’PgHWW» WraCBWMT ggTOVTTU ^ Mormonki Cena 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 92 Maribor, sreda 23. aprila 1930 JUTRA« tehtja razun nedelj« in praznfKov vsaK dan ob 10. uri RaSun pri poitnam Ček. zav, v Ljubljani št. 11.403 Valja masaSno praisTian v upravi ali po pošti 10 Din, doatavljen .n.a dom oa12 Din Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova ceata it. 13 Oglaai po tarifu Oglate sprajama tudi oglatni oddelak .Jutra" v Ljubljani, Praiernova ulic* it. A Agrarna kriza V ČEM OBSTOJAJO OMEJITVE OBOROŽEVANJA NA MORJU. BA POTEČE DNE 31. DEC. 1936. P0G0D- je problem, s katerim se ne bavijo strokovnjaki samo pri nas, ampak v celi Evropi, po celem svetu. Cene kmetijskim pridelkom nizke, prodajne možnosti ni — to je refren, ki ga čuješ v agrarnih krogih na vseh koncih in krajih. Ne-povoljne gospodarske razmere v vseh — zlasti evropskih državah — imajo svoj glavni razlog v krizi kmetijstva. In ta gospodarski pritisk ne bo odnehal, dokler se ne posreči najti način za rešitev agrarne krize. Olajšave, ki jih nekatere države začasno dosežejo, s posebnimi obrambnimi odredbami, so samo Prehodne in ne morejo rešiti problema, ki je skupen celemu svetu. Znani avstrijski narodnogospodarski strokovnjak dr. Strakosch je imel nedavno v praški »Zemčdšlski akademiji* Predavanje o »problemu mednarodne kmetijske krize«. Povdaril je med drugim, da bi bil že znaten napredek, če bi se sosedne izvozne in uvozne države vzajemno zedinile na gotove kontingente, ki bi odgovarjale dejanskim potrebam uvoza. Trgovsko-politične pogodbe se omejujejo mnogokrat samo na suhe formule, ki tekom časa okamene, in ki nalagajo obojestransko obveze ter zasigurajo gotove pravice- Tako nastane celo omrežje obveznosti, ki preprega skoro ves svet, ne da bi bilo vedno ustreženo dejanskim potrebam trgovine posameznih držav. Sistem največjih pogodnosti doslej ni pripuščal, da bi se bilo po vojni, ki je tudi gospodarsko lice celega sveta iz temeljev spremenila, nastopilo druga pota Po vojni so prevladovali predvsem dr-žavno-politični oziri, ki so pa bili ovira za razvoj in poglobitev čisto gospodarskih odnošajev med narodi. Doživeli smo sicer, da so se med mnogimi državami kljub političnim nesoglasjem razvili tes ni gospodarski stiki, drugod pa se zopet kljub velikemu političnemu prijateljstvu niso mogle nadovezati prave gospodar ske vezi. Razne evropske gospodarske konference tekom zadnjih let so že ponovno Pokazale, da so politične grupacije, nastale v vojni in po vojni, še vedno mero dajne tudi za gospodarska razračunava nja in da so mnogokrat ovira za nujno Potrebne gospodarske stike med narodi. Politična čustvovanja so mnogokrat merodajna za državno in gospodarsko poli tiko narodov- To bo nedvomno še trajalo nekaj časa, in nastaja vprašanje, ali je v tem in takem miljeju mogoča rešitev agrarne krize kot predpogoj za rešitev splošne gospodarske krize. Ako bi kon Čno v narodih — vsaj Evrope pre vladalo prepričanje, da je treba v interesu splošnega napredka iti preko političnih zaprek k popolnoma gospodarskemu pojmovanju tega vprašanja, bi bilo možno, v doglednem času priti ne samo do srednjeevropske, ampak do evropske rešitve celega kompleksa povojnih gospodarskih težav in neprilik. Vzhodne reparacije, carinsko premirje in podobna vprašanja so le mali odlomki iz velike' Ka kompleksa gospodarskih problemov katerih najvažnejši je agrarna kriza. Za kaj evropsko gospodarstvo sloni in pade LONDON, 3. aprila. Pogodba o omejitvah oboroževanja na morju, ki so jo včeraj podpisali v palači St. James zastopniki Zedinjenih držav, Velike Britanije, Francije, Italije in Japonske, je razdeljena v 5 poglavij in 26 členov. Osem členov tvori takozvano »pogodbo treh«, ki je Francija in Italija niste podpisali. V razširjeni pogodbi petih velesil se zavezujejo signatarne države, da se do 1. 1936 ne bodo poslužile obnovitve tona-že pri oklopnih križarkah, ki jim je bila priznana po washingtonski pogodbi. Nato so naštete oklopne križarke, s katerimi morejo razpolagati Zedinjene države, Anglija in Japonska. Določbe glede matičnih ladij za letala pravijo, da nobena država ne sme opremiti nobene oklopne križarke, ki je od 1. aprila 1930 v službi, kot pristajališče za letala. Istotako se ne smejo graditi matične ladje z več ali manj kot 10-000 tonami. Kar se tiče podmornic, pravi pogodba, da ne smejo presegati 2.000 ton. Pogodbene stranke pa lahko obdrže ali grade take do 2.800 ton. Francija in Italija smeta vrh tega imeti po eno podmornico 2850 ton, ker ste bili izgotovljeni že pred podpisom londonske pogodbe. Vendar pa te dve podmornici ne smeta imeti topov nad 8 palcev. Četrto poglavje londonske pogodbe vsebuje med drugim določbe mednarodne pravnega značaja, ki bodo poslane tudi vsem vladam, ki niso bile zastopane na konferenci, na vpogled in v odobrenje. Pogodba ugasne dne 31. decembra 1936. vojakov, oboroženih s strojnicami in bombami, ker je došlo poročilo, da nameravajo kaznenci ogenj še razširiti- In res so porezali vse gasilske cevi in ubili 4 gasilce. Šele opolnoči se je vojaštvu in jetniškim paznikom posrečilo spraviti več tisoč kaznencev na varno. Kaznilnica je bila zgrajena za 1500 oseb, vendar je bilo v njej o priliki katastrofe 4300 kaznencev. Število smrtnih žrtev znaša po uradnih podatkih 707, več sto kaznencev pa je dobilo težke opekline in so jih morali prepeljati v bolnice. Kruaui spopadi 5 policijo u Indiji MADRAS, 23. aprila. Po včerajšnjem tukajšnjem zborovanju je prišlo do težkih spopadov med indiskimi nacijonalisti in policijo, ki je morala končno poseči po orožju in je oddala več salv v množico-Osem demonstrantov je Obležalo takoj mrtvih. Tudi v Masulipatu je prišlo do crvavih izgredov. Dva voditelja nacionalistov sta bila aretirana in obsojena na eno leto težke ječe. V Kalkuti je bil aretiran glavni urednik v angleškem jeziku izhajajočega nacionalističnega dnev nika in list ustavljen. Robot — pilot NEWYORK, 23. aprila- O priliki velikih manevrov so bili izvršeni interesantni poizkusi z »robotom« ali »strojnim človekom«. Robota so postavili v letalo, v katerem so bile 4 osebe, nakar je strojni človek startal. Robot je