^2? VI., St, 225. V IlubllanS, v patek oktobra 1522. Pesasta. št 1 Din.
HflMEJ
Qlas8l«» SodaSisSSfn® stranka JMgogiavRe. Zedinjenje nemških socialistov.
»Arbeiter Zeitung«, centralno glasilo 255 * socialistične stranke ie v svoji sne- f^eYilki napisalo k zedmienju obeh deb -'^nih strank v Nemčiji, največji Ce. Yski stranki na svetu, sledeče vrsti-• strasti, ki so nastale v svetovni vojni, ciai^v betirni leti razcepile nemško so-vslpj strank°- Strasti ki so nastale in n ,rev.°^uciie- so ta razdor razširjale ta °°^Jabljale. Opomini treznih voditeljev, rev^ ..kor Karl Kautskv od prvega dne so n M°.i]e SDOznali potrebo zedinjenja, ni-*a. h • odmeva v razsajaniu bratomorne-stvo°Ja' ^e<ttem ko se ie nemško dela v-Se n_me(tseboj prepiralo in razdvajalo, so
s0 svetu poiavljale strahovite sile, ki sta KTVCe Drisilile. da se zedinijo. Te sile Drnt; imperializem zapadnih držav in j^oiaci.ia v Nemčiji.
»j mperializem zapadnih držav je naj-
fr,*** obe socialistični stranki v eno Čijj ’ . Londona je antanta stavila Nem-renar.°3--u timatum* ki ie zahteval strašni Dodv,. v.3skii tri5:)ut- Kaj storiti? Sprejeti, cev v p v6 izoolniti zahteve zmagoval-klonit; • kor se dajo izpolniti, ali pa od-Valci ir,in s *em Povzročiti spor z zmago-tev Za z9Dei;no vojno? To je bila odloči-tovp rnir al' za vojno, odločitev sve-Čija 0 zSodovinskega pomena. Vsa Nem-eai J? razdelila v dva tabora. Na ščan!,r-ani °be socialistični stranki, me-Za « .dem°kratie in katoliški cen trum hetn5v,eiem ultimatuma, na drugi strani ka ‘ nacionalisti, nemška ljudska stran-stra_, v spremstvu obeh monarhističnih straT,i .komunisti nr°d sprejemu. Na em Pa 'demokracija in mir na drugi strani na i;na 2 antanto, od katere so eni upali pa J^oaarhistično protirevolucijo, drugi a komunistično revolucijo. Demokra-
GlN. pi2>
cija ie zmagala. Sprejeli so ultimatum. Morali so ustvariti vlado, ki naj vodi politiko sporazuma z antanto. Večinski socialisti. demokratje in centrum so tvorili Wirthovo vlado. Neodvisni socialisti niso stopili v to koalicijo. Toda kljub temu so morali podpirati vlado Wirth. Kajti brez njihovih glasov ni Wirth imel večine v državnem zboru. Brez njihove podpore bi bil propadel, država bi bila padla vojaškemu monarhizmu v roke, spor z antanto bi bil postal neizogiben. Železna potreba za rešitev evropskega miru je prisilila obe socalistični stranki, korakati isto pot. V skupnem boju sta se začeli stranki zbliževati.
Toda proti politiki izpolnjevanja se je dvignila nacionalistična, monarhistična protirevolucija. Delavstvo ie videlo kako je spreminjala protirevolucija »Peichs-wehr« v svoje udano orodje, kako je pretvorila Bavarsko v svojo močno trdnjavo, kako ie organizirala svoie morilne zveze ter oboroževala prostovoljce. Delavstvo ie spoznalo nevarnost, ki je ogroževala republiko in revolucionarne pridobitve. »Nimamo časa. prepirati se med seboj: samo enotna fronta bo rešila republiko.« To spoznanje se ie rodilo v delavnemu ljudstvu. V dnevih po Kappovem nuču, v dnevih oo umoru Erzbergerja je bila enotna fronta resnica. Toda vsakokrat je prepir med strankama kai hitro podrl enotnost Tako se je utrjevala v masah zavest: »Enotna fronta je v nevarnosti, dokler nismo zopet ena stranka.« Ko je umor Rathenaua odkril vso nevarnost monarhistične zarote, je delavstvo z vso odločnostjo zahtevalo zedinjenje. In ko je pod močnim vplivom gibanja onih dni neodvisna socialistična stranka izjavila, da
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168.
