoj kolo, znamke »Zerla«, vredno 800 din Kolo ima tovarniško številko 53.815. Tat mu je kolo izmaknil. — Znamenita je gostilna »Francija« v Kolodvorski ulici. Tja zahajajo mnogi ljudje. Blaž Novak je pustil na dvorišču te gostilne svoje kolo, znamke »Perfekt«, vredno 800 din. Kolo noai tovarniško številko 274.560 Tudi to kolo si je prilastil nek neizdan tat. — Posebne vrste kolo, znamke »Siemag« je bilo izpred OUZD na Miklošičevi cesti odpeljano Ivanu Zajcu. Kolo je vredno 600 din in je bilo že precej obrabljeno. Drugače večje tatvine ljubljanski policijski upravi. niso bile prijavljene Razstava zaščite pred letaiskimi napadi 1 Razstava zaščite pred letalskimi napadi v paviljonu »J« bo brez dvoma ena najaktualnejših in najpoučnejših razstav v okviru jesenske prireditve ljubljanskega velesejma v času od 31. avgusta do 9. septembra. Kakor že omenjeno, bo ta razstava nameščena v paviljonu »J«, ki bo za to priliko razdeljen v tri oddelke. V prvem oddelku bodo razstavljeni različni tipi javnih in hišnih zaklonišč, tako da bo obiskovalcem, ki si nameravajo v hiši zgraditi zaklonišče, ob pogledu nanje, odločitev za pravi in najprimernejši tip hišnega zaklo- nišča dosti lažja. Prav tam bodo imeli tudi priliko na razstavljenih modelih podstrešij nazorno videti, kako naj urede doma svoje podstrešne prostore, da bo v primeru letalskega napada nevarnost požara čim manjša. V istem oddelku razstavlja Kranjska industrijska družba na Jesenicah železna zaščitna vrata, ki neprodušno zapirajo vhod v zaklonišče, tvrdka »Antignit« iz Guštanja pa svoje preparate za impregniranje lesa, da postane ta negorljiv. V rotundi, ki tvori oddelek zase, bo prikazana zatemnitev javne in zasebne električne in plinske razsvetljave, pa tudi hišnih petrolejk, kar je posebne važnosti za prebiva'ce krajev, ki so še brez električnega toka. V rotundi bodo obiskovalci na razstavljenih svetilih mogli videti, kako je treba ob letalskem napadu pripraviti zatemnitev luči izložb, napisnih transparentov, vozil ter luči po zasebnih hišah in s*&novanjih. V tretjem oddelku paviljona »J« bo nameščena razstava zdravstveno-kemične zaščite. Poleg mask zaščitnih oblek, slik, ki nazorno prikazujejo pogubne posledice najrazličnejših bojnih strupov, način obvarovanja pred njimi ter pomoč osebam, ki so sp z njimi zastrupile, bo tu razstavljenih tudi ne3Jte)o slik, namenjenih našim kmetom Tu bedo videli v kakšni nevarnosti je živina po nezaščitenih hlevih, kako se ti hlevi zaščitijo, kako se razkužijo po letalskem napadu polja in pridelki, kikšni vodnjaki so varni in kako morajo biti grajeni, da bojni strupi ne prodro do vode na dnu in je ne okužijo. Tamkaj bodo tudi razstavljene sirene Za iavljanje alarma, kakor tudi vse orodie za *av-io. industrijsko in hišno gasilsko zaščito, na kar opozarjamo zlasti gasilska društva na deželi, da si to razstavo po svojih zastopnikih v čim večjem številu ogledajo. Film o letalskih napadih, ki ga je izdelal vojni geografski zavod v Belgradu in katerega bodo vrteli v okviru protiletalske zaščitne razstave vsak večer na prostem pred paviljonom »K« je že na poti v Ljubljano. Hudo nazadovanje male obrti na podeželju Nesreča na tovornem kolodvoru Na glavnem tovornem kolodvoru je sedaj v času živahnih kupčij velikansko vrvenje in delavci neprestano premetavajo razno blago s tovornih voz v skladišča ali pa iz skladišč na vagone. V Brejčevi ulici št. 16 stanujoči železniški delavec, 22-let-ni Danilo Radepič je zaposlen v skladiščih tovornega kolodvora. Včeraj ga je dohitela nesreča, da se mu je zvalil težak sod na desno nogo in mu je močno poškodoval. Prepeljan je bil na kirurgični oddelek eplošfie bolnišnice. Reševalna postaja drugače ni od včeraj do davi zaznamovala oikakih drugih nesreč in poškodb. Nove tatvine koles Kolesarski tatovi ao postali pravcata nadloga za poštene kolesarje, ki niso več varni, da jim kdo teh tipov ne odpelje kolo brez njihovega dovoljenja. Na policiji so prav te dni zopet zaznamovali več novih tatvin moških kole6. Besede kralja Aleksandra I. Da a« oddolžijo spominu svojega bivšega vrhovnega zapovednika Viteškega kralja Aleksaidra 1. Zedinitelja ob odkritju njegovega spomenika v Ljubljail, bodo izdali naši vojni prostovoljci zbirko vseh kraljevih zgodovinskih govorov, manifestov, pisem in izjav kot 3. zvezek svoje »Dobrovoliske knjižnice« pod naslovom: Besede kralja Aleksandra I.