vodil letalo polnih 20 minut in je končno čisto gladko pristal zopet na vzletišču. Egipt poplauljen od kobilic KAIRO, 23. aprila. Nadloga letujočih kobilic še ni končala. Vedno novi roji prihajajo iz Transjordanije in so ponekod tako močni, da potemnijo celo solnce. Vse dosedanje odredbe proti tej nadlogi so se izkazale kot brezuspešne. V okolišu Sinajske gore so letala s plini uničila na milijarde potujočih kobilic, vendar učinek niti približno ni bil tak, kakor se je pričakovalo. Kobilice so oglodale že več provinc in je prebivalstvo v največji stiski. Na pobudo kralja Fuada so bdi odposlani v ogrožene pokrajine nioc-ni vojaški oddelki, ki pomagajo ljudstvu pri uničevanju kobilic. „6rof Zeppelin4* poleti u Rnglijo BERLIN, 23. aprila. V soboto poleti zrakoplov »Grof Zeppelin« nad Anglijo. Vodil ga bo kapitan Lehmann. Ker je angleška vlada dovolila pristanek v Cardingtonu, severno od Londona, bo zrakoplov za par ur pristal tamkaj. Poroka (Tlussolinijeue hčerke RIM, 23. aprila. Grof Čiano, sin italijanskega prometnega ministra, in njegova nevesta, Eda Mussolini, hčerka ministrskega predsednika, sta bila včeraj od kraljeve rodbine sprejeta v posebni avdijenci. Nevesta je dobila kot poročni dar zlato zapestnico z dragocenimi kamni. Poroka se bo vršila jutri v Rimu. Tajfun opustosil čue mesu' MANILA, 23. aprila. Strašen vihar je na otoku Leyte porušil dve mesti, močno poškodoval pa vso okolico. Na tisoče ljudi je brez strehe, število mrtvih in ranjenih pa še ni ugotovljeno. O katastrofi še manjkajo podrobnosti, ker so vse zveze z opustošeno pokrajino prekinjene- Toda, kolikor se je moglo zvedeti, je škoda znatno večja kakor 1. 192S. Vihar je bil’tako strašen, da so se podrlo celo hiše iz železnega betona. Guverner je uvedel obsežno pomožno akcijo. Prizadetemu prebivalstvu grozi lakota. Zlot telefonski aparat za papeža Ameriška telefonska družba, kateri je Vatikan poveril napravo telefona v vatikanski državi, je podarila papežu telefonski aparat iz masivnega zlata z bisernatim vložkom in papeškim grbom--Darilo predstavlja znamenito umetniško delo in velikanske vrednosti. Uelika noč u Rusiji BERLIN, 23. aprila. Po poročilih iz Moskve so se velikonočne službe bož je smele deloma vršiti tamkaj ob zvo-nenju zvonov. Pred cerkvami se je nagnetlo toliko vernikov, kakor še nikdar. Vse cerkve so bile prenapolnjene. O napovedanih obhodih »brez-božnikov« ni bilo ne duha nc sluha. Kolosalna katastrofa u ameriški kaznilnici LONDON, 23. aprila. V državni kaz nilnici v državi Ohio je nastal silen požar, ki je izzval divjo paniko med kaznenci, zaprtimi v celcah. Nad 300 ljudi, večinoma kaznencev, je postalo žrtev požara. Ker je nastal ogenj istočasno na več krajih, se sumi, da je bil podtaknjen. Za vsak slučaj je bilo odposlanih 1500 na tem problemu. Zlasti pa gospodarstvo našega naroda. Razni predlogi o donavski gospodarski federaciji, o žitnem kartelu Male antante in Madžarske in drugi podobni predlogi izvirajo vsi iz enega težkega problema: krize v agrarni produkciji srednje Evrope in s tem splošne gospodarske krize. Pravega Izhoda iz nje ni doslej svetoval še nihče — in tudi ni načina, ki bi krizo mahoma rešil. Zakaj jasno je: kriza, ki je dejansko obstojala že pred vojno in ki se je po strašnih pu- stošenjih med vojno le še povečala do nedoglednih dimenzij, ni mogla ponehati ne v prvih letih in tudi v celem prvem desetletju po vojni. Ali bo »doba ozdravljenja« in rekonvalescence trajala še zopet celo desetletje ali pa samo še par let, je odvisno od uvidevnosti in dobre volje narodov, ki se morajo — varujoč vsak svoje posebne gospodarske interc se — vendarle sporazumeti na skupni platformi gospodarskih potreb in temu primerno tudi urediti svoje trgovsko gospodarske odnošaje. Ustanavljanje prosvetnih društev v Prekmurju. Znano je, da se pod prejšnjim madžarskim režimom v slovenskem Prekmurju ni moglo razviti nobeno društveno živ-jenje, posebno ne slovensko. Obstojala so samo razna verska združenja ali prav za prav bratovščine in pa gasilska društva, ki so pa bila po večini ustanovljena po zahtevi budimpeštanske viade in z očitim namenom pospeševati madža-rizacijo našega življa. Prosvetna društva v našem pomenu so se pričela oživljati šele po osvobojenju, toda strankarske strasti so prva leta to delo silno ovirala. Doba po lanskem Šestem januarju je pa tudi na Prekmurje ugodno uplivala, in sile, ki so se poprej trosile za strankarsko agitacijo, se sedaj pridno uporabljajo za prosvetno delo. Pri tem pa gre velika zasluga tudi našemu učiteljstvu, ki se je polagoma uživelo v svoje delo in se inu je tudi ljudstvo približalo. V lanskem in letošnjem letu je bila ustanovljena dolga vrsta prosvetnih društev, obnovljena so pa bila tudi nekatera stara. Polagoma se pa naposled razvijajo tudi knjižnice in igre. Vedno več diletantskih prireditev je in ljudstvo, kateremu so nekaj novega, je zanje navdušeno. Tako prodira, počasi sicer, a sigurno, slovenska duhovna kultura in prosveta v našo Slovensko Krajino. Novi rod že ne bo več poznal nekdanje zaostalosti. V Radvanju so streljali za praznike pri Lobniku kar na cesti- Pasanti pešci in kolesarji so morali preko nevhrnega mesta kar na svojo o go-vornost. Težki železni možnarji so vsled močnih nabojev včasih zleteli po 5 m daleč po cesti? Vsekakor bo treba v bodoče preprečiti vsako tako nevarno početje’ btrao & Mariborski V h C 8" H IM l K .hitra V l\i a r i o o r u, cuic Mariborski in dnettni drobii Otok Lokrum BISER NAŠIH OTOKOV. _ OBALE IN NASADI. — »MRTVO MORJE«, NARAVNI MOST IN LOKRUMSKA JAMA. — SAMOSTAN. Na stotine in stotine je na našem morju od Sušaka do Kotora otokov in oto-čičcv, najlepši med vsemi pa je Lokrum, oni bajni otok, ki se kakor šop zelenja in cvetja dviga iz sinjih morskih valov prav pred samim divnim Dubrovnikom. Kdor so je kdaj v popoldanskem solncu vozil s čolnom čez ožino, ki ga deli od dalmatinske obale, te svoje vožnje ne bo več pozabil. Kakor v panoptiku, le še vse lepše in očarujoče, se dvigajo v ozadiu mogočne dubrovniške utrdbe, svetijo se z rdečimi korci -krite strehe mestnih hiš ter kupole in konice cerkva. Na severo-zapadu se zakriva bajno zelenje