Tel. int. št. 312. Ček. rač. št. 11.959. Stane mesečno 12 Din, za inozemstvo 22 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
ie pripravljena vstopiti v koalicijo, da pomaga ustvariti močne naredbe za zaščito republike in nadzorovati brezpogojno izvedbo teh naredb. tedaj je bilo premagano tudi zadnje m veliko politično nasprotje med obema strankama. Sedaj ni nič več oviralo zedinjenja.
Neodvisni _ socialisti so med vojno in Po vojni branili veliko tradicijo nemških socialistov pred vsako zablodo na desno ali na levo stran. Upali so. da bodo središče. ki bo pritegnilo nase blodeče brate ne sprno z desne, temveč tudi z leve strani. Deloma se jim je to posrečilo. Pred nekaj meseci se je priključilo neodvisnim socialistom komunistično sodelovanje, ki ie pod vodstvom Pavla Levija, prijatelja Roze Luxemburg. po zloglasnem marčnem puču izstopilo iz nemške komunistične stranke. Z neodvisnimi socialisti skupaj pa se je združilo sedai v »Zedinjeno socialistično stranko Nemčije«. Od Welsa do Levija. od desničarjev do onih mož. ki so vodili revolucijo nemških komunistov — nova stranka je zares enotna fronta nemškega proletariata. Seveda, vse. kar so neodvisni upali, se ni posrečilo: to kar ie po marčnem puču preostalo od komunistične stranke Nemčije, to ostane izven zedinjenih socialistov. Z Brandlerjem in Eberleinom, ki se rarno ob rami borita z iunkerji proti politiki izpolnjevanja, ki na Saksonskem in v Turingiji skupno z reakcijo skušata izpodriniti delavske vlade in ki delujeta s svojim demagoškim pustolovstvom proti strokovnim organizacijam v korist podjetnikov, s takimi ljudmi ie vsako skupno delovanje nemogoče. Stari Ledebour je kljub temu zastopal z mladostnim ognjem to mnenje da se neodvisni socialisti ne smejo združiti z brati na desni strani, dokler ne bodo bratje na levi strani zreli za zedinjenje: izjavil je
senci Kristusove ljubezni.
... in v mojem imenu boste trpeli...
V Ekvadorju.
ravnu-eŽ )e FK>nehal. Pod žgočimi žarki Dar??VeRa solnca se je zemlja hitro iz sem a' ^eded cesti v senci akacije, opnu opazoval domorodce pri njihovem b 'danskem počitku. Delali so na bližnji bij ?nov* Plantaži, kjer sem tudi pravkar Jer' f‘jl,rnor se me ooslali vodilni krogi sad-š0 . ke družbe na oglede. Leže ali sede PeJ*!- nekateri popevali svojo zaljubljeno tum ,lc°- dru£i Pa žvečili liste, ki dajejo 1Q1 kokain.
trgj;ročlna in utrujenost sta me nepre ».<0*na silila k snaniii a naenkrat zašli
silila k spanju, a naenkrat zasli-na cesti korake. Rada ovinka in go-
kd	Krmovja nisem od začetka videl,
hio?	'^e*e ^ez tr®00^ sem zagledal
tri t*,z ženo. ki sta poganjala pred seboj rezko otovorjene osle. Mož je bil belo-
kožec, star kakih 25 let in kakor sem pozneje zvedel. Amerikanec iz Združenih držav. Ustavil se je in me ogovoril špansko. toda videč, kako jo lomim, se je razgovoril v angleščini, v kateri sem mu prav lahko odgovarjal. Veselilo ga je. mi ie dejal, da se more razgovarjati v mate-rinščni. zato pa je tudi takoj začel delati priprave za tabor. Njegova družica, mlada. lepa, šestnajst ali sedemnajstletna dekle. mu je kreoko pomagala.
»To je vaša žena?« sem ga vprašal.
»Ne. Sem io šele kupih Toda poročim jo. ko pridem domov v države,« je odgovoril.
Kupil? Kupil si je dekle, ki je komaj sezulo otroške čeveljčke. Čeprav sem že kaj podobnega slišal mnogokrat, vendar nisem mogel verjeti, šele danes pa se mi ie nudila prilika, toda ne zadnji slučaj zločina katoliških duhovnikov.
