f(|/| | lfTžleri,,ia 57‘ ssafifKS I Lij I l—^?s zemstvo: 210 H V V VP W W PP BO din za V. leta 45 din, W W ^ «*?va Ul. 27. Tel. 47-01. mesečno 15 din. Tedenska v . __ Rokopisov ne vračamo. - MiSuSjaS: Časopis za trgovino, industriio. obrt In denarništvo nici v Ljubljani št. 1LB53. Izhaiavsak p°nedeiieit> Ljubljana, sreda 22. maja 1940 sredo in petek ______________________________________________________________________________________________________________________ Trgovina brez blaga Ponovno smo že naglasili, da je glavni razlog draginje — pomanjkanje blaga. Prav tako pa smo tudi že ponovno naglasili, da so od draginje trgovci najbolj prizadeti in da zato tudi trgovci nikakor niso zadovoljni, če draginja raste. Zato pa so tudi v temelju zgrešeni vsi ukrepi, ki so nastali na napačni domnevi, kakor da bi bili trgovci krivi draginje in da se more draginja preprečiti s preganjanjem trgovcev. O vseh teh vprašanjih razpravlja v zadnji številki tudi zagrebški »Trgovač-ki Vjesnik« ter pravi med drugim: Kdor proučuje razloge, zaradi katerih se cene dvigajo, mora ugotoviti, da je glavni vzrok v pomanjkanju blaga. To pomanjkanje se seveda bolj kaže in navdaja gospodarske ljudi z vedno večjo skrbjo. Pristojne činitelje smo na to že opozorili in svetovali jim, da omogočijo trgovcem čim večji uvoz blaga, ker samo obilica blaga more zadržati cene na stari višini. Danes moramo ugotoviti še to, da se pomanjkanje blaga vedno bolj občuti v trgovinah. Zlasti uvoznega blaga primanjkuje vedno bolj. Nobena redkost niso več trgovine, 'ki so na pol prazne, njih lastniki pa tudi pri najboljši volji ne morejo nabaviti blaga. Tudi nabava neznatnih količin blaga je danes zvezana z največjimi težkočami, in sicer ne samo zaradi odredb v tujini, temveč tudi zaradi ukrepov naših domačih ustanov. Tako se je znašla naša trgovina v neprijetnem položaju, da kljub vsem omejitvam, ki polagoma toda gotovo vodijo v dirigirano gospodarstvo, ne more več nabavljati potrebnega blaga. Dočim se na eni strani zaradi favoriziranja zadružne trgovine vedno bolj zožuje, delokrog trgovcev, dočim se pospešuje ustanavljanje novih privilegiranih ustanov, ki vedno bolj prodirajo v sfere svobodne trgovine, se na drugi strani nič ali skoraj nič ne stori, da bi mogla trgovina z uvozom blaga iz tujine vsaj deloma nadomestiti izgubljene pozicije. Hrvatska uvozna trgovina — in gc mnogo bolj slovenska, kar dostavljamo mi, — se je morala poleg tega borili še s težkočami pri dodeljevanju deviz, ker so se drugim krajem dodeljevale devize v večji meri ko hrvatskim — in slovenskim. Uvozni odbor pri Narodni banki je poglavje za sebe. Izgleda, da ta odbor še danes suvereno postopa v vprašanju uvoznih dovoljenj, kakor je postopal vseh zadnjih 20 let. Ta uvozni odbor odgovarja na prošnje naših uvoznikov s stereotipno frazo: »da uvozni odbor ne more ustreči Vaši zahtevi po dovolitvi za plačilo uvoza itd-« Kratko, a jasno. Tu ne pomagajo niti intervencije naših gospodarskih ustanov. Uvozni odbor ima svoje posebno mnenje o potrebah hrvatskega (in slovenskega) gospodarstva in vse kaže, da tega mnenja nikakor noče spremeniti. In vendar |se v našo državo mnogo uvaža. S pravico se sprašujejo naši trgovci, kam se vse to uvaža in kako to, da je našel uvozni odbor vendarle možnost, da dovoli ta uvoz v nekatere kraje. Naša trgovina ima vso pravico, da zahteva, da sc potrebe vseli pokrajin pri dodeljevanju uvoznih dovoljenj popolnoma enako upoštevajo. Kajti kredit in devize sta dva osnovna vprašanja, od katerih zavisi usoda naše uvozne trgovine, s tem pa tudi nadaljnje Glavni ravnatelj Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine doktor ltudolf Bičani«, ki je bil član naše trgovinske delegacije v Moskvi, je dal dopisniku »Hrvatskega dnevnika« naslednjo izjavo o svojih vtisih: Sovjetska unija je ogromna dežela, ki ima 80krat večjo površino ko Jugoslavija in 300krat večjo ko Hrvatska. Vsako leto se prebivalstvo Rusije pomnoži za polovico vsega hrvatskega naroda. V tej državi žive razni narodi, ki so po novi sovjetski ustavi združeni v zvezo federativnih republik, katerih je 12, poleg teh pa je še več avtonomnih republik. To je dežela dela in organizacije, v kateri je tempo življenja mnogo hitrejši kakor v predvojni Rusiji. Ljudje so imeli pri nas o Sovjetski Rusiji napačno sliko. To je v resnici poseben svet, ki se ne more presojati po evropskem merilu. To je dežela s stotisoči hektarji obdelane in prav toliko hektarji neobdelane zemlje, ki čaka na marljive ljudi, da jo obdelajo. To je dežela z velikanskimi gozdovi, ki čakajo, da se začno izkoriščati. Novi moskovski bulvarji so široki po 60 metrov, novi tovorni vagoni imajo po 60 ton nosilnosti, tanki so težki 100 ton. Ruski apetit je silno velik, štirikrat večji od našega, vodka pa ima 50 stopinj alkohola. Naklada knjig je velikanska. Naklada del Tolstega je znašala 9 milijonov izvodov. Kanali in železnice, dolge na stotine kilometrov se dograde v najkrajšem času. Patriotizem se širi Ta ogromnost razmer je prvi faktor, ki ga treba upoštevati, kadar se misli na Sovjetsko Rusijo. Drugi činitelj, ki ga je treba imeti pred očmii, je zgodovinska perspektiva, t. j. stališče ruske zgodovine, v kateri se sovjetski sistem v mnogem nadaljuje. Tako se more n. pr. opaziti zlasti glede vojske, da vlada v njej gojitev tradicije ruskili zmag in velikih ruskih generalov, n. pr. Suvorova in Kutuzova. Ta kult se prenaša tudi v ljudstvo. Dostikrat morete videti napise: V naši močni domovini!, katero so vsi pripravljeni braniti. To je nedvomno! Močan val patriotizma se izliva v narodu in gotovo je, da je sovjetska vojska zelo dobro opremljena in pripravljena braniti domovino. Pri tem pa patriotizem ne prehaja v šovinizem. Na veliki vojaški in narodni proslavi 1. majnika, na kateri so bili napisi o zmagoviti ruski vojski, ni bilo nobenih žaljivk ali zasmehlji-vih napisov proti Fincem. Tehnična oprema sovjetske vojske, kakor se je moglo videti na paTadi, zlasti motoriziranih in mehaniziranih čet, artiljerije in tankov, posebej pa še letalstva, a vse orožje se proizvaja doma, vzbuja občudovanje pri prijateljih ter rešpekt pri nasprotnikih. Vojaki dobro izgle-dajo in so dobro oblečeni. formiranje cen na našem notranjem trgu. Ce hočemo, da se ustavi nadaljnje dviganje cen, potem je predvsem potrebno, da se zopet napolnijo z blagom naše trgovine in naša skladišča. To pa je mogoče samo takrat, kadar se da trgovini možnost uvoza. Če se ta možnost trgovini ne da, potem se bodo morale cene dvigati, po- Življenje se v Rusiji razvija normalno. To je življenje, ki sloni na določenih temeljih in drugih kakor pa pri nas. Izdatki za stanovanjc so silno majhni ter znašajo za posameznika 3 do 10 % njegovega dohodka. Hrana je obilna. Kar se tiče obleke, proizvodnja kljub velikanskemu razvoju ne more zadostiti potrebam prebivalstva. Prej se je ruski mužik zadovoljil, da je nosil opanke iz ličja, danes hoče imeti škornje iz usnja. Proizvodnja 180 milijonov škornjev ni lahka zadeva niti v trgovinskem sistemu, kaj šele v sovjetskem, ki je primeroma precej zaprt. Rusija je danes šele v tretji petletki svoje obnove. Kolhozi Kar se tiče kmetovalcev, je tudi pri nas vzbudilo vprašanje kolhozov živo zanimanje. Smatra se tudi za eno najtežjih preizkušenj za Sovjetsko Rusijo. Kolhoz se more prav razumeti šele, kadar se ima pred očmi velikansko prostranstvo ruske zemlje. Če se upošteva, da pride na 500 duš 4000 ha zemlje, potem je jasno, kako velikanske možnosti se nudijo državi za organizacijo kmetijstva. Vsak kol-hozec dobi omejeno ozemlje v do-življenjsko izkoriščanje. Zemlja se ne