Lopada, prav tako najlepšega jadranskega polotoka, z vrhom Petka v ozadju, še dalje se pa svetijo v solncu skala »Petin« ter otoka Sv. Andreja in Melede. Na drugi strani se vrste vile na Pločah s svojim južnim rastlinstvom, alojami, kaktejami, oleandri, palmami, cipresami in drugimi neštetimi, vedno zelenimi vrstami. Nad vso to čudežno panoramo pa raste kršni Srdj (Srdž), v vznožju posajen z gaji oljk, proti vrhu pa gol in skalnat. Toda le prekmalu nas opozori nase sam otok Lokrum. Vedno bolj so vidni njegovi logi visokih pinij na severo-za-padu se pa dvigajo iznad valov sive skale, na katerih gnezdijo neštete morske ptice. Nad njimi raste 91 m visoki najvišji vrh Lokruina, na katerem so Francozi za časa Ilirije zgradili Fort Royal. Čez te skale so stari Dubrovčani baje metali v morje morilce, tatove in druge zločince. Še dalje proti zapadu se dvigajo iz morja neštete razjedene skale, za njimi pa zeleni sredina otoka, od koder se odpre pogled na starodavni samostan in park. Med obalo in njim rastejo vedno zeleni hrasti, gori, v parku, ki je lepši kaor miramarski in conon-ški, pa se bohoti najpestrejše južno rastlinstvo z gajem datlovih palm, oranžami, citronami, agavami in vsem onim, kar daje jugu tako poseben čar- Čoln pristane med pinijami, v pristanišču, ki je skrito neveščim očem, in ko stopimo na otok, se moramo dvigniti preko globoko razjedenih skal po precej strmi poti. Levo in desno so čudne kotanje; v njih so nekoč samostanski bratje pridobivali sol za domačo uporabo. Kmalu za tem pa se odpre očem še večje čudo: sredi kamenitega prepada zasije »mrtvo morje«, obdano od stolet- nih pinij in hrastov, ki je z ostalim morjem v zvezi le po naravnem predoru pod površino. Takih čudes pa je na Lo-krumu še več. Med njimi je omembe vreden »naravni most«, ki ga je izdolblo morje samo, ko je tisočletja in tisočletja dolblo trdo skalno steno obale, dokler je ni predolblo. • Če ipa nadaljujemo s čolnom svojo pot proti južnemu obrežju otoka, pridemo v romantično ožino, v preliv med otokom in skalami, ki se poleg njega samostojno dvigajo iz morja. Na otoški strani se tu nenadoma prikaže ostra zaseka, ki končuje v svetlikajočo se odprtino rova, ki vodi k onemu lepemu, mrtvemu morju. Povsod ob obali so gole skale in po njih galebi in druge morske ptice, ki se preplašene dvigajo in krožijo nad morjem in otokom. Na skrajnem južnem rtu pa je skrito največje lokrum-sko čudo: Lokrumska jama. Ob lepem in mirnem vremenu se lahko zapeljemo vanjo s čolnom in, če sije na vodno gladino pred njo soince, se leskeče vsa njena notranjost v bajni barvi tisočev ametistov, rubinov in safirov. Za lazurno jamo na Capriju in Čiovu je to ena najlepših obmorskih iam v Sredozemskem morju. Popolnoma se pa spremeni lice otoka, kadar zavijemo preko južnega rta. Gozd visokih pinij sega tu prav do obale, a ob mirnih dneh se odpre tudi pod nami morsko dno do 20 m globine, da vidimo nešteto školjk in drugih morskih živali, živalic in rastlin. Tu, na tej strani, je tudi pristanišče otoka z malim pomolom, od katerega vodi z lavorikami, rožmarinom, kaktejami in palmami obsa-jena pot k samostanu, ki pa je danes spremenjen v zdravilišče za tuberkulozno deco. Stari samostan je bil ustanovljen že 1. 1073, opuščen pa 1. 1802 in je popolnoma propadel; obnovil ga je šele mehikanski cesar AJaksimilijan in pozval na otok zopet dominikance. Od takrat dalje pa je samostan in otok Lokrum mnogokrat menjal svoje gospodarje. Bi! je večinoma vedno last avstrijskih nadvojvod; ob prevratu cesarja Karla. Sedaj je prekrasni, 1 in pol km dolgi in pol km široki otok last države, ki pa žal, ne skrbi dovolj za njegove divne južne nasade. Kdor obišče kdaj Dalmacijo in Dubrovnik, naj ne zamudi obiskati. Sveti Jurij, legendarni vitez na konju, preinagovalec zmaja, goduje jutri. Prvenstveno je zaščitnik in patron kmetov. Krajev, ki so njemu posvečeni, je zlasti v naših krajev vse polno: Sv. Jurij ob Pesnici, — v Slovenskih goricah, ... ob Ščavnici ... ob Taboru ... ob južni železnici... v Prekmurju . . . nad Laškim . . . itd. itd. Z godom sv. Jurija, katerega Srbi imenujejo Djordje, je zvezano tradicijonalno jurje-vanje, ki je identično s srbskim »djur-djevdanskim urankom«, slavlje, podobno proslavi proletarskega 1. maja. — Daši je Jurij kaj prikupno ime, je pri nas Slovencih tudi epiteton za nerodne ljudi: .. . »Ti si pravi Jurček!. . . »Glej ga — Jurja!« itd. Ponosni vitez sv. Jurij, katerega so cerkveni slikarji na podlagi starih legend iz njegovega romantičnega življenja posadili na konja, mu dali v roko sulico, a pod konja — naslikali ogromnega zmaja, pa je dal imena slavnim kraljem in zgodovinskim možem: Kara Djordje, kralj Jurij angleški, Juraj Stross-mayer itd., a naša največja denarna enota — tisočak — nosi njegovo sliko in po isti popularno označbo »jurij«. Ko prijaha sv. Jurij v deželo, mora biti vse zeleno in vse v cvetju, v žito se mora že skriti vrana, drugače bo slaba letina... Pozdravljen vitez Sv. Jurij! Smrtna kosa. Včeraj je umrla v mariborski splošni bolnici gdč. Angela Jazbec, učiteljica v Podovi. Pogreb se bo vršil jutri, v četrtek, ob 14. uri. izpred mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče na Pobrežju. Bodi ji ohranjen blag spomin, žalujočim staršem naše iskreno sožalje! Nalezljive bolezni v Mariboru. Od 15. do 21. aprila je bilo prijavljenih mariborskemu mestnemu fizikatu 7 slučajev obolelosti na nalezljivih boleznih v mariborskem mestnem okolišu in sicer 4 slučaji škrlatinke in 3 šena-Kedaj pričnemo z zvočnim filmom v Mariboru? V Grajskem kinu se že pridno vrše priprave za popolno preureditev kina za zvočne filme. Čakalnica se bo zelo povečala in sc zadevna gradbena dela že vrše. Tudi nove kabine za tonfilmske aparate so že v delu. Kakor čujemo, ie upati na pričetek predstav z zvočnimi filmi že za drugo polovico avgusta, najkasneje pa za začetek septembra. Novinarski klub. Danes ob 17. uri važna klubova seja v kavarni »Bristol«. Za nesrečne pogoreice v Zaluki so darovali mariborski pomožni akciji v denarju ali blagu dalje še: Sulič 10 Din, Pristernik »Luna« 10, Fran Novak 10, Šinigoj Josip 10, Karel Jančič (blago), tvrdka Turad (blago), A. Spatzek 10, Kuhar 10. Berdajs 10, M. Feldin (blago), Avgust Žlahtič 20, Ncger 10, trgovina Vezjak (mala obleka), Trpin (blago), Drago Rosina (blago), Martinz (blago), I. Sirk 10, lekarnar Minažik 60, Badl par podplatov, Franjo Majer (blago), Josip Čebokli 20, Josip Lesjak 20, Ant. Kiff-mann 20, Cirilova tiskarna 50, Pisanec 10, Roglič Drago (3 pare čevljev), Josip Mislej 30 Din, Andraschitz 30, Fr. Scliell 20, Domicelj 20, Vigec 10, Robaus 50, I. Kovačič 30, Hummel 10, Tkalec 10, Jakob Lah 20, Martin Gajšek (blago), Miloš Oset 500 Din, Bog. Divjak 50, Kodrič 10, trgovina Kavčič 10, Balon 10, Martinz (blago), Tavčar 20, neimenovan uradnik Mariborske tiskarne 10, Mariborska tiskarna 200 Din, Herman Woge-rer 200, Schvvarzova 10, Josip Plemelj 200, tvrdka Theseus 50, IV. Koražija 40, Macarol 30, stavbenik Rud. Kiffmann 30, tvornica Zlatorog 300 Din, tvornica Benčina 30, Štef. Koter 10, Josip Šarec 30, gostilna Vlahovič 20, »Balkan« 50, »Adri-ja« 50, F. Kneser 10, Ant. Poš (blago v vrednosti 800 Din), Gustav Bernhard 100 Din, Ferdo Leskovar 10, tvrdka Milton Paš 50, Crippa 20, mag. phar. Vla-dovič 50, tvrdka VVciler 10, Fr. Cverlin 20, Ida Stickler (kavarna Central) 200 Din. Dav. Tombak 100, Ivan Kvas 50 Din. Uprava »Večernika« ie prejela za pogoreice v Zaluki dalje: trafikant Bele 20 Din, Jug. ak. društvo v Mariboru 100 Din. skupno dosedaj 1275 Din. Prisrčna hvala! Nenavaden pojav v Slov. goricah. V torek pred Veliko nočjo se je v smeri od Sv. Tomaža pri Ormožu skozi La-honce proti Ivanjkovcem pojavil velik jelen z bogatim rogovjem. Mestoma je šel tik mimo hiš. Ljudstvo je začudeno gledalo to nenavadno prikazen in ugiba- lo, odkod neki je prišla žival v te kraje. O krvavem slučaju v Pesnici, kjer je bil delavec drž. žel. delavnic Bračič iz Lajtersberga težko ranjen, nam poročajo naknadno, da se obžalovanja vredni dogodek ni zgodil v nobeni gostilni. Bračič in oba brata Kristl i z Rance, med katerimi je bilo že dolgo hudo sovraštvo, so v pondeljek popoldne pili v Schmidererjcvem vinotoču v Do-brenji. Med potjo domu so sc spoprijeli na cesti severno od pošte v Pesnici. Bračič je potem s težavo prilezel do gostilne g. Kerenčiča, ki je telefoniral na rešilno postajo v Maribor in tudi nudil ranjencu prvo pomoč. Prijetne velikonočne praznike sta si hotela privoščiti lSletni Otmar Ča-gran iz Pobrežja m 171etni Avguštin Završnik iz Lokovice pri Šoštanju, ki so ju včeraj aretirali v Mariboru, ker sta se sumljivo potikala po Glavnem trgu. Pri zaslišanju sta kmalu priznala, da sta se potepala prejšnji teden krog Trbovelj, Hrastnika in Celja. Tudi sta priznala, da sta v noči na 15. tm. vlomila pri Trbovljah v neko klet in se dobro napila in najedla, pozneje pa v Hrastniku v slaščičarno Marije Jerman, kjer sta odnesla raznih sladkarij in pomaranč za krog 200 Din. Tako sta si oslajšala praznike, sedaj pa v hotelu Graf pri ričetu premišljujeta o minljivosti vsega zemeljskega. Colrtok dna 24~ Češki pevski veier v Veliki kavami Oj to pivo! Dočim so v sosednji banovini napovedali karteliranim pivovarnam bojkot, se gostilničarji v Mariboru in okolici trudijo dvigniti konzum piva in to baje ob — lastni izgubi. Ne vemo sicer, kako je mogoče prodajati ob koncertu vrček belega piva po 3.30 Din, črnega pa po 1 Din. Izletniki pravijo, da je neki gostilničar v okolici iztočil pretekli pondeljek po zgornjih cenah kar 30 sodčkov. Ker so cene piva v mestu dokaj višje, nam je prodaja piva pri nas postala dokaj zagonetna zadeva, ki jo bo treba enkrat za vselej rešiti. Svinjski sejem v Mariboru. Na zadnji svinjski sejem je bilo pripeljanih 25, prodanih pa 24 svinj. Cene so bile sledeče: 5—6 tednov stari prašiči 130—150 Din, 7—9 tednov 180—200, 3-4mcsece 320—430, 5—7 mesecev 450— 490, 8—10 mesecev 550—800, 1 kg žive teže 10—12.50, 1 kg mrtve teže 17— 18.50 Din. Srečke za V. kolo drž. raz. loterije so prispele! Igralci, ki so jih kupili V upravi »Jutra« in »Večernika« na Aleksandrovi c. 13, naj* jih pravočasno zamenjajo. Žrebanje miljonskega kola se bo pričelo že 8. maja in traja do 2. junija. Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Josefova« grenčica do urejenega želodca in črevesja. Glavni zastopniki modernega zdravilstva za ženske so preizkusili, da »Franz Jose-iova« voda v največjih slučajih učinkuje hitro, sigurno in brez bolečin. Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Javno dobrodelno tombolo priredi Podmladek društva Rdečega križa v Mariboru v nedeljo, dne 4. maja t. 1. ob pol 3. pop. na Trgu Svobode, čisti dobiček je namenjen počitniški koloniji na morju siromašne in zdravja potrebne šolske mladine. Krasni glavni dobitki (kompletna spalnica, šivalni stroj, kolo, servis za 6 oseb, zlata ura — poleg teh je še 700 dragocenih, koristnih dobitkov) so v izložbi tvrdke »Weka« na Aleksandrovi cesti. Tablice — po 2 Din! — se dobe v vseh večjih tobakarnah. Segajte pridno po njih! 1211 Kavarna »Astoria«. V četrtek, 24. aprila ob pol 21. elitm koncert priljubljenega umetniškega tria Giildebjerg. Ojačen orkester in izbr^J' program' 121® mariborsko gledališče REPERTOAR. Sreda, 23. aprila ob 20. uri »Caričine Amazonke«, ab. B-četrtek, 24. aprila ob 20. uri »Herman Celjski«, ab. C. Kuponi. Ptujsko gledališče. Sreda, 30. aprila ob 20. uri »Netopir«. Gostovanje Mariborčanov in gdč. Šu-šterjeve. Iz gledališča. V četrtek, 24. tm. se ponovi znamenita drama iz preteklosti Celjskih grofov, Novačanov »Herman Celjski« za ab. C. — »Adieu Mimi«, moderna Benatzkyjeva opereta, ki je bila lani zaradi izredno zabavne vsebine ter moderne muzike »šlagcr« operetne sezone, se na splošno željo ponovi ter se bo vršila njena letošnja premijera v najkrajšem času. »Herman Celjski« na celjskem odru. Znamenita drama v Celju živečega znanega slovenskega pisatelja dr. Antona Novačana »Herman Celjski«, ki je brezdvomno eden najsilnejših slovenskih oderskih umotvorov, se vprizori v celjskem gledališču v nedeljo, dne 4. maja dvakrat: ob 16. (4.) uri za okoličane, ob 20. (8.) uri za ostalo občinstvo. Zaradi ogromnega ansambla, ki sodeluje (nad 40 oseb) se ne more predstava vršiti pri normalnih cenah in veljajo zato povišane cene. »Netopir« na