»Da, kupil sem io pred dvema dnevoma v samostanu San Bonaventura,« je pripovedoval dalje. »Gotovo ste ga opazili na poti, ko ste potovali sem. Na levi strani ,
ceste ie. kake pol milje vstran od nje. Kako sem to zvedel? Brat mi je povedal, ki je poslal pome v države. Vedel je namreč za dve mesti, kjer je zlato, pa mi ie dal eno. Nahaja se v tukajšnji pokrajini, nekako tri dni od tod: ravno sem na potu tja. Baje bom lahko izplal zlata za 20—30 dolarjev na dan. Da pa se bratu zahvalim, sem mu delal skoro pet mesecev. Pri mo-, jem odhodu mi je pa nasvetoval, naj sl vzamem s seboj žensko ker sicer mi bo v hribih dolgočasno in žalostno. On ima tudi eno. ki jo je kupil v San Luis Obispo samostanu nedaleč od Guita. Živi žnjo že" čez dve leti. Ko se bo vrnil domov v države. kar bo čez eno leto. j0 bo popeljal s seboj in se ž nfo poročil. Da, je lepa Ža* kai se ž njima ne poročiva takoj? To ne gre. Nam ne dovolijo. Hotel sem. naj me ž njo poroče, ko sem jo kupil. Toda dejali so mi, da io imam najeto samo za eno leto. Za to tukai so zahtevali 75 dolarjev v zlatu So tudi cenejše. Imeli so jih več po 30—50 dolarjev, ki pa mi niso ugajale, so bile same Indijanke. Takoj sem jim
celo. da se ne bo udeleževat taltega enostranskega zedinjenja. Toda s pretežno večino ie strankin zbor sklenil zedinienje. ki je zedinjenje devet desetin nemškega delavstva.
Za Nemčijo ie to velikanski dogodek. Združeni socialisti so najmočnejša stranka v državi; njen vpliv se bo ojačil v državnem zboru, v vladi, pa v posameznih deželah. Nikdar pa ni bilo to bolj potrebno kakor sedaj, ko pretvarja veleindustrijski kapital pod vodstvom Stinnesa, svojo ojačeno gospodarsko moč. ki jo je dobil vsled reparacijske pogodbe s francoskimi kapitalisti, v neposredno politično moč. Meščanstvo se pripravlja na odpor. Meščanske stranke se skušajo združiti v »sodelovanju«. da ojačijo svoje postojanke za boj proti proletarskemu bloku. Boj med kapitalom in delom stopa v novo tazo.
Tudi preko nemških mei bo močno upiivalo to zedinienje. Kakor je razkol v Nemčiji razcepil internacionalo, tako jo bo zedinjenje v Nemčiji zopet ustvarilo. Posebno velikega pomena pa je to ujedi-nienje za avstrijsko delavstvo. Mi smo v vojnem času doživeli boje ki so razdvajali stranko v Nemčiji; tudi mi smo imeli svoje desničarje in svoje neodvisne socialiste. Toda kljub temu smo ostali ena stranka. Ko pa je zgodovina sama razsodila ta boi in odstranila njegove vzroke, smo popolnoma premagali nasprotja, ki so nas ločila med vojno: v bratski složnosti smo se skupno bojevali proti sovražniku. Prepričani smo. da se bo to posrečilo tudi našim sodrugom v Nemčiji. •To je naša vroča želja. Kajti njihova stvar je tudi naša stvar. Naj baranta Seipel z nami, kjerkoli hoče: prepričani smo. da pride dan ko bo naša dežela del nemške republike. k<v bo naša stranka del one velike stranke, ki se danes rodi. Živela zedinjena socialistična stranka Nemčije!