* Opozarjamo že sedaj občinstvo na to zbirko, ki je doslej Slovenci še nismo imeli. Knjižica izide prihodnji teden v omejeni nakladi in se bo prodajala na dan odkritja spomenika in pozneje po ljudski ceni 10 din. Naroča se pri okrajni organizaciji vojnih prostovoljcev v Ljubljani, Frančiškanska ulica 10. Slov. Bistrica, 27. avgusta. Kljub raznim odredbam in določbam, ki jih izdajajo merodajne oblasti v zvezi s sedanjim težkim položajem, ni mogoče zamašiti nekaterih vrzeli, ki nastajajo v tistih gospodarskih področjih, katera so odvisna od splošnega gospodarskega stanja. Zdi se celo, da so sicer mnogi hvalevredni ukrepi oblasti brez večjega uspeha, ker nastajajo dan za dnem nove težave, ki bi se jih morali vsaj v neki meri že vnaprej preprečiti. Obrtniški stan dandanes na podeželju doživlja hudo preizkušnjo, ker so mu pogostokrat kar »v eni sapic odvzete vse možnosti za dober napredek.^ Nekatere panoge še rinejo naprej, mnogo pa jih je^ zaostalo že tako daleč zadaj, da bo moralo preteči kakih pet let dobre konjunkture, preden bodo prišle v vsakdanji tir. Naravnost katastrofalno je prizadel današnji čas gostilničarstvo v podeželju. Odkar vino ni šlo več v denar in so ga pričeli vinogradniki točiti na drobno po kleteh, je utihnli veseli živ-žav, ki se je prej vedno razlegal iz podeželskih gostilnic. Zaradi hudih trošarinskih in davčnih obremenitev prodaja naš podeželski gostilničar — v sredini vingradov — vino po 8, 10 in 12 din liter, dočim ga je mogoče pri vinogradniku dobiti od Svojo svakinjo fe okradel Maribor, 29. avgusta. Danes sta se pred sodnikom poedincem mariborskega okrožnega sodišča zagovarjala delavec Alojz Ornik iz Sp. Dupleka in 42-letni mali posestnik Franc Drozg, tudi iz Sp. Dupleka. Orniku je obtožnica očitala, da je svoji svakinji ukradel 2120 din. Drozgu pa, da je del (ega denarja od Ornika vzel, čeprav je vedel, da izvira iz tatvine. Atia Ornikova je meseca avgusta 1938 Od svojega očeta dobila 45C0 din dote. Do konca decembra je od denarja toliko porabila, da ji je ostalo še 2120 din, katerega je imela spravljenega v svoji postelji. Za to skrivališče je vedel le njen svak. Ko se je meseca decembra lanskega leta zopet mudil pri njej na obisku, ji je v trenutku, ko je svakinja odšla iz sobe, izmaknil ves njen denar v znesku 2120 din. Takoj naslednjega dne je od (ega denarja 1000 din izročil Drozgu, ki ga je po njegovih izpovedih tudi k tatvini nagovoril. Ornik je pri razpravi tatvino odkritosrčno priznal. Drozg pa je pri zaslišanjih s strani orožnikov trdil, da od Ornika ni dobil nobenega denarja. in da je 1000 din, ki jih je v resnici imel, zaslužil pri splavih, ki jih je vozil. Pred sodiščem je svoj zagovor spremenil in izjavil, da je denar dobil za kravo, ki jo je prodal. Orožniki so ugp-tovili, da nikdar ni vozil splavov in da je kravo prodal že pred dvema letoma. Vse to dokazuje, da je zagovor jalov. Sodnik je Ornika obsodil na 4 mesece zapora, pogojno na 4 leta; Drozga pa, ki je bil zaradi tatvine že predkaznovan in so ga oblasti označile za pijanca in delomržneža, pa na 8 mesecev strogega zapora in 120 din denarne kazni ter na 3 leta izgube častnih pravic. 4—5.50 din liter. Zaradi tega se ljudje gostilnic izogibajo in jih obiskujejo le še slučajnostni gostje. Ako bo sedanje stanje obstojalo še nekaj let, bo mnogo »gostilen in točilnic«, ki so po svetovni vojni nastale, propadlo. Nič manj rožnat položaj ima mlinarska obrt, ki je v našem okraju dobro zastopana. Banatski in drugi mlini na jugu države jih zelo izpodrivajo in le svoji spretnosti in vztrajnosti se imajo zahvaliti, da še obratujejo. Naši ljudje so se pričeli zadnje čase domačih mlinov nekam bolj oklepati. To jim bo tudi velika zaslomba in utegnejo burjo dobro preživeti. Trgovinska obrt se tudi nahaja v težavnem položaju. Obremenitve so velike, ljudje za zaradi draginje nekaterih potrebščin sploh ne kupujejo. Težavam trgovskega stanu v našem okraju je tudi pripisati dejstvo, da je preveč trgovinskih obratov. Saj je v nekateri vasi skoro vsaka tretja hiša — trgovina. Ljudje pa potem najrajši kupujejo — v drugi vasi. Trgovski pomočniki zato danes težko premišljajo o svoji samostojnosti. Mnogi trgovci, ki niso gospodarsko trdni, se bodo težko ognili burji. Krojači in čevljarji posebno tožijo o hudem >brezzaslužka«. Prvini so ovira tovarne izgotovljenih oblek, drugim pa »Bata« in druge firme. Sicer pa se kljub gotovemu nazadovanju krojaške in čevljarske obrti zaenkrat še ni bati, da bi jih zadelo kaj hujšega. Posebno težke čase preživlja mizarska obrt. Les je razmeroma drag, ljudje pa nimajo denarja, da bi kupovali opremo. Mnogi mizarji se havijo