ptujskem odru. Prihodnje gostovanje mariborskega gledališča v Ptuju bo v sredo, 30. aprila s Straussovo klasično opereto »Netopir«, ki jo zaradi izredno zabavne vsebine ter povsem operne muzike prištevajo h komičnim operam. Sodeluje ves operetni an-sambl, režira g. Skrbinšek, dirigira g. Herzog. Mrtvaški ženin. Šola mariborske Glasbene Matice pripravlja prijetno presenečenje. Dne 3. maja bo izvajala slovito Dvorakovo kantato »Mrtvaški ženin« pod vodstvom ravnatelja Hladeka-Bohinjskega. Nastopilo bo vsega nad 230 oseb in sicer sami gojenci javne Matične glasbene šole. Uradni list dravske banovine, št. 51 z dne IS. aprila objavlja zakon o mednarodni sanitarni konvenciji. Ljudska univerza v Mariboru. Po dolgem času nas zopet obišče zvesti prijatelj naše ljudske univerze, dunajski univ. prof. dr. J. Strzygowski„svetovna kapaciteta na umetnostnem polju. Predaval bo dva večera, v torek 29. aprila in petek 2. maja o pravih biserih slikarstva, o nizozemskih genijih slikarstva, van Eycku, Rubensu, Halsu in Rembrandtu. Ne pozabiteI Ne zamudite! Jadrni sgiih nf je redek tllmski dogodek v kinu Union Dne 26., 27., 28. in 29. aprila Rozorvirajte in nabavita si vstopnica Zadruga Pohorske vzpenjače v Mariboru, Jurčičeva ul. 8/11, obvešča podpisovate-lje deležev, ki še niso vplačali prevzete deleže, da bosta dva inkasanta, ki imata posehno legitimacijo, inkasirala še ne-vplačane deleže in sprejemala nove člane. Za vsako vplačilo je treba zahtevati potrdilo. Inkasirani deleži se samoumevno naložijo na zaprtem kontu pri Mestni hranilnici mariborski. V M a r i b o r u, dne 23■ IV. 19.30. * <*£. ::s ■s.i::sa*2r i ■ ■ milumu Mpr\hnrcfc; v p c F R N i K Jutra Stran o. Naši predniki — poljedelci Vsem nam je znano, da je bila osnovna organizacija družabnega življenja naših prednikov starih Slovanov zadruga, vije udje so bili vsi sorodniki: prastariši, stariši, otroci, vnuki, strici in tete. Tako je zadruga narastla do 100 članov. Vsi elani zadruge z otom vred (ot, otac, oče ali starešina je vodil zadrugo) so bili med seboj enaki in premoženje je bilo last vseh. — Ta zadružna organizacija ni iačila le moralne strani, marveč je pospeševala tudi poklicno izobrazbo. Zato so se naši predniki že zgodaj razvili v kulturno ljudstvo in so osobito v poljedelstvu dosegli veliko popolnost. Svet, ki so ga prvotno zasedli (6. stoletje), je bil močvirnat, poln jezer in pragozdov z različnimi zvermi. Z veli-Him trudom so to zemljo prilagodili poljskim kulturam. Sejali so trave-žitarice: pšenico, ječmen, oves, rž in proso. Pridelovali so tudi stročnice: grah, lečo, bob. Tudi česen, repa in detelja segajo v one čase. Industrijske rastline mak, lan, konoplja in hmelj so enako dobre priče o njih strokovni izobrazbi. V pridelovanju in tehnični predelavi lanu in konoplje je bil znaten del njih gospodarstva, a tudi lep del kmečke idile, ki je tudi prispevala h kulturnemu razmahu in tehnični spretnosti- Od lanu do vlakna je bilo treba precejšnje iznajdljivosti in ročne spretnosti. Z veliko vnemo in ljubeznijo so gojili sadno drevje — jablane, hruške, črešnje, češplje in orehe —, torej ona drevesa, ki so še vedno priljubljena slovenskemu Od gozdnih dreves je bila najbolj čislana lipa. Smatrali so jo nekako za sveto drevo. Že samo veliko število naših krajevnih imen dokazuje, kako cenjeno je bilo.to drevo. Pod njo so darovali bogovom, zborovali, se posvetova- li, sodili itd. Odkod ta čast ravno lipi? Se dandanes se dobe babjeverci, ki verujejo v izrecno moč lipovega ličja proti čarovnicam. Slovaki in Slavonci vtikajo ® Binkoštih v hišno streho lipove mladike. da obvarujejo hišo pred strelo in pogrom. To so ostanki poganstva- Resnica ua. je, da je lipa zelo sočno drevo. Po lepljivem soku je tudi dobila ime. Radi sočnosti dobro prevaja elektriko in zato redkokdaj trešči vanjo. V pradomovini starih Slovanov je bila zelo razširjeno drevo. Ker ji je podnebje ugajalo, je dobro uspevala. Njena oblika in stasitnost sta bili mikavni, a še bolj je mikal njen Cvet in njena korist. Od cvetja, listja in ličja do lesu — vse so porabili. Tudi danes se njen les zelo ceni. Stari Slovani so delali iz lipovega lesa pohištvo in rezbarije, iz njenega ličja pa obutev, torbe vezenine, saj se da to ličje porabiti kot predivo in pletivo. — Rimljani, ki so pred našimi predniki bivali po naši sedanji domovini, so semkaj zanesli tudi vinsko trto. Burni časi preseljevanja narodov so sicer prizadeli tudi njo, a uničili je niso. Naši predniki so se je vneto poprijeli, saj so jo pozna- li že iz svoje pradomovine (Kavkaz). Razen govedi in konj so redili tudi drobnico. V velikanskih gozdovih so pasli svi nje, in tudi kokoši in gosi so zavzemale važno mesto v živinoreji. In tukaj naj omenimo sicer naraven, a vedno zanimiv pojav: dobri sadjarji so bili tudi dobri in istočasno tudi prvi čebelarji- Za to jim je ravno lipa nudila dobre pogoje, saj je dajala čebelam glavno pašo. Med so smatrali za imeniten pridelek. Kar je danes sladkor, to je bil takrat med. Hiša je pripravila vse, kar je potrebovala. Naravno, da so se družinski (zadružni) člani na ta način izurili v raznih ročnih de lih. Ker je znaten del preskrbe hiše pa del na ramena žen, so le te postale prave umetnice. Vse potrebno leseno orodje in stroje — vreteno, preslico, krosno (statvo) i. dr. — so izdelali moški,#žen ske pa so iz lanenega, konopijinega ali volnenega prediva tkale platno ali suk-no, same so tudi narejale obleko in vši-vale v njo izredno okusno izdelane vzorce. Ravno tukaj je bila staroslovanska žena neprekosljiva umetnica. Moškim je pripadalo delo izven hiše. Gradili so hrame (hiše), mostove, ladje in čolne, izdelovali so vozove, mline, votlo posodo itd- Tudi železne predmete, ii. pr. oralo, brano, koso, srp, motiko . dr. so sami izdelovali. Prvotno je to delo znal vsak kmečki moški, pozneje oa so se nekateri posvetili le kovaštvu, ti je baje bilo prva obrt. 