+ Klerikalci so zelo bogaboječi lju-die. Ker vedo, da ie socializem za slovensko ljudstvo toliko kakor večno pogubljenje. zato so rohneli proti njemu na shodih in po časopisih, na prižnicah in v spovednicah. Pa na vse to nič pomagalo, nasprotno. agitacija je bila to ljudje so. spoznali tega »hudiča« in našli, da nima rogov. Kai zdaj? Priznati je treba, da socializem ni nič slabega, da je to pravzaprav
neka! krščanskega. Zafo so začel! prirejati procesije za krščanski socializem. Ko se jim je po vojni posrečilo postaviti nekaj kršč. soc. organizacii. so iim pa tudi te začele rasti čez glavo — delavec pač ne more živeti od tistega kruha ki mu ga bogaboječi tovarnarji obljubljajo v nebesih. Pa klerikalci zato svojih organizacij niso razpustili (saj iih potrebujejo za štafažo!) sam,o perut; so iim postrigli, da ne bodo letale tako visoko, posebno ne do police s kruhom. Vse to ve naše obupano ročno in duševno delavstvo, pa išče pravega socializma. Bogaboječi ljudje so se ustrašili tega iskanja, oa bi radi zopet rekli, da socializma sploh ni. Ker se boje trditi to odkrito, pišejo in poročajo v Belgrad Pro-tičevemu listu- da na Slovenskem socializma ni. potem pa prav nedolžno v »Slovencu« razglašajo: »Tudi Srbi so že uvideli da na Slovenskem socializma ni. Protič n. pr. piše...« Danes nekai. jutri nekai. bq£kov se bo že prijelo. Mi pravimo da se bo prijelo marsikaterega, trajno se pa niti backi ne bodo zadovoljili brez kruha! Zato hodijo duhovniki v svoji bogaboječnosti prosit naše zaupnike, naj nikar ne prodajajo proklete knjižice »Socializem in vera«. V javnosti se pa ne upajo povedati, da ni nič vredna. Indeks ie zgubil svoi pomen- odkar zna ljudstvo samo čitati in soditi. Nikdar več ne boste imeli moči dopovedati mu. da je resnica — iz pekla.
+ V Mariboru se je vršilo 4. t. m. zborovanje mariborskih industrijcev, ki so se posvetovali o katastrofalnem stanju tovornega prometa. Med drugim so zbrani industrijci iskali vzrok v blokaški in madžarski politiki. Sprejeli so resolucijo, v kateri so s.e izrekli za smotreno tarifno politiko.
+ Zemlioradmški klub je izročil Pa-šiču resolucijo, ki jo je sklenil na seji glavnega odbora stranke. Resolucija vsebuje sledeče točke: 1. razveljavljenje na-redbe ministra za agrarno reformo z dne 4. septembra t. 1. ki se tiče agrarnih od-nošajev v Dalmaciji. 2. Ustavitev vseh agrarnih procesov, ki so sedaj v Dalmaciji na dnevnem redu. 3. Ustavitev dohodkov bivšim lastnikom. Zemljoradniški poslanca so v slučaju nepovoljnega odgovora trdno odločeni takoj odpotovati v Dalmacijo, kjer nameravajo pričeti skupno s kmeti boi zoper nasilje oblastev.
+ Kongres zemttoradniške stranke se bo vršil v Belgradu dne 27. in 28. t. m.
plačal 225 dolarjev; sedaj jo lahko obdržim tri leta. Do tedaj pa bom že v državah.«
»Zakaj oa se ž njo ne oženite kje (kugje?« sem vprašal dalje.
»Nameraval sem tako storiti danes zjutraj v Čaleru. toda tamkajšnji župnik ie v njej spoznal samostansko lastnino. Poznai jo je po tem« — pokazal mi Je znamenje na dekličina roki. Na desni roki le krtela grobo tetovirano veliko črko »B«. neizbrisljiv znak samostana, čigar lastnina je. »Ni me hotel poročiti za noben denar. Toda ko pridem domov, jo vzamem za ženo. Seveda ne bom smel iti to Pot, ko se bom vračal k morju. Francis je sedaj s tem zadovoljna, čeprav se je od začetka silno vpirala. Sai ie sfanatizirana .sužnja. Sprva še slišati ni hotela o um Baje bi jo prekleli, česar se je naiboli bala. Sedaj pa že odjenjuje. Gori v hribih jo naučim angleško, da bo mogla, ko prideva v ljubljeno domovino, z ljudmi govorit:. Toda verujte mi. ona in jaz bova govorila — o če™ si Pa lahko mislite.«
^ To je bil en slučai. ki je hotel, da je
prišla uboga dekle v roke dobrega, vest-
nega človeka, čigar vest in poštenje sta se uprla zločinu, vrednega samo katoli-
škega duhovna tamošnjih krajev.