more niti zadolžiti niti prodati. Državni stroji in traktorji obdelujejo zemljo in je zato v Rusiji obdelava zemlje zelo poceni. Davki se plačujejo v odstotkih žita. če je žetev slaba, ne nosi posledic samo kmet, temveč celota. Od plodov žetve dobi vsak kolhozec po odbitku stroškov svoj delež v razmerju delovnih dni v letu. Poleg tega dobi vsak kolhozec pol do enega hektarja zemlje v osebno izkoriščanje z ozirom na delovno silo v rodbini. Če se upošteva, da ima kmetska rodbina povprečno šest rodbinskih članov oz. štiri delovne moči, pride na rodbino dva do štiri hektare individualne zemlje. Tako je mogoče razumeti kol- Da se nam ne bi moglo očitati, da informiramo svoje bratce pristransko o Sovjetski Rusiji, objavljamo v naslednjem še glavne misli, ki jih je objavilo »Narodno blagostanje« v svojem članku »Jugoslovansko-sovjetski odnošaji brez iluzij«. V tem članku se v glavnem pravi: Trgovinska pogajanja s Sovjetsko Rusijo so se razumela pri nas kot zunanjepolitični dogodek in tako jih je ocenil tudi tuji tisk. Po vstopu Sovjetske Rusije v Zvezo narodov in njeni vlogi v mednarodni politiki ni bilo več razloga, da nimamo zvez s Sovjetsko Rusijo. Napačna je bila misel, da bi mogla vpostavitev odnošajev z Rusijo odpreti vrata komunistični leg tega pa trgovci tudi ne bodo mogli več zmagovali vedno večjih davčnih bremen. V celoti se pridružujemo zahtevi zagrebškega lista, ker se slovenski uvozniki pri dodeljevanju deviz še mnogo bolj zapostavljajo ko hrvatski in ker je res že skrajni čas, da se to krivično postopanje neha! hoze samo zato, ker je zadosti zemlje na razpolago. Kajti če bi se pri nas razdelila zemlja, da bi na vsako delovno silo prišel en hektar zemlje, ne bi ostalo prav nič skupne zemlje. Rodbina sc v Rusiji vedno bolj stabilizira. Ker ni osebnih bogastev, se tudi zakoni ne sklepajo iz osebnih motivov. Ljudje, ki nočejo več skupno živeti, se morejo ločiti. Toda odgovornosti do otrok so zelo velike. Mož, ki1 se loči, mora brez ozira na to, če se zakon loči po njegovi krivdi ali ne, dati četrtino svojih dohodkov za vzdrževanje otrok. Če ima dva otroka, mora dati eno tretjino itd. Pri izplačilu plač se del za otroke krat kom alo odšteje od plače. Naša delegacija je bila sprejeta v Moskvi prisrčno v smislu pravega slovanskega običaja »hleba in soli«. Rusom je bilo zelo prijetno, da so se mogli pogovarjati v slovanskem jeziku in ker smo razumeli ruski jezik, čeprav je bila naša ruščina zelo »široka«, smo se vendar razumeli. Vidite, kako je slovanska narodna kultura podlaga narodnega življenja celo takrat, kadar žive slovanski narodi pod raznimi gospodarskimi in političnimi sistemi. To se je zlasti videlo v umetnosti, gledališču, baletu, stavbarstvu, ki so vsi na visoki umetniški stopnji, a so vendarle zadržali rusko značilnost. V Rusiji smo naleteli na veliko razumevanje za naše razmero. Dobili smo vtis, da se Rusi zanimajo za južne Slovane. Zlasti mi Hrvati moremo biti zadovoljni. Obisk Stjcpana Radiča v Moskvi je v živem spominu. V Rusiji je bil z zadovoljstvom sprejet narodni sporazum in preureditev Jugoslavije na federativni podlagi. Rusi so pokazali mnogo razumevanja za rešitev hrvatskega vprašanja brez vmešavanja tretjih, kar bi moglo imeti neprijetne posledice. Vsakemu mora imponirati kompaktnost organizirane sile hrvatskega naroda, da brani svojo domovino... propagandi, ker diplomatski predstavniki niso nosilci propagande. Če bi grozila od vpostavitve diplomatskih odnošajev nevarnost za notranji mir in red, bi se moralo to najbolj občutiti v državah z velikim številom proletariata, najmanj pa v državah s takšno socialno strukturo kakršna je naša. Tudi kulturni sporazum, ki bi se sklenil po diplomatskem, ne bi okrepil komunistične propagande, ker more vsaka vlada to propagando prepovedati. Ker je naš tisk dolgo molčal o Rusiji, je prešel sedaj, ko je prišlo do prvega kontakta, v drugo skrajnost, da vidi v teh odnošajih nekaj, česar v njih ne more biti. Precenjuje se pomen gospodar- a Posamezni VCfICB številki din 1 skih odnošajev. Sporazum v Moskvi predvideva zamenjavo blaga v vrednosti 176 milijonov din. To je premalo za naše potrebe, toda zelo veliko z ozirom na naše in sovjetske možnosti medsebojne zamenjave blaga. Sovjetska Rusija je sicer velik proizvajalec surovin, toda tudi njene potrebe velikansko napredujejo. Sovjetska proizvodnja bombaža se je dvignila od 2 milijona pred svetovno vojno na 8'8 milij. stotov leta 1939., kar pa je še vedno malo za 170 milijonov potrošnikov. Proizvodnja nafte se je dvignila na 30 milijonov ton na leto, zaradi mehanizacije vojske, kmetijstva ter transporta pa je skoraj nič ne preostaja za izvoz. Lan in konoplja, ki sta bila glavna ruska izvozna predmeta, se le malo izvažata. Zunanja trgovina je v načrtnem gospodarstvu samo njeno orodje. Izvaža se samo zato, da se dobi, kar potrebuje država. Trajne pogoje za trgovino z Rusijo imajo le države, ki proizvajajo surovine, ki jih Rusija nima, a katere potrebuje. Zato nimamo mnogo možnosti, da ustrežemo zahtevam Rusije. Res pa je, da vplivajo na sovjetsko zunanjo trgovino tudi politični motivi. Kjer zahtevajo politični razlogi, se bo izvozilo tudi blago, čeprav ni gospodarskih razlogov za izvoz. Sovjetsko zunanjo trgovino vodijo gospodarski in politični razlogi. Od gospodarskih ne moremo mnogo pričakovati. Ali pa so politični ugodnejši? Naš tisk, ki ni dal pravega imena našim odnoša-jem s Sovjetsko Rusijo, poudarja slovanofilstvo ter zagotavlja, da sta slovanofila tudi Molotov in Patjomkin. Dopuščamo, da je celo to mogoče, vendar pa moramo poudariti, da ni bilo slovanstvo nikdar motiv ruske zunanje politike. Za carsko politiko je bilo samo plašč, da združi slovanske narode pod vodstvom Rusije in v interesu Rusije. Zunanja politika carske Rusije je sprejela slovanstvo le zato, da je laže dosegla večje uspehe. Prezrla pa je ta čustva, če so bili njeni interesi drugod. V sovjetski Rusiji je še manj mesta za slovanstvo. To je država, ki hoče doseči nov gospodarski in socialni red v smislu Marxove doktrine. Zato bo v svoji politiki podpirala predvsem to doktrino. Brez ozira na ta svoj maksimalni program pa mora tudi Sovjetska unija misliti predvsem na svojo varnost. Razvoj odnošajev na svetu je povzročil, da se naši in ruski interesi danes še bolj krijejo ko prej. Naš interes je enostaven: nevtralnost. Nevtralnost je nekoč pomenila korektnost proti vsem vojskujočim se državam. Kdor hoče biti nevtralen danes, mora poskrbeti, da ne bo napaden. Ali more biti ta naš interes tudi sovjetski? More biti! Toda ne zato, ker so Jugoslovani Slovani, temveč ker je Jugoslavija balkanska država, in sicer najvažnejša ne le po svoji velikosti, temveč tudi po svoji zemljepisni legi. Jugoslavija ima v svojih rokah glavne prometne črte na Balkanu, ki vežejo kontinentalno Evropo z Azijo. Sovjeti so zainteresirani na varnosti Črnega morja in Dardanel. S tem pa so zainteresirani tudi na varnosti Balkana. Če bi katera velesila zagospodarila nad Balkanom, bi skušala prej ali slej zagospodovati tudi nad Dardanelami. Dokler so na Balkanu samostojne nacionalne balkanske države, je varnost Dardanel maksimalna. Bal- Kako #e v Rusiii Iziava dr. Biianica Jugoslovansko-sovietski odnošaii brez iluzii kan ne sme postati za nikogar vojaška baza proti Ukrajini. To je drugi razlog, da Balkan zanima sovjete. Nevtralnost balkanskih držav oddaljuje od sovjetov nevarnost za njih meje. Zato morejo ti tudi imeti interes, da gospodarsko pomagajo balkanskim državam. Ta interes je ustvaril gospodarske stike z Bolgarsko in iz istega razloga je prišlo do pogajanj z nami brez