skoraj samo z rakvami, kakor da bi si jih že vsi l judje naročili... Mnogo zaslužka jemljejo mizarjem šušmarji. Dirka okoli Srbije in Bosne ob 7 zjutraj so štartali izpred hotela v Belgrad najboljši slovenski, hrvaški in Včeraj »Moskva« srbski dirkači na 1400 km dolgo pot okoli Srbije in Bosne. Na štartu eo bili vsi razen Avgusta Pro-senika, za katerega pišejo zagrebški časopisi, da je ostal v Zagrebu. Na štartu v Belgradu se je zbralo izredno veliko število ljudi, ki so navdušeno pozdravljali kolesarje, ki so se odpeljali na dolgo pot. Pa tudi vso ostalo pot od Belgrada pa do Zvomi-ka, kjer je bil cilj prve etape, so ljudje z velikim navdušenjem pozdravljzali dirkače. Pri prihodu v Obrenovac je dirkače pričakalo veliko ljudi in jih vihamo pozdravljalo. Cilj prve etape je bil v Šabcu. V šabac so prispeli dirkači v naslednjem vrstnem redu: L Drago Davidovič, nakar sledijo, Pavlovič, Veljkovič. Drljačič n zraven postavila pogoj, da rajši vidi, če občina plača drva z žitom kakor pa z denarjem. Iz tega vidi, da je banska oblast v Zagrebu izdala uredbo za omejitev izvoza drv iz svojega področja prvenstveno zaradi tega, da bi na ta način dobila v roke sredstvo, s katerim bi prisilila vojvodinske *>tne trgovce, da bi nekoliko bolj upoštevali po-febe pasivnih krajev I GIUSEPPE LUGO poje danes l|PfgU lfCTDII »rije Puccinija, Verdija, Leon-zadnjikrat v filmu fr Dstn^iePl lvEIICU cavalia, Bixia in Valente Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri Kino Union, tel. 22-21 Vremensko poročilo »Slov, doma« Narodno gledališče v Liubljani razpisuje abonma za prihodnjo sezono Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani razpisuje abonma za novo sezono in vabi vse sloje, da «e prijavijo za stalnega in rednega obiskovalca našega gledališča. Predstave so razdeljene na abonmaje: Premierski abonma, stalni abonma Sreda, stalni abonma Četrtek abonma red A in abonma red B. Abonmaja reda A in B imata predstave ob vseh delavnitth, premierski abonma dobi vse premiere, 6talna abonmaja Sreda in Četrtek pa imata predstave stalno ob sredah in četrtkih. Vsak abonent dobi v sezoni 38 predstav: 20 dramskih in 18 opernih odnosno operetnih. Prijave za abonma sprejemamo v veži dramskega gledališča od srede 4 do srede 18. septembra dnevno od 10 do 12 in od 15 do 17. Abonentom lanske sezone bodo njihovi sedeži rezervirani do srede 11. septembra do 5 popoldne. Od četrtka 12. septembra dalje bodo vsa razpoložljiva mesta na razpolago novim interesentom. Cene premierskega abonmana m stalnih abonmajev Sreda in Četrtek so za 10% višje od abonmajev A in B, vendar še vedno jako nizke, saj uživa privntni abonent v razmerju z dnevnimi cenami približno 30% popusta, državni in samoupravni uradn"ki pa dosežejo kot uradniški abonenti 40 in več odstotka. Abonma je plačljiv v 10 zaporednih mesečnih obrokih; prvi obrok pri vpisu. CENE ABONMAJA Loža v parterju (4 osebe) 10 obrokov po 280 din, uradniški abonma 230 d:n. Loža v I. redu št. 1 —5 280 din, uradnišid 230 din. Loža v I. redu štev. 6—9 320 din, uradniški 260 din. Parterni sedež I. vrste 85, undniški 70 din, II.—III. vrste 80 do 66 din, IV.—VI. vrste 74 do 60 din, VII.—IX, vrete 66 do 54 din, X.—XI. vrste 56 —48 din, XII. —XIII. vrstee 50 do 44 din. Balkonski sedeži sredina: I. vrsta 58 do 48 din, II. vrsta 50 do 40 din, III. vrsta 42 do 32 din Stranski balkon I. vrsta 50 do 44 din, II. vrsta 35 do 30din. Galerijski sedeži: I. vrsta 32 do 25 din, II.—III, vrsta 28 do 22 din, IV. —V. vrsta 23 do 18 din. REPERTOAR DRAME Drama bo v sezoni 1940-41 nudila svojim abonentom nadaljni pregled slovenske dramske tvornosti. V načrtu so tale dela: Jurčič-Kerenik: Berite »Novice«!, Ogrinc: V Ljubljano jo dajmo, Medved: Stari in mladi, Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski, Milčiiskii Cigani, Funtek: Tekma, Finžgar: Razvalma življenja, Kozak Ferdo: Lepa Vida. Poleg teh še eventualno nova dela sodobnih slovenskih avtorjev pa vrsti, kakor bodo predložena in sprejeta. — Od jugoslovanskih avtorjev, ki naj s prej imenovanimi slovenskimi tvorijo jedro repertoarja, bo vprizorjeno predvsem po eno delo priznane srbske in hrvaške literature, po možnosti: Nu-šič: Protekcija, Ogrizovič: Hasanaginica. — Klasični repertoar bo zajemala, Drama iz naslednjih del: Sophokles: Epid na Kolonu, Shakespeare: Romeo in Julija, Kortolan, Hamlet, Kar hočete; Goethe: Egrnont, Schiller Kovarstvo in ljubezen, Li-Hsing-tao-Klabund! Krog s kredo. — Ostali repertoar pa iz naslednjih: Dostojevski: Idijot, Čehov: Tri sestre, Češnjev vrt; Ostrovski: Nevihta, Scheinpflugovai Skrivalnice, Gohry: Šesto nadstropje, Bergamann; Markurell, Shaw: Nikoli ne veš, Anderson Max-well: Kraljica Elizabeta, Praga: Zaprta vrata, Ca-masio in Oxilia; Bog z vami, mlada leta!, Schon-herr: Ugrabljene Sabinke. — Za mladino bo vpri-zorila Drama poleg ponovitev prejšnjih iger po možnosti tudi Milčinskega: Mogočni prstan in igre Bour-netove: Mak lord. REPERTOAR OPERE Operni repertoar za novo sezono bodo sestavljale opem« umetnine iz različnih narodnih kulturnih edinic od klasike do moderne. Sestavljen bo iz naslednjih del: t> — r 5 3 c 7. Č y 2 V t> 'rt C c n B B (0 "k U t> Ljubljana m-c 22-4 14-L 87 .nji. in U 1* J dež Maribor 762-1 19-0 13-0 80 0 S, 14-J dež Zagreb 76V2 23-0 13*0 yo 7 NE, — — Belgrad 76 H 27-0 13-L 90 4 s, — — Sarajevo ?65-y «•0 11-0 80 0 0 — — Vis /63'4 23-0 17-0 60 0 NE, — — Split 762- 23-0 iy*o 50 0 SW, — — Kumbor 762\ 25"0 15-0 80 1 NE, — — Rab 7t)2't 24-0 13-0 62 2 0 — — Juirosm^ 761-7 27-0 17-fi 50 4 E« — — Vremenska napoved: Spremenljivo, nagnjeno k rahlim padavinam. Koledar Danes, petek, 30. avgusta: Roza Limb. Sobota, 31. avgusta: Rajko. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr- ševa cesta 41; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg mr. Ustar, šelenburgova ulica 7. Trgovski učni zavod v Ljubljani, Kongresni trg 2. Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj g pravico javnosti se vrši dnevno. Podrobne informacije in prospekte daje vodstvo tečaja med običajnimi uradnimi urami. Narodne nošo iz Ljubljane se zbirajo 1? skupnemu odhodu k odkritju kraljevega spomenika na nasipu Sv. Petra, kjer se zbirajo tudi vsa društva, ki so včlanjena pri Prosvetni zvezi s svojimi dru' štvenimi zastavami in narodnimi nošami. Zbiranje je med 8—9. Na mestu, kjer bo zbirališče, se bodo tudi žigosale izkaznice onih narodnih noš in članov onih društev, ki so prišli z vlakom v Ljubljano. Samo ta namreč rabijo izkaznice za četr-tinsko voznino. Vse druge narodne noše lz Ljubljane in ljubljanske okolice, ki ne prihajajo z vlakom, ne rabijo posebnih izkaznic, ker bodo skupno odkorakaii na prostor, ki jim ga bo določil pripravljalni odbor. Otvoritev Kina Matice. Po dvomesečni prekinitvi igranja bo začel jutri kino Matica novo iilmsko sezono. Med tem časom se je v kinu Matici mnogo spremenilo. Kino je novo in izredno okusno opremljen z modernimi, novimi ln udobnimi sedeži, dvorana in zunanji prostori so novo preslikani, montirana je nova tehnično dovrSena zvočna aparatura, ki bo v akustični dvorani prišla do polne veljave. Novi kino Matica bo napravil tedaj na svoje goste najlepši in najugodnejši vtis. Kot otvoritveni film je dala uprava kina Matice na spored monumentalni ruski film *Pctw Veliki«. Ta film je bil v delil polna tri leta, pri čemur so žrtvovali Rusi za svoj reprezentančni film ogromna denarna sredstva. Poleg prvovrstnih igralcev kakor Simonov, CerkasOv, Žarov itd., je sodelovalo pri ustvarjanju filma nad 50.000 statistov. Film ie izdelan po romanu Alekseja Tolstoja; to knjižno delo je prevedeno v 49 svetovnih jezikov. Povsod, kjer koli je bil film predvajan, je napravil na gledalce velikanski vtis in nedvomno bo premiera »Petra Vellkegaf tudi za Ljubljano, kjer bo krstna predstava filma za vso našo državo — senzacija prvega reda. Vpisovaije T dri. srednjo glasbeno *olo, ki ima po čl 4 uredbe o umetniških tolah značaj popolne srednje šole, se prične 2. septembra In traja za novovstopivše do vključno 5 septembra, za bivše gojence pa do 15. septembra Sprejemni izpiti se vrše od 7. do 10. septembra. Intefasanti dobe vse informacije v pisarni zavoda. Gosposka ulica 8-1. Na razpolago so tudi prospekti Poufie-valo se bo kompozicijo, solopetja, klavir, orgle, vse orkestrske inštrumente ter teoretične in glas-beno-znanstvene in splošno kulturne predmeta. Krajevna organizacija Legi)« koroildh borcev ▼ Ljubljani vabi vse svoje članstvo na Članski sestanek, ki bo v soboto, dne 31 avgusta t. 1. ob 20 zvečer v salonu restavracije »Pri levu« na Gosposvetski cesti. Dnevni red tega sestanka ja selo važen. zato pričakujemo točne in polnoštevilne udeležbe. Ljubljana dobi nove avtomatlCne pbemske nabiralnike. Sedanji pisemski nabiralniki tipa »Pariš« so postali že slabi; avtomatični mehanizem ]e pogosto odpovedal ter so bile pritožbe ca dnevnem redu. Poštna uprava ie «edaj nabavila nove nabiralnike jugoslovanskega proizvoda ter bomo zato v teku meseca septembra 80 najstarejših nabiralnikov zamenjali z