V drugih slučajih — bilo jih je še šest, ki sem jih videl na lastne oči — niso bile žrtve katoliškega suženjstva tako srečne. Prišle so v reke možem, sodeč jih po njihovih besedah, ki niso poznali najnavad-nejšega človeškega čustva, pravim izrodkom človeštva. Zlatokopi so z malimi izjemami surovi, brezvestni ljudje, njihovo težko, samostansko življenje v gorah ali puščavah, napravi iz njih živali, hujše od zveri.
Dekleta ki jih tako vzgajajo po samostanih so navadno sirote, ki so jih bodisi matere enostavno popustile, ali pa so jim starši umrli v zgodnji mladosti. Tamkajšnji samostani se zanimajo za take mladenke jih uče in pripravljajo na njihove poznejše naloge. Skoro vse so zaznamovane z neizbrisljivim žigom samostana. z žigom sramu in ponižanja.
(Doživel v 1. 1912.—13.)
*F VprašanjeSralfcvKa
zopet na dnevni red. Vlada ie spi0h
za kraljeviča najhuiso	hiše Kralj
more zadeti kot elana vladarske
se bo najbrž strinjal s predlogo	jjn0
sopisje piše namreč v tem smisl. P .§ej0i
pa vladno. Nekateri vladna čas P ,-e_
da ima Pašič zaradi tega aoe^L. n;egove viča Jurija, ker ni hotel poročiti njeg
hC£r+ Nikola Princip je objavil v zagreb^ ških listih poslano, v katerem1°. ja§i-proti temu. da izhaja v Subotici ! y sovski list ood naslovom »Prinap • ^ svojem poslanem pravi, da ne	boril
ti ti spomin svojega brata, ki se - q proti režimu, katerega sedaj Bremeni« tudi jugofašisti. Ce ne bodo> sd	.
naslova svoiega lista, da bo nast
ni im sodnijsko.	. Ustnike
+ Finančni minister ie za ^ zopet dovolil kredit v znesku 1 nov kron. Kreditov za vojaštvo K
^zmanjkati.	,	..	Mad*
+ Iz	Subotice je pobegnil	na	.
žarsko dr. Velgv. ki je bil v zJ1‘ul,e. £e. pa žarskem procesu obsoien na o le ^ se ie nahajal zaradi slabega zdra strogim policijskim nadzorstvom-.ie pobegnil že v soboto, za njego„, slučaj so zvedeli šele v nedeljo zjutraj, je izzval v Subotici veliko senza■ unsK* + V Banatu rešuje naša m run komisija cerkveno-šolska VPTAS .	^ t.
+ V Kumanovem se bo vrs ^ t. m.	veliko	defiiiranje naše arina	•	t ^
m.	velike	cerkvene ceremonije.	v
pa	bodo	svečano ustoličili	siu-
Peči. Kakor je razvidno tudi iz juh°v'
čaja. koraka vojaštvo skupn°Hnost teITl ščino, samo da je ljudska neve
večja.	.	:i	Ha ne -Z
-f Kerna! paša se ie izjav.1\.j prej miroval, dokler ne bo ocj ^
Grkov, katere meni odstrani*1 še pred pričetkom zime.	pre^ ‘
+ V Tračni je pričelo d«1 valstvo s pokolji Turkov. o-rške °*°~ + Turške čete so zasedle s ke: Hios. Samos in Mitilene. ^ja na-+ Carigrajska vlada je 0 naročila cionalno vlado v Angori. da _
vsem turškim poslaništvom ^kon* toin naj predajo svoje posle z ^ angorske vlade.	..	in	tur^1
+ Konferenci zavezniški« Orisosto' generalov v Mudaniji ne b<?7?likj gla^111 vali zastopniki časopisov. R.ie stan bo sam izdajal poročila- ^ejj0v. H. renca v Mudaniji ne bo žela us" kon1®' zelo radi verjamemo. Skoro v j^alovi*e' renče dosedaj so se namreč Državniki so obdarjeni s slepo r0nine + V Bukarešti dovršujejo' unSKe-priprave za svečano kronanje^. en vr ga kralja. Zgradili so že tudi po viljon, v katerem bo sprejema „ lin^e' ne posameznih občin iz cele	tega
Število teh bo znašalo 10.000. 0jrled<f so zgradili še posebno fr^^pričaki1^ vanie armade, ki bo defilirala. jn0zefl*' ogromno število novinarjev	prte10
stva. Jugoslovanskih novinarje jj p. okoli 50. Proslava se bo PrlC® sjco t. m. Pomilujemo ubogo rum stvo. ki bo plačalo za naveden ^ ySeg več sto milijonov, ne da bi im	spa'
tega le trohico koristi. Le kda.i dstvo-metovalo rumunsko delavno	^
+ Madžarska vlada se je ,^0slaVIf' prijateljsko politiko napram j,upil ..