posebnih diplomatskih formalnosti. Ta interes je trajen, ker je določen po zemljepisni legi. Ta Interes je bil manj viden, ko je bil Balkan izven vsake nevarnosti. Splošno stanje ob izbruhu totalitarne vojne Iz letnega poročila beograjske borze »Trgovinski glasnik« ustavljen Ker je bil »Trgovinski glasnik« v enem mesecu tritkrat zaplenjen, je notranje ministrstvo ustavilo njegovo nadaljnje izhajanje. Slovenski zobni tehniki razstavljajo svoja dela na letošnjem velesejmu od 1. do 10. junija pod pokroviteljstvom gospoda bana dr. Marka Natlačena. Društvo zobnih tehnikov za dravsko banovino v Ljubljani priredi ob svoji 30 letnici razstavo zobotehničnih del na ljubljanskem velesejmu. Zobni tehniki žele s to razstavo pokazati širšim ljudskim slojem način izdelave zobnih nadomestil, s katerimi se lahko izpopolni pomanjkljivo zobovje. Na-to obče koristno razstavo, katere ogled bo brezplačen in bo prva te vrste v Jugoslaviji in na Balkanu, že da •nes opozarjamo. Pri presoji lanskega razvoja svetovnega gospodarstva v času osemmesečne periode neposredno pred izbruhom vojne je bila gospodarska delavnost nerazdružlji-vo vezana na mednarodne politične dogodke te dobe. Posamezni pojavi v tem času v gospodarski delavnosti, zlasti pa v denarni situaciji, trgovini iin trgovinski politiki, proizvodnji in javnih financah v skoraj vseh državah, so jasno pokazali, kako je bilo gospodarstvo odvisno od teh dogodkov. More se celo reči, da se gospodarstvo sploh ni razvijalo po ekonomskih zakonih, ki veljajo v normalni dobi, kadar je cilj gospodarske delavnosti, da zadosti ljudiskim potrebam. Nasprotno je dobilo gospodarstvo v tej dobi čisto nove funkcije. Glavni namen zadostitve ljudskim potrebam je bil potisnjen ozadje, na prvo mesto pa so stopile potrebe države, da bi imela vse potrebno za vojno, če bi bila v njo zapletena. Usposobljenje gospodarstva za hiter prehod na novo vojno funkcijo je glavna značilnost v razvoju gospodarstva v skoraj vseh državah Evrope. Na tem načelu je tudi slonela gospodarska politika skoraj vseh držav. Oborožitev edini podnet gospodarske delavnosti Glavni impulzi za gospodarsko aktivnost v preteklem letu so bili novi in veliki izdatki za oboroževanje. Konjunktura oboroževanja ima nedvomno to prednost, da daje podnet gospodarski delavnosti vsaj v tem oziru, ker povečuje povpraševanje po surovinah ter izdelkih in ker zaposluje delovno silo. Na drugi strani pa vpliva tudi negativno, ker povzroča v gospodarstvu velike ovire in stres-ljaje. Zaradi oboroževanja se povečujejo tudi državni izdatki in mnoge države so se zaradi njih zelo zadolžile. Pojavlja se deficit in za njegovo kritje se uvajajo nova in težka davčna bremena, Na razstavi o zaščiti pred 5 napadi iz zraka bodo sodelovali Zaščitni urad mestnega poglavarstva z vsemi svojimi oddelki in odseki, kraljevska banska uprava dravske bano vine, ministrstvo vojske in morna rice s komando zrakoplovstva Drž. vojno-higienski zavod in Voj no-tehnični zavod Obiličevo, Higi enski zavod v Ljubljani, Gasilska zajednica v Ljubljani, tvrdka Che-ma a. d. Beograd (ugotavljanje in uničevanje vojnih strupov, prezračevalne naprave), Boston a. d. Beo-1 države pa se zadolžujejo na račun grad (zaščitne obleke ter drugi za- povečanja obtoka bankovcev. Sve-ščitni predmeti iz kavčuka), Bafa tovni kreditni trgi so popolnoma a. d. Borovo (maske in drugi za- paralizirani in ne služijo več redni ščitni material iz kavčuka) ter še proizvodnji in mednarodni zame mnogo drugega. Ta razstava bo na njavi blaga, temveč so v celoti ljubljanskem velesejmu od 1. do angažirani, v kolikor sploh še ka- držav je prišlo do kolebanja tečajev najvažnejših evropskih valut. Popuščanje tečaja angleškega funta, ki se je začelo že leta 1938., se je v letu 1939. nadaljevalo v tej meri, da so se morali izdati posebni ukrepi in omejitve zaradi zaščite stabilnosti funta. Pritisk pa je bil tako močan, da je padal tečaj funta kljub tem ukrepom še nadalje. Poleg uradnega tečaja v Londonu se je pojavil še znatno nižji tečaj na svobodnem trgu. Funt je prišel v krizo ter je pod pritiskom nestabilnosti svojega odnosa do zlata začel izgubljati veljavo, da bi bil še nadalje podlaga za določevanje tečajev ostalih svobodnih deviz. Večina držav, ki so pripadale bloku funta, so se od njega ločile ter prešle na dolar kot podlago za svoja valutna no-tiranja. Podobno kakor angleški funt se je gibal tudi francoski frank. Vezan na funt je sledil vse leto z majhnimi izjemami gibanju funta. Tudi pri vseh drugih važnejših valutah se je opazila slabša tendenca. Zapuščajoč funt in ve-zajoč se na dolar so mnoge države določile stalen odnos med svojimi valutami in dolarjem, vendar pa so večinoma njih valute v odnosu z dolarjem nazadovale. Nestalnost produktnega trga Razmere na svetovnem trgu žitaricami so pokazale v preteklem letu veliko izprenienljivost, katere vzroki pa so bili izven trga, v prvi vrsti politične narave, od začetka vojne pa tudi prometno-tehnične. Nenavadno velike količine pše-'se obnovi zaupanje med narodi Gospodarske razmere v naši državi nice, ki so bile v poletju, se niso mogle v celoti na trgu absorbirati, kar je imelo za posledico zelo nizke cene, ki so se vzdržale kljub raznim poskusom, da bi se ustvarila umetna hosa. Vse do konca avgusta ni bilo nobenega upanja v preobrat na bolje, tem manj, ker je bila žetev v Kanadi in Argentini izredno dobra. Z izbruhom vojne se je situacija na mah spremenila. Čeprav so bili izvozni viški kljub večjemu povpraševanju še nadalje večji, sta vojna in negotovost vplivali na dvig cen, ker so si vse države prizadevale, da si zagotove potrebne rezerve. Če se vse to upošteva, se more sklepati, da se bo skok cen pšenici na svetovnih trgih še nadaljeval. Kriza svetovnega gospodarstva Če se pravilno presoja pomen današnjih dogodkov in pojavov, ki so se opazili lansko leto v razvoju in smeri ljudske delavnosti, se mora priti do sklepa, da je položaj, v katerem se nahaja danes svetovno gospodarstvo, silno težaven. V sedanjem evropskem konfliktu se vodi glavna borba z ena ko srditostjo na bojišču ko na gospodarskem polju. Pri tem pa ni borba omejena le na vojskujoče se države, temveč zadeva tudi nevtralna območja ter povzroča splošne zmešnjave, katerih konec ni mogoče niti predvideti niti uganiti. Dejansko ozdravljenje svetovnega gospodarstva z obnovo nor malne proizvodnje in normalnega kroženja dobrin je mogoče le, če Denarstvo marcu so narasle vloge pri slovenskih hranilnicah za 9 milijonov Po najnovejših podatkih Zveze ugoslovanskih hranlnic v Ljubljani so narasle v marcu 1.1. pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah vloge na knjižice za 2 mili j. 551.380 na 594,318.463 din, vloge v tekočem računu za 6,430.510 na 433,033.256 din, skupne vloge pa za 8,981.890 na 1.027,354.719 din. Vloge na knjižice so naraslo pri 11, vloge v tek. računu pri 9, skupne vloge pa pri 12 zavodih. Število vlog na knjižice je naraslo pri 9 zavodih ter je znašalo 121.481, število tek. računov je naraslo pri 4 zavodih ter je znašalo 6.031, skupno število vlagateljev pa je naraslo pri 7 zavodih ter je znašalo 127.512. Kljub sedanjemu položaju so se torej vloge pri hranilnicah v marcu izredno ugodno razvijale, in kažejo te številke lep napredek v primeri s prejšnjimi meseci. Niti v mirnih časih pred denarno krizo leta 1931. mesečni porast vlog ni bil tako znaten. Vloge Poštne hranilnice iz Slovenije Dosedaj Poštna hranilnica ni objavljala, koliko hranilnih vlog izvira iz posameznih pokrajin. Poslovno poročilo, ki ga je sestavil novi gen. direktor PH Milenko Markovič pa zopet objavlja podatke o izviru vlog iz posameznih pokrajin. Po teh podatkih je bilo 10. junija. Skoraj ena tretjina potnikov ima na železnici popuste Tarifni odbor je predlagal, kakor smo že poročali, da se zvišajo potniške tarife za 10 odstotkov. Ta predlog sedaj proučuje gen. direkcija železnic in ni dvoma, da ga bo tudi sprejela. Pri Hej priliki so posebno zanimivi podatki o prevozu potnikov po našili železnicah. V 1. 