novimi. Da ne bo občinstvo preveč pogrevalo nabiralnikov, bomo zamenjavali tak«, da se bo na en dan demontiral vsaki tretji nabiralnik v dotičnem okraju. Zato prosimo nekoliko potrpljenja, ker bo pač treba vlagati pisma v aosedne nabiralnike. Po demontaži bomo »icer vzidali takoj novo pritrdilno železje. toda nove nabiralnike bomo obesili šele tretji dan, ko bo vzidana podlaga dovolj trdna Opremo s tablicami « iMovim outtibo pobirania pisem bodo novi ^ nabiralniki dobili itle proti koncu septembra, pobiranje pisem pa te bo tudi medtem časom vršilo kot doslej. Ženini in neveste, oglejte in izberite sl b»lo na Ljubljanskem velesejmu od 81. avgusta do 9. septembra. Pohištvo zadnje mode, praktično m udobno, srednjim slojem zmogljivih cen, bo na Izbiro, in ureditev prijetnega doma ne bo prav nič težka. Tekmovanje harmonikarjev bo, kakor običajno, tako tudi letošnjo Jesen na velesejmu ki se ho vršil od 31. avgusta do 9. septembra. Tekmovanje bo ves dan 8. septembra. Od 31 avgusta do 9. septembra nam bo podal Ljubljanski velesejem 47. razstavno prireditev. Pokrovitelj prireditve je N j. Vel. kralj Peter II. Razstavni prostori so vsi zasedeni, pa bo ta prireditev prav lepa revija naše gospodarske delavnosti, ki je tudi sedanji težki časi ne morjo pritisniti ob tla, kakor je ni pritisnila dolga leta trajajoča kriza. Na velesejmu bodo zastopane vse pomembnejše industrijske in obrtne panoge, tako kovinska, tekstilna, papirna, elektrotehnična, kemična, steklarska, živilska, stavbna, poljedelski stroji, glasbila, kurjava, keramika itd Mimo tega bodo še zaokrožene razstave pohištva in stanovanjske opreme, malih domačih živali, male obrti, naša vsakdanja prehrana, zobna tehnika, obramba pred napadi iz zraka, cvetje in zelenjava, likovna umetnost, motorna in brezmotorna letala In turizem. Dne 8. septembra bo tekmovanje harmonikarjev. Obiskovalci velesejma imajo na jugoslovanskih železnicah brezplačen povratek, v pomorskem prometu je določen 50. v zračnem Da 10 odstotni popust. Vvs. sips- Neastrašenost je rešila sedanjega papeža T »Nič ne boste pridobili, če me umorite. Hočem Nemčiji samo dobro« — je dejal, ko so ga v taakovem napadli komunisti Ko (e bil papež Pij XII., nekdanji nadškof Euge-nio Pacčlli, leta 1918 nuncij v Monakovem na Bavarskem, je neko decembrsko noč v njegovo palačo udrl oddelek rdeče garde, da bi ga umoril. Istočasno je nastala v Monakovem velika vstaja, ki so io vprizoriii komunisti ali »spartakovci«, pod vodstvom znanega voditelja socialistov Karola Lieb-knechta in anarhistisije R:>se Luksemburgove. Sestradano ljudstvo je bilo vse zbegano zaradi vstaje v mestu, katerega 60 imeli začasno v oblasti oboroženi komunisti. Največji sovražnik in trn v peti jim je bil seveda nadškof Pacelli, ker je neustrašeno ono nedeljo v svoji katedrali s prižnice obsojal početje komunistov in miril katoličane, naj ne prelivajo krvi. Zato so ga rdečkarji obsodili na smrt in vdrli z nabasanimi samokresi v njegovo palačo. Pacelli je v tem vrvenju takoj pritekel po stopnicah do veže, oblečen v svoj ornat, na prsih pa se mu je blestel zlati kržec. Že je druhal proti njemu naperila samokrese, toda teh se Pacelli ni prav nič ustrašil. Z nasmehljajem in mimo je nagovoril napadalce: »Nič ne boste pridobili, če me umorite. Jaz hočem Nemčiji samo pomagati.« Razložil jim je nato težavno 6tanje Nemcev in njih pretečo nevarnost s poudarkom, da se mu Nemci zelo smilijo. Neustrašen nastop in besede nuncija Pacellija so na komuniste tako učinkovale, da so pospravili svoje orožje in osramočeni odšli iz kardinalove pa* lače. Poseben alkohol - popoln nadomestek bencina pripeljal iz Karachija v Bombay, je bilo zelo napeto in vsak čas bi lahko počilo. Bil sem priča dveh resnih nemirov. Prvi je bil v Wadali, v okolici Bombaya, drugi pa pri Dharasani. na katerega me je opozoril neki Gandhijev pristaš 20. maja 1930 zvečer. Ta mi je rekel, da se v Dharasani pripravljajo velike demonstracije, ki je bila kakšnih sto petdeset milj severno od Bombaya. »Sarojini Naidu, znamenita indijska pesnica, vodi demonstracije pri Dharasani, kjer so solne ponve, naprave za pridobivanje šoli. Najbližja železniška postaja je Dungri. To je osamljen kraj in se mora vzeti s seboj hrano in vodo. Najboljše je, če se brzojavi Naidu, da počaka na postaji v Dungri vozilo, sicer se mora precej pešačiti. Za vsak primer je treba vzeti s seboj primerno zalogo vode, ker voda iz vodnjakov domačinov je za belca škodljiva.