'Staroslovanska delavnost, gostoljubnost. poštenje in plemenitost so bile znane tudi drugim narodom. A lahkomiselnost in brezskrbnost sta bili povod, da so preradi zapadli poveličanju vsega, kar je bilo tuje. V njihovi preprostosti e bila neka otroška udanost. naivna zaupljivost. Radi tega in ker so pozneje poedini poglavarji hrepeneli po javnem ugledu in nadvladju (po zgledu sosedov), sc je med nje zajedla nesloga, ki je živo rezala v njihovo meso. Rnekčote o uarčnosti Bolgarou Bolgari so znani kot najbolj varčen narod na Balkanu. Čeprav živi bolgarski kmet morda že desetletja v mestu, ostane v svojem bistvu še vedno kmet in se stokrat premisli, predno izda kak denar. Zlasti prebivalci mesteca Gabrova, znanega po tekstilni industriji, so daleč 'naokrog znani po svoj varčnosti. Številne anekdote, resnične in neresnične, krožijo 0 njih med narodom. Naj navedemo dve značilni. Potniki vlaka, ki je vozil iz Sofije v Gabrovo, so postali pozorni na čudno postopanje starejšega sopotnika, kateremu se je videlo, da je težko bolan. Na vsaki postaji, kjer.se je vlak ustavil, je namreč izstopil, planil naglo k blagajni in si kupil vozni listek do prihodnje postaje-Sopotniki so ugibali vsemogoče stvari, toda nikdo ni zadel pravega. Končno se je le nekdo ojunačil in ga vprašal: »Kam Pa se pravzaprav peljete očka?« -V Gabrovo.« »Do tja pa je vendar še zelo daleč, zakaj pa potem izstopate na vsaki postaji?« )a si kupim vozni listek do prihodnje Postaje.« »Zakaj pa ne kupite voznega listka kar do Gabrova?« •»Saj vendar nisem noben potratnež,« jc očka ves razburjen odvrnil- »Zdravnik, Pri katerem sem bil v Sofiji, mi je rekel, da sem tako bolan, da moram biti vsak čas pripravljen na smrt. In sedaj, ko ne vem-, ali pridem še živ v Gabrovo, vendar ne bom vzel voznega listka kar do tja. Morebitni prevoz mojega trupla bi stal mnogo manj!« * * Najbolj bogat in obenem najbolj skop Človek v Gabrovu je Hadži Kočo. Nekoč je prišel k njemu neki trgovec, da ga prosi za posojilo. Zunaj je bilo tako silno mrzlo, da je celo skopi Kočo doma zakuril. Ko so se Koču razpršili vsi pomisleki nezaupanja, je bila kupčija sklenjena. V znak veselja sta pila potem običajno črno kavo in Kočo je ponudil svojemu gostu čelo cigareto. Toda, komaj jo je ta prižgal, je Kočo že planil kvišku in zavpil na prestrašenega trgovca: »S posojilom ne bo nič!« »Zakaj pa ne, saj sva se vendar že pobotala?« je odgovoril trgovec. »Človek, ki sedi pred pečjo in prižge svojo cigareto z vžigalico, je potratnež, ki mora kmalu propasti. Jaz pa nimam denarja, da bi ga zgubil pri takih ljudeh, kakor si ti.« Pogreb brez mrliča To se je zgodilo pred kratkim v italijanskem mestecu Bentivoglio. V mestni bolnici je umrl najbogatejši meščan, Luigi Bergamasci, in pokopali so ga /. velikim pompom. Vse sorodstvo, katerega se jc pokojnik v oporoki bogato spomnil, in skoro vse prebivalstvo mesta je šlo za pogrebom- Ko so izzveneli slavospevi nagrobnih govorov in so pričeli krsto z mrličem spuščati v jamo, se ,ic utrgala vrv, krsta je telebnila v jamo in se razbila. Na največje svoje presenečenje in na svoj velik strah pa je ljudstvo naenkrat videlo, da je krsta bila prazna. Seveda so takoj šli truplo službeno iskat. Izkazalo se je, da je bolniški strežnik pozabil položiti truplo v krsto, ker jc še bil od prejšnjega dne, ko je bila v kraju velika slovesnost, ki so jo pridno zalivali z vinom, v rožcah in »višjih sferah«. Seveda so pogreb še istega dne — toda brez vseh ceremonij — obnovili. mornarske šale In uelik uspeh prohibicijske mornarice Ameriški carinski brod št. 145 (iz prohibicijske mornarice) je nedavno na čuden način prišel do bogatega plena. Na njegovem krovu je bil tudi podkrmilar Karl Schmid, ki je bil med vsem moštvom znan kot velik sladkosnednež. Ko je na svoj rojstni dan vstopil v jedilnico, je opazil na mizi krasno pašteto. Ko je zagriznil, mu je od vseh strani zadonelo: »Dober tek slavljenec!«. Toda slav ljenčcv obraz se je takoj po prvem grižljaju zategnil v bridke gube, njegovi tovariši s častniki vred pa so se iz srca smejali. Izkazalo se je, da je bila pašteta, ki je imela tako lepo zunanjost, iz rumenega maznega mila. Seveda pa pod-krmilarju stvar ni bila ravno prav po godu in pozval je kuharja na boks na pa lubi, pri čemur se je moštvo prav od srca zabavalo. V bližini —- godilo se je to v temni noči — pa je bilo vsidranih več tihotapskih ladij z alkoholom. Na najbližji izmed njih so bili mnenja, da je ladja, na kateri vlada takšno veselje, tudi tihotapska in sicer »Ada M.«, ki so jo pričakovali. Začeli so s svojega krova klicati naj bodo bolj mirni in naj jim raje pošljejo 50 zabojev \vhiskyja, češ da ga nuino rabijo. Na carinskem brodu so takoj spregledali situacijo, zvabili so tihotapsko ladjo v bližino in povabili poveljnika na krov, ga tam ujeli in nato tudi še ostalo moštvo tihotapske ladje ter ladjo samo. Tako je mornarska šala in zabava vodila do lepega plena in pripomogla mornarjem na carinskem brodu do prav čednih nagrad. Kako je delal luar Kreuger izpit O Ivarju Kreugerju, kralju vžigalic, so priobčili listi o priliki 501etnice njegove ga rojstva sledečo zanimivo anekdoto, ki priča, da si je ta nadarjeni človek znal že v svoji rani mladosti spretno pomagati tudi v zelo težkih prilikah. Ko je imel napraviti izpit iz rudninstva, se ni dovolj pripravil, kar je bilo njegovim tovarišem dobro znano. Profesor mineralogije je imel navado, da je kar šest študentov naenkrat izpraševal. Tako se je zgodilo tudi tedaj. Študenti so se morali vsesti krog mize in so napeto čakali na profesorjeva vprašanja. Ta je položil na mizo skodelico s kristali raznih velikosti in barv, jih izročil vsakemu študentu po ce-o pest in jih pozval, naj jih določijo. Študenti so si ogledovali kristale in jih poskušali klasificirati z več ali manj sreče. Le Ivan Kreuger je bil nenavadno miren, čemur so se njegovi tovariši silno čudili. Maštel je imena kristalov, ki jih je imel v roki, kar po vrsti. Ko so dijaki po srečno dovršenem izpitu zapuščali univerzo, so čestitali Kreugerju, da je tako sijajno prestal izpit, čeprav se zanj ni skoro nič pripravil. Kako pa je bilo mogoče, da si se tako fino odrezal, čeprav nisi bil pripravljen?« so ga vprašali tovariši. — To je bilo čisto enostavno,« je odgovoril Kreuger. »Vse kristale, ki jih nisem poznal, sem kratkomalo vtaknil v žep, česar profesor ni opazil. Pač pa še sedaj ne vem, kako naj bi mu jih vrnil!