1938. so prepeljale naše železnice 56 1 mi od katerih žejo kakšno aktivnost, v boju za politično nadmoč. Dočim je bilo oboroževanje edini činitelj oživ-Ijenja gospodarske delavnosti v državah, v katerih ima država dominanten vpliv na potek poslov, je v drugih državah z relativno večjo svobodo zasebne iniciative v katerih se oboroževanje ni izvajalo v tako velikih dimenzijah, povzročala mednarodna napetost na sprotno dejstvo ter bila vzrok zmanjšanja gospodarske aktivnosti Zaradi nasprotnega vpliva teh dveh činiteljev se tudi svetovno gospodarstvo ni razvijalo po določeni črti, temveč sc jc gospodarstvo razvijalo v posameznih državah lijona potnikov, od katerih je Iipelo brezplačno karto, znižano I precej različno. Tako je ostal ali režijsko 18 milijonov ali 32'10 združenih državah Sev. Amerike, odstotka vseli potnikov. V 1. 1937. ^|e,r nj ymelo oboroževanje odl-o-je bilo potn,ikov z znižano ali giinega vpliva, razvoj gospodarstva brezplačno vožnjo samo 17 mili- na višini prejšnjega leta' ter je celo jonov, da se je njih število v nekoliko popustil. V večjem šte-enem letu zvišalo za en milijon vjju evropskih industrijskih držav ali za 6"68%. | pa je pp postavljen gospodarski mehanizem v službo izjemnih državnih potreb v tej meri, da so te potrebe že nekaj mesecev pred izbruhom vojne absorbirale celot Do 25. maja se morajo pri javiti vse zaloge koruze V zvezi z uredbo o prometu s I no gospodarsko aktivnost dotične koruzo je podpisal trgovinski mi-1 države, nister dr. Andres navodila za izvrševanje te uredbe. Po teh navodilih morajo proizvajalci, trgovci, industrialci in drugi pri javiti do 25. maja pristojnim obla Zlom valutnega trga Ta nasprotstva v razvoju svetov nega gospodarstva glede proizvodnje in prometa' blaga so imela tudi stem svoje zaloge, če imajo nad močan vpliv na mednarodne valut-5000 kg koruze v zrnu. Upravne ne odnošaje. Zaradi velikega od- oblasti morajo poslati ministrstvu toka zlata iz Evrope v Združene pregledne izkaze o višini zalog do države Sev. Amerike ter poslab Splošen premik v razvoju svetovnega gospodarstva v mednarodni trgovini je nastal že v prvih mesecih preteklega leta. Čeprav je takrat bilo naše gospodarstvo še fazi aktivnosti, ki datira še iz leta 1936., je vendar razvoj svetovnega gospodarstva povzročil, da so se tudi pri nas začeli pojavljati polagoma znaki oslabljenja. Celoten tok našega gospodarskega življenja je bil zlasti oviran zaradi nastalih težkoč v zunanji trgovini. Izvozna trgovina je zadevala na vedno nove motnje, katerih premagovanje je predstavljalo eno največjih težkoč. Naš promet s tujimi trgi, v katere se morejo naši proizvodi izvažati le po morju, se ni mogel takoj prilagoditi izjemnim razmeram. V kolikor pa se je to posrečilo, je bilo to zvezano s transportnimi in valutnimi riziki ki so preprečevali močnejše izkoriščanje povpraševanja po našem blagu. Poleg tega pa so se znatno podražile tudi pomorske prevoznine in zavarovalnine. Nastale so tako nov-e težkoče za prodajo našega blaga na tujih trgih. Ker je tu šlo predvsem za svobodne devizne trge, srno še teže dobivali potrebne devize, kar je imelo za posledico, da je zastala tudi naša uvozna trgovina. Iz vseh teh razlogov so ostala naši izvozni trgovini na razpolago samo še kontinentalna tržišča, s katerimi se naš plačilni promet razvija v glavnem po kliringu. A tudi tu so nastajale vedno nove težkoče, ker se je v vseh teh državah — in tudi pri nas — vedno več najvažnejših proizvodov stavljalo pod izvozno kontrolo. V posebno težaven položaj je prišla uvozna trgovina, ker so se zmanjšale možnosti uvoza mnogih predmetov bodisi zaradi kontrole izvoza v posameznih državah bodisi zaradi pomanjkanja potrebnih deviz v naši državi. Zaradi ovir ki so nastale zlasti za uvoz surovin in polizdelkov je bila težko zadeta razviti svojega normalnega obrate vanja ter kriti potreb trga. Zaradi teh neugodnih okoliščin katerih se je razvijala zunanja trgovina, je nastala precejšnja stagnacija tudi na našem notra njem trgu, posebno zaradi vzdrž nosti potrošnikov. Razmere na denarnem trgu so bile precej neizenačene. Zaradi nervoze vlagateljev, ki se je večkrat pojavljala je prišlo do moč nejšega pritiska na hranilne vloge v denarnih zavodih. Ta menjajoča se spremenljivost v likvidnosti zavodov ter v napetosti na denarnem trgu, zlasti pa nastalo stanje po objavi uredbe o omejitvi izplačevanja vlog, je povzročila znatno vzdržljivost celo v kratkoročnih naložbah ter se je hipoma občutilo veliko pomanjkanje teh kreditov. hranilnih vlog mili j. din 108,5 174,2 % 10-6 17-1 69-7 v/. Slovenije iz Hrvatske iz vse ostale države 713,7 izseljenskih in mrtvih vlog 26,9 2 6 Od 44.471 vlagateljev, kolikor jih ima PH, odpade na Slovenijo 2440, na Hrvatsko pa 2460. Vloge na čekovne račune se ruzdele takole (vse v milijonih din): 1938 1939 Beograd 799 904 Zagreb 393 508 Ljubljana 277 325 Sarajevo 154 184 Skoplje 60 74 Podgorica 23 29 Skupno je imela torej lani Po- junija. | šanja deviznih bilanc mnogih Tudi glede javnih financ so bile zabeležene velike spremembe. Na eni strani so zelo narasli izdatki, na drugi pa padli dohodki, da so bile postavljene državne finance pred nove naloge. Obtok bankovcev se je v teku leta 1939. povečal za 2'5 milijarde din. Velik del te vsote predstavlja nove zadolžitve države. Koncem leta je tudi davčna zakonodaja doživela velike iz-premembe s povečanjem skoraj vseh davščin ter z uvedbo novih davščin, od katerih pričakuje državna blagajna novih dohodkov Ti ukrepi pomenijo za gospodarstvo težak udarec, ker je obremenitev presegla moč gospodarstva Poleg tega pa krijejo nove davščine to nevarnost, da bodo udu-šile podjetniško delavnost ter gospodarstvo onesposobile za pravilno obratovanje. Naj bodo izdatki za kritje izrednih potreb države še tako veliki, se vendar ne sme zahtevati od gospodarstva več kakor more ono dejansko dati, ker mora v nasprotnem primeru priti do zastoja v gospodarski delavnosti in s tem nastati motnje, ki se j bodo v prvi vrsti občutile baš v naša industrija, ki zato ni mogla I državnem gospodarstvu. štna hranilnica hranilnih in čekovnih vlog iz Slovenije za 433,6 milijona din, t. j. 14-4% vseh vlog, ki so znašale 3046,4 milijona »din. Znaten del tujih sredstev mora nalagati P14 kratkoročno in zato je imela lani za 408 milijonov gotovine in drž. blagajniških bonov. državne papirje je vložila 972 milijonov, državnim ustanovam pa je kreditirala 1229 milijonov din. Komunalna posojila so znašala 25,2, zadružnim ustanovam je do-olila 275 (v Sloveniji 140,7), denarnim zavodom pa 174,8 milijo-din. Drž. hipotekarna banka v aprilu V aprilu so se vloge pri Drž. hip. banki znižale za 44 na 1147 milijonov din. Lani so ob koncu aprila znašale še 1412 milijonov din. Samostojni fondi in kapitali javnih ustanov so se povečali za 48 na 2863 milijonov din. Ponovno so narasle tudi vloge po tekočih računih. Blagajniška sredstva banke so se povečala za 48 na 514 milijonov din. Hipotekarna posojila so se zmanjšala za 16 na 1748 milijonov din, komunalna posojila pa so se povečala za 59 na 1937 milijonov din. Lani so znašala ta posojila v istem času le 1473 milijonov din. Dolg finančnega ministrstva se je zmanjšal za 20 na 746 milijonov din, postavka državnih bonov pa se je zvišala za 9 na 165 milijonov din. Terjatve po tekočih računih so narasle za 220 na 2957 milijonov din. Vrednostni papirji so se dvignili za 15 na 1635 milijonov din. Poiitične vesti Iz Rima se poroča, da je odgovoril Mussolini predsedniku Rooseveltu v zelo prijateljskem tonu ter Ponovno razložil stališče Italije. Mussolinijev odgovor da omogoča nadaljnja pogajanja. »Messagero« pravi v komentarju govora grofa Ciana: »Fašistična Italija ve, kaj hoče in bo znala naglasiti svoje pravice. Stara Evropa se podira pod udarci mladih narodov.