« Res sem brzojavil Naidu, da bi mi preskrbel voz. Toda to je bilo napak. Angleške oblasti so iz te brzojavke izvedele, kam grem in brzojavko zaplenile. Za vsako ceno so skušale preprečiti, da ne bi prišel v Dharasano in so izdale temu primerna navodila. Odpeljal sem se ponoči. S seboj sem vzel zavitek kruha in tri steklenice vode. Celo ponoči je bila vročina neznosna. Nemiren sem hodil po oddelku gor in dol ter iii9em mogel zaspati. Na teh železnicah prepustijo potnikom samim skrb, da si preskrbijo posteljnino. Jaz pa nisem imel nobene in si tudi nisem mogel pomagati s slugo domačinom, ki je za potujočega Angleža nepogrešljiv. Vlak se je ustavil ob štirih zjutraj. Postajenačelnik mi je povedal, da je dobil navodila, da moram takoj izstopiti. Ta postaja je bilo neko majhno mestece in se je imenovala Bnlsar. Moje ugovarjanje, češ da imam vozni listek do Dungrija in da se po voznem redu mora tam vlak ustaviti, je bilo vse zaman. Oblasti so ukrenile tako, da se tokrat vlak na postaji Dungri ne bo ustavil. Med temi pogajanji je vlak odpeljal in jaz sem ostal v jutranjem somraku sam na zapuščeni postaji s postajenačelnikom, ki je bil domačin, in njegovimi uslužbenci. Ko je zamazani postajenačelnik zvedel, da sem ameriški dopisnik in da sem namenjen obiskati Dharasano, kjer bodo demonstracije, mi je skušal pomagati. K sreči je znal angleško, in še precej dobro. Bnlsar je bilo mestece, kjer so prebivali domačini in očividno ni bilo nobenega Evropejca. »Tukaj imamo samo en avto,« mi je rekel. »Toda poskisšal bom, da ga dobite. Samo ne vem, če boste lahko prišli z avtom v Dharasano, ker pot pelje preko reke, ni pa nobenega mostu. Če je voda velika, najbrž ne boste mogli čez.« Poslal je nekega uslužbenca, da naj pripelje srečnega lastnika avtomobila. Ko je ta prišel, se je ves ogorčen branil, da bi se podal z menoj. Postajenačelniku je rekel, da je pripadnik svvaraj gibanja in da noče nositi tuje obleke in imeti opravka z ljudmi, ki tako obleko nosijo. Sam je namreč bil oblečen v »dhoti* iz domačega platna, ki je izgledal kakor otroška srajca. Zdelo se mi je, da me je sreča pustila na cedilu. Toda postajenačelnik mi je rekel, da mora kmalu pripeljati tovorni vlak. Obljubil mi je, da me bo spravil na ta vlak, samo če spremno osebje ne bo proti. Ko je vlak privozil na postajo, je osebju razložil, kako in kaj. Bili so voljni vzeti me s seboj. Splezal sem v osebni vagon, ki je na koncu vlaka. Od spremnega osebja ni znal noben angleško, bili pa so z menoj prijazni in so kadili moje amerikanske cigarete. Sporazumevali smo se tako, da smo si kar z rokami migali. Dungri je bilo naselje iz nekaj hiš domačinov, ki so stale na ravnici, pokriti na debelo s prahom. Avtomobila nisem videl nobenega, ker Sarojini Naidu ni dobila moje brzojavke. Ponovil sem večkrat besedo »Dliarasana« in pokazal z rokami proti obzorju. Tako sem zvedel za smer in sem se podal peš na pot. Hodil sem skozi kaktusovo grmovje in prosena polja po prahu, ki je pokrival pol na debelo. Tako sem korakal po pokrajini kakšnih žcsl milj, obložen s kruhom in steklenicami z vodo. Sonce je neusmiljeno žgalo in spotoma sem vprašal vsakega domačina, ki sem ga srečal, za pot. Končno sem prišel tja, kamor sem bil namenjen in kjer so se zbirali Gandhi-jevi ljudje. Nekaj dolgih, s slamo kritih šup je stalo med kaktusovim grmovjem. Šupe so bile prenapolnjene in pod njimi je šumelo kakor v čebelnjaku. Zbranih je bilo okrog dva tisoč pet sto Gandhijevih ljudi, ki so bili vsi enako oblečeni — v »dhotije« — in pokriti s čepicami na tri ogle, kakor ameriški mornarji. ____________________________ (Dnlje prih.) odpora je bila, da se zmeša vladajoči ustroj tako, da bi vlada malo popustila in da bi ji ljudske množice vsilile svojo voljo. K temu so prišla še navodila za pomoč upirajoči se množici, upiranje dajatvi davščin, ki so predstavljale dohodke, od katerih se je vzdrževala vlada, bojkot blaga, ki je bilo izdelano v Angliji in poniževanje vlade pred svetom ter domačo javnostjo, če bi vlada, kakor je izgledalo, uporabila proti množici brez moči orožje. Gandhija, ki je bil že večkrat zaprt, so med znanim »solnim pohodom« zopet zaprli. To se je /godilo, ko sem letel proti Indiji. Davek na sol je bil njegovo najučinkovitejše propagandno sredstvo, ker ta je tiščal vsakega posameznika od tri sto petdeset milijonov Indijcev najbolj. Gandhi je proglasil ta davek za nepravičnega in je jahteval, da ga ukinejo. Nad tri sto milijonov ubogih in revnih Indijcev je prav tako potrebovalo sol, kakor pa tistih nekaj bogatinov. Tako je