« ruo ljudsko štetje u (Tlehiki Meseca maja bo po vsej Mehiki izvršeno ljudsko štetje. To bo prvo redno in natančno ljudsko štetje v tej državi revolucij in uporov. Guvernerji vseh mehiških držav bodo osebno vodili ljudsko štetje in groze vsem županom in funkci-jonarjem, ki sc ne bi točno držali izdanih predpisov, z nastrožjimi kaznimi. Določena je ne samo denarna globa, temveč tudi zapor. Kljub obsežnim pripravam pa je vlada prepričana, da prvo ljudsko štetje nikakor ne bo popolno, ker bo zlasti štetje v severnih pokrajinah zadelo na silne težkoče. Mednarodni učiteljski kongres se vrši od danes 22. tm. do 28. tm. v Pragi. Zastopanih je po delegatih 17 evropskih držav, med njimi tudi vse tri države Male antante. Na dnevnem redu po svetovanj so zlasti problemi: laična šola, obligatorna nadaljevalna vzgoja v ČSR. enotna šola v evropskih državah, mednarodne pedagoške akcije, izmenjava u-čencev itd. Sokolstvo Seja župne uprave SKJ se bo vršila jutri, 24. aprila, v župni pisarni ob običajni uri. Prosim člane uprave, da se seje zanesljivo udeleže. — Zdravo! Starosta. Starejši članski oddelek Sok. društva Maribor-matica začne danes, 23. aprila, zopet z redno telovadbo. Na svidenje v telovadnici! — Zdravo! Vaditelj. Avto-izlet k Sv. Antonu v Slov. gor. napravi oddelek starejših telovadcev Sok. dr. Maribor-matica dne 4. maja. Ta dan ima tamošnje mlado Sok. društvo svoj prvi nastop ter bo mariborski oddelek podprl z nekoliko točkami nastopni spored. Udeležba v kroju. Vabljeni pa so tudi netelovadci, da se izleta udeleže. Interesenti se naj priglasijo do vključno zadnjega aprila pri br. Hvalencu v Posojilnici — Narodni dom. Šport AtOLNP — službeno. V nedeljo, dne 27. aprila, ob 10. dojv. sc odigra na igrišču SK Železničar prvenstvena tekma mladin ISSK Maribor: SK Železničar. Ob 14.30 bo na igrišču SK Železničarja prijateljska tekma At-letik SK Celje :SK Železničar, ob 16. uri SK Olimp, Celje :SK Železničar rez. Službujoči odbornik predpoldne gosp. Ilovar, popoldne g. Grebenc. Tajnik. Rumunija: Jugoslavija, ftne 4. maja se bo vršila meddržavna tekma Runiunija:JugosIavija in je sa-vezni kapetan JNS inž. Simonovič nominiral sledečo moštvo: Mihelčič, Ivkovič, Beleslin, Arsenjevič, Premeri, Gjo-kič, Tirnanič, Marjanovič, Laburič, Bo-načič. Kragič, Čulič in Deškovič. Radi štafetnega teka v Beogradu ob priliki poklonitvene depufacije 4. maja se morajo v petek 25. tm. zvečer ob pol 6. na Rapidovem igrišču javiti in prinesti seboj kompletne drese radi treninga sledeči lahkoatleti: Rak, Lah, Podpečan, Drobnič, Jeglič, Hofer. Spominjajte »e CHP Ce člouek priče iz čežele prohibicije Švicarski hoteli so res na višku glede komforta in postrežljivosti. Prišel vam je nedavno iz Zedinjenih držav Sov. Amerike soliden ameriški trgovec iz exingtona (država Kentucky) in se nastanil v hotelu v Pontresini. Na steni je opazil steklenico z malo pipico, iz katere je tekla lepo dišeča svetlo-rdeča tekočina, kakor cvetlični liker. In mož, ki je prišel iz dežele prohibicije in ki že dolgo ni imel prilike uživati alkohol, si ga je privoščil. Še tisti popoldan je b8a steklenica prazna, četudi je liker grdo žgal po goltancu in je moral mož že med večerjo hiteti, da odloži na pristojnem mestu svoje težave v želodcu in črevesih. A čudo! Že drugo jutro je našel steklenico na steni zopet napolnjeno, vsebina je dišala tako vabljivo, skušnjava ga je zopet premagala in že dopoldne je bila steklenica »likerja* zopet prazna. Ko pa se je opoldne vsedel h kosilu, je občutil zopet lude težave v želodcu in črevesih, in težave so tekom popoldneva tako »arastle, da je smatral za nepotrebno, da bi še nadalje iskal zdravja in oddiha v tem kra-ju. Ko je odpotoval, se jc pa hotelir s svojim osobjem vred čudil, kako je Ameri-kanec mogel vsak dan porabiti celo ste-vlenico dragega »svetlobarvnega« tekočega — mila. Tako se godi človeku iz dežele prohibicije, da tekoče milo zamenja' za liker! Že tretji samomor v cerkvi je bil izvršen te dni v pariški cerkvi Saint-Trinite. Vsi trije so bili izvršeni tekom 14 dni. Prva dva samomora sta izvršila dva moška, zadnjega pa mlado dekle Paulette de Cadaran. radi nesrečne ljubezni. Pred oltarjem klečoč je najprej zmolila svojo zadnjo molitev, nato pa izpila stekleničko strupa. Seda; se bori v Lv>'>iici s smrtjo. Strm 1 ' MarteE! V F C C 17 N T IT lultu " VMarib o r a, 'dne 23. IV. 1930 MIchal Mvaco £ukcecija J&ocgia S««clovtasM rrau 77 »Dragi Giovanni,« je dejal knez, »bili ste krivični proti vitezu de Ragastens. Mi imamo gotov in očividen dokaz, da vaša sumnja ni bila opravičena... Naš ljubljeni grof se je vrnil med nas in dokazano je, da je grešil samo po neprevidnosti. Zdaj nastopa zopet vse svoje pravice in časti, toda vseeno nam pušča poveljstva, kakor jih je razdelil veliki svet.« »Nepopisno srečnega se čutim, da je grof vreden naše pokorščine,« je dejal Malatesta. »Dobro, Giovanni!... Kar pa se tiče viteza de Ragastens, ste preveč plemenitega srca in imate preveč pravega poguma, da ne bi priznali vpričo njega, da niste imeli prav.« »Preden vam odgovorim, knez, bi rad govoril z gospodom vitezom par besed med štirimi očmi.« »Naj bo!« je dejal knez Manfredi z začudenjem. Giovanni Malatesta je stopil za vogal pri oddalje-aem oknu, in Ragastens mu je nemudoma sledil. »Gospod,« je dejal Giovanni Malatesta. »od tistega trenutka, ko sem vas videl v rimskih katakombah, sem iz dna srca občudoval viteško poštenost vašega ravnanja in vaš pogum... To mnenje, ki ga imam o vas, se tudi ni izpremenilo, odkar ste privedli grofa Alma nazaj... prepričan sem, da on le vam dolguje svojo čast...« »Zatrjujem vam, gospod...« »Dajte, da govorim, gospod vitez... Hotel sem vam reči da se žalitev, ki je bila pravkar na mojih ustnicah, nikakor ni rodila, v mojem srcu. Še v trenutku, ko sem iskal proti vam strupene besede, sem vas moral občudovati, in žal. tudi zavidati!« Ragastens je bil ves osupel. Da je Giovanni Malatesta pogumen, o tem ni bilo dvoma. Kaj se je vendar godilo v duši tega mladega moža. »Vitez.« je nenadoma povzel Malatesta, »pred temi gospodi se vam bom opravičil. Kajti žalil sem vas z nizkim ravnanjem, dobro vedoč, da ne zaslužite moje psovke...