« V »Telegrafu«, glasilu grofa Ciana, pise njegov direktor Ansaldo, da se bliža čas, ko bo italijanska akcija odločilno vplivala na razvoj dogodkov. Italija se ne more zadovoljiti samo s tem, da postane _ suverena na morju, temveč hoče doseči tudi povečanje svojega nacionalnega ali kolonialnega ozemlja. V zvezi s tem omenja geslo: Savoia, Korzika, Tunis, Malta in Džibuti. Beograjski dopisnik »Giornale dTtalia« ugotavlja v svojem zad-fje.m poročilu, da je po alarmu, ki sk,oraJ oskih divizij še ni prišla do Meuse, ko se je začel nemški napad. Mostovi čez Meuso niso hlli razrušeni in bodo krivm Sto kaznovani. Nato je orisal Reynaud položaj na fronti po 100 km širokem prodoru, ki se je posrečil nemškim četam. Dejal je, da so Nemci zasedli že Arras in Amiens. V tem težkem položaju je prva naloga, da jasno mislimo. Vsak vojak se mora zavedati svoje dolžnosti, vsak delavec in vsaka žena morata storiti svojo dolžnost. Nato je govoril o velikih sposobnostih maršala Pelina in gen. Weyganda ter dejal, da velika naroda ne moreta biti p°ražena. Svoj govor je zaključil z besedami: »če kdo pravi, da je potreben čudež, da se reši Francija, potem odgovarja, da veruje v ta čudež, ker veruje v Francijo.« Njegov govor je sprejel senat z velikim odobravanjem ter nato od-godil svoje zasedanje. Maršal Goring je imel pred zastopniki tiska govor o vojnem položaju. Najprej je govoril o padalcih, ki so del nemškega letalstva in ki nosijo isto uniformo kakor letalci. Infamija je, če kdo trdi, da bi bili oblečeni v tuje uniforme Izrekel je vse priznanje padalcem, katerim se je posrečilo, da so držah odprta glavna vrata nizozemskih utrdb. Na vprašanje, kako je bilo mogoče, da je doseglo nemško letalstvo premoč nad letal- stvom zapadnih sil, je Goring odgovoril na kratko, da z delom. Ob koncu svojega govora je poveličeval Goring zasluge kancelarja Hitlerja, id da združuje v sebi sposobnosti državnika in genialnega vojskovodje. Njegovi genialni načrti so privedli nemško vojsko v nekaj dneh do morske obale. Svojo izjavo je zaključil maršal Goring, da pričakuje nemški narod v zaupanju na Hitlerja s polno vero končno zmago. V Ameriki se vedno bolj širi propaganda, da mora predsednik Roosevelt kandidirati v tretjič. Tako piše »New York Herald Tribune«, ki je dosedaj vedno zelo ostro napadala Roosevelta in njegove go- spodarske načrte, da je najbolje, če se republikanska stranka odpove lastni kandidaturi in s tem omogoči soglasno izvolitev Roosevelta. Tudi v prihodnji predsedniški dobi bo zunanja politika obvladala vso politiko Združenih držav. Glede zunanje politike Roosevelta pa ne more biti nobenega ugovora. Tudi sedanji zunanji minister Hull ima dragocene izkušnje, da je danes ameriška diplomacija mnogo bolj gibčna kakor francoska in angleška, kateri tudi znatno nadkriljuje. Padec Roosevelta bi pomenil v sedanjih časih hud udarec za ameriško demokracijo in zato je najbolje, če se znova izvoli Roosevelt. 80% p/eti/cev brez posla Občni zbor Zdruienia pletilcev za dravsko banovino Pletilstvo je postalo v Sloveniji po vojni ena največ obetajočih obrti, ki je dajala zelo mnogim ljudem zaslužka in v nekaterih časih tudi dobrega zaslužka. Še danes ni pletilstvo v vsej državi nikjer tako razvito ko v Sloveniji. Pozneje pa so prišli za pletilstvo tudi slabši časi, toda tako slabih časov ko sedaj, pletilska obrt v Sloveniji še ni doživljala. 80% plelilcev je danes brez posla, kakor se je ugotovilo na občnem zboru agilnega Združenja pletilcev. Občni zbor je bil v ponedeljek popoldne v prostorih Zbornice za TOI in je bil izredno dobro obiskan. Občni zbor je otvoril zaslužni predsednik združenja gospod Henrik Franzi, ki je pozdravil vse zborovalce, zlasti zastopnika mestne občine komisarja Mihelčiča ter zastopnike tiska. Nato se je spomnil umrlih članov Ane Sajovic in Josipa Kunca. Zborovalci so pietetno počastili njun spomin. Nato je podal predsednik Henrik Franzi zelo zanimivo poročilo, iz katerega posnemamo: Poročilo predsednika Izgledi za napredek pletilske obrti v teh težkih časih so skrajno slabi in tako težkih časov, kakor jih preživlja sedaj naše obrtništvo, še ni bilo. Ko je nastopilo v jeseni preteklega leta vznemirjenje zaradi vojne, je združenje sklicalo več posvetovanj, kako najti izhod iz stiske. Vse sklepe, ki smo jih sprejeli, pa so dogodki prehiteli. Pičli krediti, ki so jih naši člani še imeli, so bili popolnoma ukinjeni. Odjemalci so ustavili svoja plačila, dobavitelji pa zahtevali denar za blago in tako so bili naši člani v najhujših časih brez blaga in brez denarja. Dan na dan so prihajali člani v združenje po nasvete in imeli smo polno dela z raznimi pojasnili in nasveti. Koncem leta pa so se silno podražile vse surovine, tako so se dvignile cene za 100%, pri volni pa celo za 200%. Kupna moč odjemalcev je še bolj padla, in to radi okolnosti, ker so se najnujnejša živila oso-bito moka in krompir podražila in ker je porabil mali človek pretežni del svojih dohodkov za preživljanje, mu ni bilo mogoče kupiti si še tako potrebne obleke in perila. Posledica tega je bila po-polen zastoj v kupčijah, ki še vedno traja in ni prav nikakih izgledov, da bi se položaj v tem pravcu zboljšal. Po podatkih, katere imamo, je nastal v pletilski stroki popolen zastoj in ni obratovalo od božiča dalje že skoraj 80% naših članov. Treba bo izredne vzdržnosti, da prebrodimo te težke čase in da ne omahnemo pod težo razmer. Omeniti moram pri tej priložnosti, da je ukrenilo združenje v preteklem letu več akcij za sanacijo in zboljšanje gmotnega stanu naših članov. V prvi vrsti je bilo treba ukreniti nekaj, da razbremenimo naše člane glede zaostalih davčnih zaostankov, ker so zaradi njih nekateri že ogroženi v svoji eksistenci. Enako kakor za pletilce, velja pa to tudi za druge obrtnike. Zato se je na iniciativo Združenja ključavničarjev začela skupna akcija 30 obrtniških združenj za sanacijo obrtništva. Vseh sestankov za organizacijo te akcije sem se udeleževal za Združenje pletilcev. Napravili smo obširno poročilo obupen položaj slovenskega malega obrtnika. Posebna deputacija je šla k finančnemu direktorju, mu izročila prepis te resolucije, razložila težak položaj in prosila, da po svojih močeh podpira to akcijo. Nadalje smo naprosili Zbornico za TOI, da se zavzame na pristojnih mestih za odpis davčnih zaostankov in da podpira našo akcijo za pavšaliranje malih obrtnikov brez ozira na to, če žive v mestih ali na deželi. Ta naša akcija je bila v polni meri kronana z uspehom in je finančno ministrstvo pristalo na naše predloge. Z uredbo od dne 24. decembra 1939., je dana možnost za obrtnike, ki so prišli brez lastne krivde v težki finančni položaj, odpis zaostalih davkov. Kar se pa tiče pavšaliranja malih obrtnikov smo tudi dobili z novim finančnim zakonom nared-bo, po kateri tudi obrtniki lahko plačujejo pavšalno davke. Na žalost pa ni bila ta uredba razglašena po dnevnikih in je združenje šele tik pred 15. februarjem po Zbornici za TOI zvedelo za to naredbo. Združenje je zato s posebno okrožnico opozorilo