pritiskal ta davek bolj na revne, kakor pa na ostale. Davek na sol je bil važen dohodek vlade in nihče si ni upal pridobivati iz morja soli, če ni imel za to uradnega dovoljenja. Gandhi je tako vodil proti obali množico, ki je demonstrirala in zahtevala svobodno pridobivanje soli. Ker so Gandhija med pohodom zaprli, je to povzročilo med njegovimi ljudmi silno ogorčenje. Ko sem se po dvodnevni vožnji V Francji so v sedanji stiski za benen izumili novo pogonsko sredstvo za motorje, ne da bi jih bilo treba kaj predelati Vprašanje pogonskega sredstva za avtomobile in druga motorna vozila je v Franciji postalo posebno pereče, odkar se je za Francijo tako nesrečno končala vojna z Nemčijo. Vendar pa zdaj prihajajo iz Clermont Ferranda poročila, ki pravijo, da se tudi že pomanjkanje bencina vedno manj čuti Precejšnjo zaslugo za lo je treba pripisovati nekaterim novim izumom na tem polju. Poročilo iz Clermont Ferranda pravi nekako takole: Francoski Iznajdljivi um se kaže tudi v uspešni in hitri rešitvi vprašanja tekočega goriva. Razni znanstveniki si prizadevajo, da bi iznašli nova pogonska sredstva, ki bila takšna, da zaradi njih ne bi bilo treba predelovati motorjev in v zvezi s tem tudi ne avtomobilov. To bi bil edini način, na podlagi katerega bi bilo moči hitro poživiti promet. ki je v zadnjem času tako zastal. Prizadevanja strokovnjakov pri iskanju novih pogonskih sredstev pa so tudi že rodila uspehe. Znanstveniki so iznašli že kar celo vrsto novih pogonskih sredstev, ki so jih tudi že preizkusili pri vožnji z avtomobili. Ta goriva popolnoma nadomeščajo bencin. Sltoro vsak teden poročajo o kakšnem novem izumu ali vsaj o poskusih, ki jih delajo na tem polju. se vse te napovedi uresničijo —> pravi dalje poročilo agencijo Havas iz Clermont Ferranda — ne bo vec treba čakati na pošiljke bencina iz tujine, ki so zaradi angleške pomorske zapore dvomljive. Omenjene nadomestke bencina dobivajo iz raznih snovi in na več ali manj kompliciran način. Po iznajdbi tako imenovanega >savojskega bencina«, o katerem je bila javnost obveščena pred nekaj tedni, so izumili kot pogonsko sredstvo neko posebno vrsto alkohola, ki ga lahko uporabljajo vsi motorji, ne da bi jih bilo treba predelati. Izumil ga je specialist za izdelovanje tankov za časa vojne Henry Armand. Vprašanje tekočega goriva se je v Franciji začelo načenjati že takoj po svetovni vojni, leta 1919. Vendar je v veliki meri ostalo skoro do zadnjega nerešeno, ker pač rešitev tega vprašanja zaradi zadostnih količin bencina, ki jih je Francija lahko dobivala od vsepovsod, ni biia tako nujna. Resneje pa so se začeli z njim ukvarjati po nedavni sklenitvi premirja med Francijo in Nemčijo. Armand se je z vso vnemo vrgel na posel. Posrečilo se mu je skupno v svojimi najožjimi sodelavci najti posebne vrste alkohol, ki lahko popolnoma nadomesti prejšnji bencin. Sam je dejal, da mu je šlo za to. da izumi takšno tekoče gorivo, ki bi se moglo takoj uporabiti za vse vrste motorjev, in čigar pridelovanje ne bi delalo težav. Proizvajali bi ga iz surovin, ki jih Franciji ne bo treba uvažati, ker jih ima sama dovolj na lastnih tleh. V tem primeru gre za alkohol, ki tvori bistveno podlago novega pogonskega sredstva. Ostale primesi so bile uporabljene z namenom, da bi bil alkohol bolj kaloričen, da bi proizvajal večjo toplotno energijo. Novo pogonsko sredstvo lahko uporabljajo razen avtombilov vseh vrst tud5 razne turbine, ne da bi jih bilo zato treba kaj prede-lavati. Proizvodnje specialnega alkohola kot pogonskega goriva ni skoro nič dražje kot pa proizvodnja bencina. Da pa tudi v tem oziru ne bi bilo nobene razlike, dela zdaj Armand poskuse še z neko posebno pripravo, s pomočjo katere bi se proizvodnja njegovega »bencina« pocenila najmanj za polovico. Ni pa on edini, ki se v zadnjem času vneto ukvarja s temi novimi izumi. Na tem polju se udejstvujejo tudi nekateri francoski profesorji, ki so si vprav zaradi tega pridobili velik sloves. Tudi pisemske znamke delajo | reklamo Dananji časi so poleg vsega drugega, dobrega in slabega, prijetnega ali neprijetnega, tudi časi, ko hoče imeti svojo veliko besedo najraznovrstnejša reklama Pojavlja se na vseh področjih, kjer koli bi utegnila prinesti količkaj koristi. Posebne vrste pa je reklama, ki jo delajo razne države s pomočjo svojih pisemskih znamk. Tako ima na primer Bolgarija na svojih znamkah sliko lepega grozda, Nova Fundlandija sliko polenovke, na kolumbijskih rnam-Oddelek britanske »Domovinske straže« na poti 1 kah pa je naslikana