« »Jaz pa,« je dejal Ragastens, »ne bom dovolil, da bi se tako vrl plemič poniževal. To. kar ste mi pravkar rekli, je izbrisalo žalitev. In jaz — ne le. da sem s tem zadovoljen— toliko niti ne bi bil zahteval...« »Hvala vam, vitez,« je vročično povzel Malatesta. »Toda dovolite, da povem vse. Opravičim se vam. in najin nocojšnji dvoboj se ne bo vršil. Bila pa se bova vseeno...« »Ne razumem vas...« »Pravim vam. da se morava biti! Treba ie. da eden naju dveh pogine!...« »Naj bo! Pripravljen sem se klati z vami. čeprav se mi vaše vedenje zdi...« »Vredno norcaf... Kar recite!...« »Kdaj pa potem hočete, da se bijeva?« je dejal Ragastens. čimdalje bolj začuden. »Jutri zvečer, ko se bo bližala noč.« »Dobro. In kje? ...« »Fri Glavi...« »Kje je ta Glava?... Oprostite, jaz še ne poznam Monteforta...« »Zunaj obzidja, sredi soteske, po kateri ste dospe- li, kakor so mi povedali... Ali ste opazili tamkaj dvoje ogromnih skal? ... Ena njiju dveh, na desni, je nekoliko podobna človeški glavi. Zato pravijo temu kraju Glava...« »Dobro. Jutri pod večer pri Glavi. Točno bom tam. gospod...« & »Hvala vam, vitez,« ie dejal Malatesta iskreno. »A vseeno mi dovolite vprašanje! Ni vraga pošten človek kakor jaz se ne izpostavlja možnosti, da ga ubije vrl plemič kakršen ste vi, ali pa da on ubije njega, ne da bi vsaj vedel zakaj?...« »Vi bi radi vedeli, zakaj sem vas izzval? Vi bi radi vedeli, zakaj vas vseeno hočem ubiti ali biti ubit od vas, dasi obžalujem besedo, ki ni bila vredna poštenega človeka?« »Smrt božja! Močno se mi dozdeva, da bi rad vedel!...« »Dobro!... Zato, ker ljubim Beatrice!... Razumite me dobro... Ljubim jo do blaznosti; zato sem storil nizkost, da sem vas vedoma krivično psoval... Ljubim jc tako, da imam rajši smrt kakor pa gotovost, da nisem ljubljen!...« Ragastens je silno prebledel. Zajecljal je: »Vi ljubite kneginjo Manfredi... Toda kako more ta ljubezen...« Malatesta ga je prijel za roko. »Ljubim jo,« je zamrmral in pritajil vzdihljaj. »In če je treba, da eden naju dveh pogine, je treba zato, ker ljubi ona — vas!...« Ragastensa je mahoma zapustila vsa moč; kolena so se mu zašibila, in usta niso mogla izviti besede. Hotel je iztegniti roko, da bi zadržal Malatesto. Toda ta se je bil že oddaljil proti sredini dvorane. Mimogrede je skoraj zadel ob Primavero. Videl je. kako si je dvignila roke do čela. In slišal jo je zamrmrati: »Jaz nesrečnica!« »Gospoda,« je dejal Giovanni Malatesta s krepkim glasom, »pred vami, ki ste slišali razžalitev, prosim viteza de Ragastens oproščenia. Nadejam se, da se nihče ne čudi temu mojemu koraku... »Ne. sinko.« ie vzkliknil knez Manfredi, »vsi vas poznamo, da ste hraber mož in da vam le plemenitost ve'eva popraviti zmoto.« Vse roke so se iztegnile proti Giovanniiu Malatesta. Kramliaje in smejoč se. kakor da se ni nič zgodilo, je ta odšel iz dvorane v spremstvu drugih plemenitašev. ki so bili navzoči pri seji velikega sveta. Ragastens jim je hotel slediti. V tem hipu pa je vztrepetal: rahla roka se ie bila dotaknila njegove. Bila je roka Primavere. »Nocoj.« mu je šepnila, »na vrtu palače, hočem govoriti z vami...« Pagastens se je globoko priklonil. Srce mu ie sra-bila tesnoba, noge ga skorai niso več nosile. Ko se je vrravnal. je videl, da knepinia Manfredi odhaja skozi vrata. Orof Alma ii je podajal roko. Tn noleg nie je stopal knez Manfredi, sklaniaie svoi visoki stas v razgo- voru z njo, s srečnim smehljajem na obrazu ... »Malatesta pravi, da me ljubi!« je premišljal Ragastens. stoječ še vedno na istem mestu, kakor da je okamenel. »In vendar je soproga kneza Manfredi... na vekomaj izgubljena zame!... Izgubljena!... Ah. Malatesta se je motil. Ljubosumnost ga je prevarala... Ona me ne ljubi... ne more me ljubiti... To so sanje! Blazne sanje!... Giovanni Malatesta je dejal, da mora eden naju dveh ureti .. Zdaj vem. kdo je tisti, ki bo padel v dvoboju!...« XLII. Vojvodinja Bisagiijska. Vrnimo se za štirinajst dni nazaj in stopimo v Palačo Smeha Prelesten večer venča nocoj enega tistih krasnih dni, ki jih ima solnčna Italija pred vsemi deželami na svetu. Zleknjena po preprogah v dvorani s kipi, ki smo si jo že ogledali, glavo naslonjeno na kup razkošnih blazin, se vdaja Lukrecija Borgia sanjarstvu. Njene oči so napo! zaprte, uho pa ji raztreseno posluša zbor mandolin in flavt, ki igra krasotici. Mlada služkinja dela s široko pahljačo okrog Lukrecije prijeten hlad, ki mu daje voda, poganjaje se v mrmrajočem snopu iz porfirne kotanje, še svežejši čar. Čudovito sliko nudi v tem bajnem okviru ta mlada ženska, blesteča se v svoji krepki lepoti, sanjajoča o ljubezni in o poeziji... Lukrecija Borgia sanja. Lukrecija Borgia se dolgočasi. Kakšen zločin se bo rodi!? Lukrecija sanja. Zamolkla, daljna častihlepnost se rise poljasno na nemirnem zastoru njene vročične domišlije. Kaj je ona v Rimu? Nič! ... In še manj ko nič!... Slavja! Venomer slavja!... Za koga? . . . Za njo? ... Ah, ne! Slavja za imenitnike, ki polnijo njeno palačo, genijalni izumi na polju umetnosti zabavanja ljudi, samo da je rimsko veljaštvo prepričano o veličanstvu Borgijcev... Slavja! Venomer slavja!... Slavja, da zasužnjeni veliki gospodje pozabljajo svoje suženjstvo v pijanosti naslad, ki se jim nudijo pred obličjem Lukrecije. To je njeno življenje. In temu pozlačenemu robstvu, temu uničevanju njene krepke volje se upira vsa njena duša, dočim se ji v smehljaniu leskečejo beli zobje. Kai! Ona da nebo nikoli kaj več nego orodje v rokah Aleksandra VI. in Cezarja?... Ah! Poveljevati! Vladati! Biti kraljica* Postati absolutna, samodrška. nedotakljiva vladarico v kraljestvu, ki bi si ca prikrojila sama!... Da... Ali v oživotvorienje teh fantastnih sani ie treba moža. Moža!... Krepkega moškega, ki ne pozna strahu, ki se igra z vsemi pastmi in zasedami, moškega, čigar drznost in zvijačnost bi bila mogočnejša od borsdiske oblasti! Ah, pozna ga, tega moža! On živi na zemjii! In Lukrecija ga je skoraj že imela! P^s da ji je ušel. Tods ona se ne smatra za ooraženo. Zonet ga hoče najti, o« motati ga s svojo nežnostjo, omamiti ga s svojo učeno nohotor in kadar bo čisto njen, ga bo naščuvala n