vse člane na doseženi uspeh. Po našem mnenju ima skoro 80 odstotkov naših članov pravico do pavšaliranja. Posebno skrb je posvetilo združenje zatiranju šušmarstva. V zadevi strokovne izobrazbe je bilo treba misliti na to, da nudimo naraščaju strokovne knjige o pletilstvu. V ta namen smo izdali z velikimi žrtvami knjigo o pletilstvu, v kateri najde vsak pripravnik vse, kar zahteva naša stroka. Bodi izrečena topla zahvala prof. Maksu Stupici za njegovo strokovno pomoč in ureditev te knjige. To je prva slovenska strokovna knjiga o pletilstvu in priporočam vsem članom, da si jo nabavijo. Predsednik Franzi je nato poročal o uspelih pomočniških izpitih ter naglasil, da naraščaj lepo napreduje. Vse člane prosi, da skrbe za dobro strokovno na-obrazbo naraščaja. Velika nevšečnost je nastala zaradi pomanjkanja surovin in preti nevarnost, da radi tega mnogo obratov sploh ne bo moglo obratovati. Verjetno je, da bo ves nakup kali Prizada. Ker je v Sloveniji večina pletilskega obrtništva, je nadvse utemeljena naša zahteva, da je v odboru, ki bo dodeljeval volno, vsaj en zastopnik našega združenja. S podporo Zbornice za TOI smo to svojo zahtevo tudi sporočili trgovinskemu ministrstvu. Predsednik Franzi se je nato zahvalil za krepko podporo, ki jo je vedno izkazovala Zbornica za TOI združenju in pletilske obrti. Nadalje se je zahvalil predsedniku izpitne komisije pomočniških izpitov Maksu Stupici v Kranju, kakor tudi vsem članom za njihovo požrtvovalno delo. Predsednik Fianzl je nato omenil važnost strokovne nadaljevalne šole ter je zato združenje nakazalo kulturnemu oddelku Mestnega poglavarstva 1000 dinarjev podpore za strokovne nadaljevalne šole. Poročilo predsednika Franzla je bilo sprejeto z glasnim odobravanjem. Druga poročila Namesto vpoklicanega tajnika dr. Hudovernika je prečital tajniško poročilo g. Mahkota. Vseh članov združenja je bilo ob koncu poslovnega leta 218, odjavljenih je bilo 7 članov, začasno odjavljenih pa 3, novih prijav pa je bilo 11. Na novo pa so se prijavili le obrtniki z največ 1 pomočnikom oz. vajencem. Glede šušinarstva je tajništvo bilo zelo aktivno. Oblasti pa še na finančno ministrstvo in orisali domače in tudi tuje volne v ro- vedno postopajo proti šušmarjem premilo. Mnogo dela je povzročilo izdajanje poslovnih knjižic, zlasti še, ker so predpisi o njih pomanjkljivi, da se še danes vedno ne ve, kdo naj jih izdaja. Poročilo nadalje navaja, da se je prijavilo 33 kandidatov za pomočniške izpite, katere so tudi skoraj vsi položili. Za mojstrske izpite se je prijavilo 12 kandidatov, ki so vsi napravili izpit. Tajništvo je uspešno nastopilo proti temu, da bi vajenci menjavali svoja mesta brez pristanka prvotnih učnih gospodarjev. Energično je tudi nastopilo proti temu, da bi imel kdo več vajencev, kakor to dovoljuje zakon. Veliko dela je izvršilo tajništvo, na katerega se naj obrnejo vsi člani, če potrebujejo kakšno intervencijo ali pomoč. Redno posluje tajništvo vsak četrtek. Blagajniško poročilo je podal blagajnik Mahkota. Poročilo je ugodno ter je združenje doseglo celo 4.710 din poslovnega prebitka. V imenu nadzornega odbora je predlagal g. Legat iz Lesc, da se podeli vsej upravi razrešnica. (Soglasno sprejeto.) Soglasno je bil sprejet novi proračun v višini 25.500 din. Članarina ostane ista ko lani, namreč: za člane z do 2 strojema 40 din, za člane, ki imajo do 5 strojev 100 din, za one do 10 strojev 200 din, za nad 10 strojev 400 din. Občni zbor je pozdravil zastopnik ljubljanske občine komisar Mihelčič, ki se je zahvalil za podporo združenja za strokovne nadaljevalne šole. Izjavil je, da zasluži vse priznanje skrb združenja za vzgojo dobrega naraščaja. Mestna občina posveča strokovnemu nadaljevalnemu šolstvu potrebno pažnjo in ima že 700.000 din sklada za zgraditev posebnega poslopja za strokovno nadaljevalno šolstvo. Soglasno je bila sprejeta resolucija, ki zahteva, da dobi tudi Združenje pletilcev vsaj eno mesto v odboru za dodeljevanje surovin. Soglasno je bilo sklenjeno, da se predlaga za to mesto predsednik Henrik Franzi. Nato je lepo obiskani občni zbor zaključil predsednik Franzi. Po zase Nizozemske Osvojitev Nizozemske in velikega dela Belgije je naravno znatno okrepila Nemčijo. Toda tudi zavezniki so mnogo pridobili in o tem piše renomirani angleški strokovno-finančni list »The Financial News« med drugim naslednje: Široka javnost ne ve, da je nemški vpad v Belgijo in Nizozemsko izredno okrepil finančni položaj zaveznikov. Tu je treba v prvi vrsti omeniti velike zlate rezerve nizozemske in belgijske narodne banke, ki se bodo uporabile za nabavo vojnega materiala v tujini. 95% belgijskih zlatih rezerv je bilo pred kratkim poslano v London in New York. Ostalih pet odstotkov je blizu zapadne belgijske obale in se more poslati ven takoj, če bi to bilo potrebno. Tudi nizozemske zlate rezerve so bile poslane v tujino, kakor hitro se je začela vojna, kar pa je še ostalo v Amsterdamu, je bilo poslano v tujino takoj, kakor hitro so Nemci začeli ogrožati zapadno Nizozemsko. Niso pa to vse rezerve obeh teh držav. Obe imata tudi velike količino tujih deviz, ki se bodo uporabile sedaj za nadaljevanje vojne. Ni upanja za Nemce, da bi mogli uporabiti te dlevize, ker so imele vse banke zadosti časa, da jih pošljejo v tujino. Za vsak primer je britanska vlada prepovedala likvidacijo tujih depozitov v Angliji. Največji dobiček pa bodo imeli zavezniki od tega, ker bosta odslej tudi Belgija in Nizozemska v vrstah držav, ki so svoje valute vezale na angleški funt. Velika olajšava za zaveznike bo tudi v tem, ker jim ne bo treba za nabav« kavčuka in petroleja iz Nizozemske Indije ter bakra iz Belgijskega Konga plačevati tujih deviz. Kako za velike zneske gre tu, naj omenimo samo to, da je francoska vlada plačala letno za baker nekemu belgijskemu rudarskemu podjetju po 25 milijonov dolarjev. Sedaj se more pričakovati, da bo gospodarsko sodelovanje Anglije in Francije razširjeno tudi na kolonije Belgije in Nizozemske. S tem bo položaj Anglije in Francije znatno olajšan. Belgijske in nizozemske kolonije spadajo v vrsto najbogatejših virov surovin na svetu. Angleški strokovni list zato trdi, da se je položaj zaveznikov v finančnem in gospodarskem pogledu po pridružitvi Nizozemske in Belgije k njih fronti znatno okrepil. v barva, pleslra In 7o II 91 lirah kemično gnati LC V Z4 Uldll obleke, klobuke itd. Skrobl in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši. mnnga tn lika domače perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 8 Telefon it 22-72. Prodaja suhih izvoznih češpelj Prizadu je oproščena davka na poslovni promet Turistični med Madžarsko iugoslavl/o - • , Hkrati z novo trgovinsko in pla- Davcni oddelek finančnega im- -jjno p0g0tibo, katero je sklenila V »K« paviljonu na Ljubljanskem velesejmu, ki bo od 1. do 10. junija, bo letos prav prijetno. Sotrudniki in ured-kontingentirano in da se bo moglo I n;k edinega slovenskega humori- nistrstva je izdal naslednjo okrož-1 jugos]avjja jp aprila z Madžarsko, je bila podpisana tudi pogodba o mco: opravljati nezavisno od obratnega stičnega lista »Toti list« prirede turističnega gibanja v mejah raz- poc[ naslovom »Veseli teater Tote- Na podlagi predpisov člena 1. prometu. Besedilo te po- uredbe o izvozu suhih češpelj, po I g0(p>e je bilo sedaj objavljeno položljivih sredstev. Ravno tako ga lista« niz veselih večerov s ne bodo vplačila, izvršena od tujih kupleti, skeči itd. Veselični pro kateri je izvoz suhih češpelj iz■ »službenih novinah« in se glasi: ključna pravica države in katero I § ^ fc. ge pobirajo od turistov ene države vplivala na star na velesejmu bo letos s tem regularnost, po kateri bodo do- brez dvoma poživljen. Ljubljana pravico izvaja dižava poPrizadu, |)obljbov-turistov za izdajanje pot se bodo glede plačila davka na do,voljenj) ne bo'do v obeh bivali turisti druge države od pa bo imela priliko zabavati se ob poslovni promet od trgovcev iz |<^rjava]1 vegj6 kakor ,go takse, ki svoje narodne banke zneske v va- domačem humorju. Predstave bo-luti ali v devizah, ki so jim po- do vsak večer v »K« paviljonu ob voznikov, ki izvažajo češplje po Prizadu, uporabljali predpisi razpisa O. p. št. 16.482 iz 1. 