krasna banana, da se človeku , T londonsko pristanišče ^ ob pogledu nanjo res kar sline pocede. poslužujejo tudi za prevažanje čet Sir smejo na Holandskem po novem ukazu zdaj prodajati samo v trgovinah na debelo. Vsako prekupčevanje je torej prepovedano. Da pa 6e sir kljub temu ne bi preveč podražil, 60 mu določili najvišje dovoljene cene. Umetno razganjanje megle V 5 minutah je zrak na srednje velikem letališču čist Pri sedanjih bojih med Anglijo in Nemčijo pride Angležem kaj prav, če se za dan ali dva vleže nad njihovo ozemlje in nad Rckaveki preliv gosta megla, saj pod njo najdejo precej varno zavetje angleška pristanišča, tovarne in tudi ladje, ki plove)? v vodah okoli nje. Kadar pa te naravne megle oii si skušajo pomagati z umetno. Ker pa se Angleži ne samo branijo, pač pa tudi napadajo, morda zanje ni nič manj važen njihov izum, kako se da megla prepoditi. Podrobnosti tega izuma 6icer še ni6o povsem znane, vendar se je zvedelo vsaj to, da pri preganjanju megle uporabljajo neke posebne vrste toploto. Poskusi, ki so jih naredili na več krajih, so se menda izredno dobro obnesli. Pravijo, da je možno v petih minutah razgnati meglo s prostora, ki je 250 m dolg, 35 m širok in 100 metrov visok, kar približno odgovarja 100 metrov visokemu prostoru nad srednje velikim letališčem. Radio Program radio Ljubljana Petek, 30. avgusta. 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7 15 Pisan venček vesetib zvokov (plošče) do 7.45 — 12 Naše pesmi (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Koncert jugoslovanske glasbe (Radijski orkester) — 14 Poročila — 14.10 Tedenski pregled Tujskopro-metne zveze — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac, ura? Naši ljudje doma in v Ameriki (Branko Stra-žičič) Zgb — 19 40 Objave — 20 Za planince — 20.10 Vzgojna posvetovalnica (ga- Vida Peršuh) — 20.30 Pevski in orkestralni koncert. Sodeluje: Akademski pevski kvintet in Radijski orkester — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Samospevi ge. Valči Smerkoljeve, pri klavirju g prof. M. Lipovšek. — Konec ob 23. Drugi programi Petek, 30. avgusta. Belgrad: 20.15 Simfonični koncert — Zagreb: 20.30 Liszt-Strauss — Bratislava: 20.15 Slovaška plesna glasba — Brno: 19.25 Pisan spored — Praga: 18.15 Orkestralni koncert — Sofija: 20 Verdi: »Ottelo« — BeromUnster: 20.10 Zborov koncert — Budimpešta: 21.15 Hayden: Simfonija — Horby: 20 Lahka glasba — Rim-Flo-renca: 20.30 Koncert orkestra — Trst-Milan: 20.30 Pisan večer — Sottens: 21.05 Koncert komorne glasbe — Kodanj: 22.20 Plesna glasba. Rooseveltov protikandidat zn novega predsednika 7-druženih ameriških držav Wendell Willkie na svojem agitacijskem potovanju Kakor se iz tega vidi, so si na Francoskem hitro znali pomagati iz neprijetnega položaja, v katerem so se glede na pomanjkanje pogonskih sredstev znašli po neuspeli vojni z Nemčijo. Mnogo gorja pa bi bilo prihranjenega, če bi bili morda še na drugih poljih tako iznajdljivi, vsaj tam, kjer je to odvisno od njih samih. Jadrnice na Nilu, ki sc jih zdaj Z zadnjega sprehoda po zanimivem svetu Prve tri zlate kolajne za hrabrost so v Italiji podelili trem letalcem, ki so pokazali pri letalskih spopadih posebno junaštvo in so pri teh bojih tudi našli smrt. Četrti, ki je dobil to najvišje italijansko vojaško odlikovanje, pa je nek monter z italijanske vojne ladje, ki je žrtvoval življenje, da je 6 tem rešil svojega poveljnika. Na Holandskem imajo zdaj že toliko premoga, da ga nekaj lahko celo izvažajo v Belgijo. Pošiljali ga bodo, kakor pravi nemško poročilo iz Amsterdama, tja tolko časa, dokler belgijski rudniki ne bodo spet 6ami lahko zadostili potrebam v Belgiji. Na polju italijanske samopreskrbe je bil te dni dosežen nov uspeh 27. avgusta je namreč prvič prevozil prelaz Stelgio avtomobil, ki je kot pogonsko sredstvo uporabil lesni premog. Od 1. septembra dalje bo vsak Anglež dobival na teden samo še po 120 gramov 6yrovega masla, in ne več po 180 gramov, kakor do zdaj. * " Po umrlem italijanskem marlalu Italu Balbu so zdaj imenovali tudi dosedanji trg Sv. Avguština v Modeni. To se je zgodilo v spomin na prve dni bojev fašistične stranke, ki se jih je udeleževal vidno tudi maršal Balbo. La Jugoslovanska tiskarno v Ljubljani! Jože Kramarič. — Izdajatelji int Jote Sodjo. — Urednik« Mirko Javornik. — Kokoptsot ne vranama »Slovenski dom« lzha)a vsak delavnik ob 12. Mesečna oarotnina 12 din, m Inozemstvo 25 din. Uredništvo! Kopitarjeva ollca 6-111 Telelon It 4001 do 4U05. Uprava* Kopitarjeva nllca 4.