1939., se pobirajo za potovanja v države z največjimi ugodnostmi. § 2. — Izplačila za turistične po- ki veljajo za prodajo vseh vrst trebe državljanov obeh držav se pšenice, rži in pšenične moke,1 , vrše s pomočjo računa, imenova- analogno u i za pro ajo su ! nega »Baderverkehrskonto«, ki se češpelj. Prodaja vseh vrst suhih | ^ ^ Narodni 1)anki kr Jug0_ češpelj po trgovcih Prizadu od 14. septembra 1939. dalje oz. zaradi izvoza bodisi ocarinjeno ali slavijo na ime Madžarske narodne banke in ki se vodi v dinarjih. , , ,. , , V primeru, da saldo računa neocarinjeno od dneva objave te I >Baderverkehrskonto« ne bi mogel trebna za potovanja. § 5. — Uprave drž. železnic obeh držav bodo izmenjale misli glede izdaje ukrepov, s katerimi bi se mogel zboljšati in olajšati medsebojni promet, zlasti glede vpostavitve primernih zvez, uvedbe direktnih vagonov itd. 6. uredbe, se bo smatralo kot izvoz, v Globalkonto« bodisi Prizadu zaradi izvoza, morajo raguna > Sp e zial-D in a rkon to fiir Fi-predložiti trgovci davčnim upra- nanzzahhingeiK v ,smlslu sporazu- vam potrdila Prizada, potrjena od , dose-enega 0 tem predmetu zastopnika finančnega ministrstva | med ob(jma emisijskima bankama. Ravno tako bi se višek, če bi pri Prizadu. V teh potrdilih se morajo natančno navesti vrsta, izkazoval »Baderverkehrskonto« v količina in vrednost prodanih ^ trenutku znaten saldo, ki češpelj. V knjigi opravljenega i H i presega turistične potrebe, ki se prometa morajo rgovci p . ] I morajo pokriti, prenesel po skup- voditi prodajo suhih češpelj ki I = so jih zaradi | bank bodisi na račun »Global- konto«, bodisi na račun »Spezial- zadu bodisi ocarinjene ali neocarinjene. Mojstrski tečaj za pouk na obrtnih nadaljevalnih šolah Kralj, banska uprava je obvesti la Zbornico za TOI, da se priredi ki potujejo iz Madžarske v Jugo Dinarkonto fiir Finanzzahlungen«. § 3. — Obe dogovorni stranki sta sporazumni, da bo Madžarska narodna banka ali banka, ki jo ona določi, brez težkoč dovoljevala znesek 5000 din na osebo turistom, v primeru zadostnega števila pri- slavijo, Narodna banka kr. Jugo-glašencev 14dnevni tečaj za one slavije ali banke, ki bi jih ona do-obrtniške mojstre brivsko-frizer- ločila v ta namen, pa dovoljevale obrtniške mojstre ske stavbne, lesne in kovinarske brez težkoč 500 pengov turistom stroke, ki že poučujejo na strokov- ki potujejo v Madžarsko. nih nadaljevalnih šolah. Tečaj ima Prošnje turistov za penge ali namen, da dopolnilno usposobi dinarje se rešujejo načelno vza pol 9. uri. Doma in po svetu Za nova člana Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani sta Gibanje avtomobilov, I bila imenovana komponist Anton avtobusov in drugih motornih vo-l^vicin vseuoiliški profesor dok- zil se bo dovoljevalo v mejah pred- tor Milan Škerlj. Rezultat nedeljskih občinskih pisov, ki so v veljavi v obeh drža- volitev na Hrvatskem je bil navali. Po potrebi pa se morejo skle- slednji: Volitve so bile v 625 obči- niti tudi posebni sporazumi med S^^mokraSS koSf- pristojmnu oblastmi zaradi pospe-1 Cije y 133, od tega liste SDS v 27, sevanja tega gibanja. liste HSS z muslimani v 4, HSS z Zračni promet je urejen s kon- Nemci v 1, KDK z raznimi skupi-•• 1- nami v 1, SDS z drugimi srbskimi vencijo, ki »e je sklenila 1116(1 I strankami v 1, JRZ v 20, JRZ z obema državama. zemljoradniki v 1, skupna srbska § 7. — Propagandni material za lista v 8, izvenstrankarska srbska in turizem (fotografije, brošure .. plakati) obeh pogodbenih strank /J yv ! _ __ n Al. . <> ArM »TAA.lr A I . , . v 18, muslimanska v 2, izvenstran- nezavisna Nemci v 3 je v obeh državah oproščen vsake jn razne narodnosti v 2 občinah carinske davščine. Uredbo o pomožni vojski je pred- 8 8. — Da se olajša izvajanje te pisal ministrski svet. Po tej uredbi •’ La rzemnor,! -trot yvi/veVi /"vrl 1« A rx IH po^bc, se bodo mogle sklicevati | ~ ££ konference turističnih ustanov, pri pomožno vojsko. čemer se oblasti obeli držav zavezujejo, da bodo blagohotno ob- Finančni minister je izdal odlok, s katerim se oproščajo pomorci ravnavale sklepe, sprejete na teh | gjjj* naslov TOjnemSara^ti. konferencah. Dvig rušilca »Ljubljana« je od § 9. — Za sporazumi, s katerim jožett za en mesec, ker so pri dvi se zamenjuje sporazum, ki je bil ganju počile jeklene žice, s kate- sklenjen 29. julija 1935., stopi v veljavo z dnem njegovega podpisa rimi so bili privezani železni cilin dri na rušilec. V Zagrebu je bila otvorjena prva in ostane v veljavi tri mesece po- ietna razstava hrvatskih umetni-tem ko bi bil odpovedan od ene kov. 72 slikarjev in 20 kiparjev je razstavilo 424 del. c . „ , , n____i Hrvatski peki so sklenili, da si Spisano v Beogradu 10. aprila 1 stanove lasten mlin. V ta namen ali druge pogodbene stranke. 1940. v dveh predpisno podpisanih bodo zbrali 4 milijone dinarjev. izvodih. Obrtni odsek zagrebške občine je Podpisala: trg. minister dr. An-1 dal Franju Holujevlču obrtno do dres in za Madžarsko min. Nicki. vol jen j e za izdelovanje radijskih mojstre za pouk. Tečaj bo od 8 do 20. julija po 6 ur dnevno. Kralj, banska uprava bo podelila udeležencem podpore po din 300 Nekolkovane prijave za tečaj se morajo vložiti najkasneje do 10. ju nija 1940. na VIII. oddelek kralj, banske uprave. Zbornica opozarja mojstre, ki že poučujejo na obrtnih nadaljevalnih šolah, da se prijavijo za ta tečaj Podrobnejša pojasnila dobe pri zbornici jemno iz zneskov, plačanih v teh valutah od turistov druge države. § 4. — Ravno tako je dosežen sporazum, da gibanje turistov iz ene države v drugo ne bo prav nič i aparatov na industrijski način. To Ta sporazum je stopil v veljavo Po sedaj že tretja tvomica radij- z dnem njegove objave v »Službe- skih aparatov v naši državi. nih novinah« (15. maja), obvezno moč pa dobi v smislu člena 9. tega sporazuma. Zunanja trgovina V šibeniško pristanišče je prišla nemška ladja »Maritza«, ki naklada boksit za izvoz v tujino. Ladja »Vido« je odplula iz pristanišča s tovorom lesa, ki je namenjen za Nauk o trgovini Šefkija Bubič, profesor Državne | ^tošnji mraz je imel katastro- trgovske akademije v Sarajevu je sestavil in izdal tri knjige (I., II. in III. del) »Nauka o trgovini«. Knjige so izredno dobro sestavljene in morejo koristno služiti ne samo za pouk v strokovno nadaljevalnih šolah, marveč se morejo dobro uporabiti tudi v praksi. Knjige se naročajo pri piscu ter stanejo po din 30‘— I. in II. del ter din 15'— III. del. Trinajsta gospodinjska razstava Zveze gospodinj na ljubljanskem velesejmu od 1. do 10. junija pod naslovom »Naša vsakdanja hrana« vabi vse gospodinje k obilnemu posetu. Razstava bo za težke čase, ko bodo primorane gospodinje šfe-diti pri brani, izredno zanimiva in poučna. Bo pa tudi klicar za skup ni nastop vseh gospodinj,. Kajti gospodinje, zavedajmo se, da moremo in moramo pomagati državi z umnim gospodinjstvom in gospodarstvom, torej z delom, ki sta mu podlaga dobra misel in razum. Na podlagi lastnega dela lahko zahtevamo isto od najširših in najvišjih gospodarskih krogov. Lahko si lastimo pravico zahtevati, da se preprečijo z dviganjem cen vojni dobički. Gospodinje, odzovite se na šemu klicu! fatne posledice za vinograde na Slovaškem. Slovaška bo morala zato vino uvoziti. Znaten del vina namerava uvoziti Slovaška iz Jugoslavije. Romunija je prepovedala izvoz semena sončnic, repice in lanu Nadalje je prepovedala izvoz svinjske masti. Grška vlada je dovolila uvoz bakra za svobodne devize. Nadalje „e dovolila, da se uvozi za 75 milijonov drahem volne. V Turčiji so odkrili petrolejske vrelce, glede katerih so strokovnjaki zelo optimistični, manj pa turška vlada, ki je poslala v Romunijo posebno delegacijo, da se pogaja glede dobave romunske nafte V Italiji je bila lani povečana površina s sladkorno repo posejane zemlje za 39.000 na 174.000 ha. Cena koruze je v Argentini padla zaradi zastoja izvoza. Tudi cena mesa, surovega masla m drugih deželnih pridelkov je padla, ker primanjkuje ladij, da bi te proizvode odpeljale v Evropo. -J____________________ Cena surove jute je v Kalkuti ita.lija.nske vlade in diplomatskega ~ * .Uc Irnr c,o nrinol/ni a 1 o_ I . ° . i _ -i_ Madžarski avtomobilisti prirede izlet v Jugoslavijo. Ogledali si bodo najprej Subotico, nato pa Avalo in Oplenac, kjer bodo položili vence. V Rimu je bil slovesno otvorjen mednarodni kmetijski kongres ob navzočnosti italijanskega kralja, znatno padla, ker se pričakuje le- zbora Na kongresu je po delegatih tos izredno dobra žetev jute. Le- zastopanih 43 držav. Posebno po c o. rn nun«! rin 10 Sl __________• u..jh ______ tošnji pridelek se računa na 10,5 zorn0S-t je vzbudil govor švicar- milijona -bal. . , .... Lord Halifax je imel daljši go skega delegata, ki je naglašal, da bi bili vsi narodi brez razlike sreč vor s sovjetskim veleposlanikom ni) 6e bi mogli v miru obdelovatt Majskim. Zatrjuje se. da se bodo sv0jo zemljo. Italijanski kralj je znova začela pogajanja za skleni- izrekel švicarskemu delegatu svoje tev novega britansko-sovjetskega prjznanje. gospodarskega dogovora. Bolgarska vlada je sklenila, da i cavv# i o^ 1-- Sovjetska Rusija ima po nrau- pove^a bolgarsko armado in jo po- nih podatkih 29,2 milijarde kup. pojnoma reorganizira. Vojni mini- jmuuii ivi i a - , , _ i Guiiiuiiicv ivur metrov rezerv surovega lesa ter je sker generai Daskalov je bil od glede lesnih rezerv prva država na vjade pooblaščen, da predloži so svetu. Dve tretjine tega lesa je Aziji, zlasti v Sibiriji. Washingtonska vlada namerava uvesti premije za izvoz koruze, m sicer v višini 20 do 25 centov za en bušel. Koruzo bi izvozila Amerika predvsem v Kanado in Evropo. Skupno bi izvozila 20 do 25 milijonov bušljev. branju načrt. v to potrebni zakonski Nova družba za predelavo papirja Ministrstvo za trgovino in industrijo je dovolilo ustanovitev delniške družbe za predelavo papirja s sedežem v Beogradu. Delniška glavnica znaša 1 milijon dinarjev. Vsi ustanovitelji nove družbe so iz Beograda. a.šurubohsco. UIBU1H Šef turškega generalnega štaba gen. Čakmak je odpotoval v Sirijo, kjer je imel posvetovanja z zavezniškim gen. štabom. Pred svojim odhodom je bil sprejet od predsednika turške republike. Kanadski ministrski predsednik Mackenzie King je sporočil kanadskemu parlamentu vrsto ukrepov kanadske vlade z ozirom na mednarodni položaj. Kanada bo začela takoj sestavljati tretjo divizijo za službo v Evropi. Druga divizija bo v kratkem odposlana v Evropo, prav tako tudi okrepitve za prvo divizijo, ki je že v Evropi. Povečano bo osebje vojne mornarice in letalstva. Danes ima kanadsko letalstvo 1400 oficirjev in 11.000 letalcev. število letalskih eskadrilj se bo povečalo od 9 na 12. Za voja-na.niene bo porabila Kanada 400 milijonov kanadskih dolarjev. Agencija United Press poroča, da e zahtevala Nemčija od švedske vlade prost prehod za nemške čete, ki naj bi prišle na pomoč nemški skupini pri Narviku. Te zahteve je dosedaj švedska vlada odklanjala. Baje postaja pritisk Nemčije vedno bolj odločen. Iz Londona pa poročajo, da nimajo nikakega potrdila, da bi Nemčija zahtevala svoboden prehod za svoje čete skozi švedsko. Nemške okupacijske oblasti so pozvale bruseljskega župana, da ostane na svojem mestu, župan je ta poziv sprejel, toda samo pod pogojem, da upravlja občino po belgijskih zakonih. Danska vlada je v Londonu protestirala proti zasedbi Farerskih otokov in Islanda. V zadnjih treh dneh prihajajo v Sirijo vedno nove zavezniške čete. Petrolejska, voda iz Mosula sta izredno dobro zastražena. Vojaški guverner Egipta je podpisal dekret, s katerim se odvzema vsem tujcem orožje in municija. Na konferenci zastopnikov ameriških letalskih tovarn je bilo sklenjeno, da se ustanovi 30 novih tovarn in razširi cela vrsta starih tovarn, da se bo dvignila letna proizvodnja na 50.000 letal. Najprej se bodo izvršila naročila zaveznikov. Za komisarja rajha na Nizozemskem je imenoval Hitler ministra Seyss-Inquarta, ki bo imel svoj sedež v Haagu. Na Madžarskem je vojno ministrstvo odredilo, da se morajo v vseh hišah napraviti zaklonišča. _ Na Turškem so omejili obseg listov na največ osem, strani. Pariški listi izhajajo sedaj samo na dveh štraneh. Vojne priprave so dosedaj veljale Italijo, kakor je izjavil italijanski finančni minister, 26 milijard lir. Nova italijanska podmornica »Leonardo da Vinci« je dosegla na svoji prvi poskusni vožnji rekordno globino 115 metrov. Italijanski potniški avion, ki je opravljal službo na progi Rim— Madrid, se je zrušil v Barceloni. Vsa posadka in devet potnikov je mrtvih. Prometne zveze Finske čez Vzhodno morje so vzpostavljene v normalnem obsegu. Znova so uvedel1 redne zveze Finske z NemčijO' vsemi baltiškimi državami, švedsko in Dansko, z zapadnima velesilama niso obnovljene niti telefonske zveze. V Moskvi je bil objavljen rezultat ljudskega štetja v 1. 1939. Vsega prebivalstva šteje Rusija 183 milijonov, od katerih je 49-7% delavcev in nameščencev, 46 9% pa je vpisanih v kolhoze in obrtne zadruge. Kategorija svobodnih poklicev presega 3 4%. Tu so všteti tudi samostojni kmetovalci, duhovniki raznih veroizpovedi itd. V mestih živi 32-2% vsega prebivalstva. 13 milijonov ljudi je dokončalo srednjo šolo. Kljub vsem naredbam pa je v Rusiji še vedno 10% analfabetov. Ob koncu preteklega tedna je bila otvorjena v Moskvi velika vsedržavna kmetijska razstava. UvozJcolonlJ^ Veletrgovina slpecetijo Velepražarr Mlini za dliave radensko kopališče po naravni ogljikovi kislini najmočnejše v Jugoslaviji in edino kopališče te vrste v Sloveniji ZDRAVI Z USPEHOM bolezni srca, ledvic, živcev, jeter, žolča, želodca, notranjih žlez in spolne motnje. ODPRTO OD 12. MAJA1 — Maj, junij 10 dni din 700’- do 850-Vse vračunano (pension, zdravnik, kopeli, kopališke takse) Moderni komfort, tekoča voda, godba, dancing, kavarna, ton-kino, tenis itd. — Obširne prospekte dobite^ Glavna zaloga rudninskih vodd Mubfiane.1 Beograda htevopri PUTNIKU ali naravnost od uprave kopališča In Zagreba do s a- ■■= SLATINA RADENCI mega kopališča:---------------------------—--------------------------------------------------- Brzojavni naslov: ŠARABON LJUBLJANA Telefon it. 26-66 Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce, da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga! Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovani prispevki dejansko plačani! To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne brdo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad iz* vršuje važne socialne dolžnosti, k’ ne dopuščajo odlašanja. Izdajatelj .Konzorcl) Trgovska list«, »lego. p,e«.™1U d,. l„„» Pie,., »r^ik Aletonde, Mezaftar. .lata tlak.™. .Merke,., d d., .jen predekr.njk O,™, Hih.lek, »I . Llebljam-