+ iz Rima poročajo da.J v0jaški dni PaSICev sin Rade 2“^. je uniform v Rimu. Kakor ie zn sinU stari PaŠič preskrbeti svo^m*
Večkrat 'rasna nabavila. Uri katerih sta zaslužila oče in sin ogromne vsote. Pa zakai bi jih tudi ne? Saj je stari Pasic — ministrski predsednik... Kaj pomeni pri >jas ministrski predsednik, pa ve menda ze vsak otrok.
+ V Italiji je pokazal kongres socialistične stranke, kako različna so mne-ma v stranki. O položaju laške socialistične stranke srno že veliko pisali, pisali fea^smo tudi o fašistih, ki so povročili v • ,avPai}arhijo pojavljajočo se tudi v socialističnih vrstah. Za predlog, naj ostane stranka edinstvena, ie glasovalo okoli 30 s°d glasov. Predlog pa je propadel z okoli 3000 glasovi, ker se je izrekla ve-cma za disciplino v stranki, ki je seveda nekaj čisto drugega kot na ie o p o -21 c i j a.
+ Stavka hišnih posestnikov na Du-“ahsefe 31. m. m. žalostno končala. Do-se£*i niso ničesar. Stavkali so s tem da zaprli hišna vrata, pogasnili luči ter aprlj vodovode.
+V Pragi so otvorili »ruski institut« ',a kulturno zbliževanje Rusije s Ceško-°vašk0. V institutu sodelujejo najboljši uski ;n češki kulturni delavci.
nirv. P°i«sk! minister trgovine in pro-^tras^ur8'er> bo odšel okoli 15. t. m.
Moskvo v svrho poljsko-sovjetske trgovinske pogodbe.
Se "h ^araoi nemirov v vzhodni Galiciji i.. Dr°.glasila poljska vlada v nekaterih PO'
zaradi tega. ker so se pojavile v feb 'drža- ? Preselila se je stafoznana, vsled so-
_ _	___• x— i« je i .1 „ ^ ~: tt________________• t? ^ „ n: • ____________1 ^ t-; r.*-J	~	~	^	i----3
ni	Drebi sod za umore, rop. požigamo.	Prišlo je namreč do krvavih ne-
10v med Poljaki in Ukrajinci.
r iT ^anse-n ie objavil rezultate ev-ske sanitarne konference v Varšavi, 2vfe 'e vršila v prisotnosti zastopnikov Piam6 narcjdov. Iz teh rezultatov posne-30 rtvr-^a *ansb;o *ej° zbolelo v Rusiji bonov ljudi na pegastem tifusu. 10
milo n°V na tzkv. španski bolezni in 2 jev -pH^'/13 kugi in koleri. Smrtnih sluča-vast nai.več pri ljudeh, bolnih na pe-Bole?11' jegariu. in sicer nad tri milijone.
zni še niso ponehale, pa obstoji ne-P0[^?sk da se bodo razširile v Romunijo, Nan °' .°'dtod pa v ostalo Evropo. Dr.
Pozval vse evropske vlade na
°rambno delo.
v	poročajo,	da je odpotoval
•• raaan. namestnik sovjetskega komisar-x Za zunanje zadeve.v Angorp. kamor je °dšel iz Smirne Kemal paša, g Centralni odbor ukrajinskega Rde-Uo u križa ie poslal v Malo Azijo sanitet-. komisijo, ki bo prožila pomoč ranje-■m turškim vojakom.
, ~K Sovjetska vlada je že tretjič posla-, 3-ngleški vladi protestno noto proti žalitvi Dardanel, j. . + Iz Odese javljajo, da se priprav-9 ruske vojne ladje najdaljši pohod.
,	+ V Teheranu je priredila »Teheran-
ka trgovska komora« na čast ruskemu kovinskemu zastopniku Sumjackomu anket. kateremu so prisostovali tudi čla-‘ perzijskega parlamenta. Predsednik oerzijskega parlamenta je naglaševal veko važnost bodočih sovjetsko-perzijskih
°dnošajev.
,	+_ Francosko časopisje ostro obsoja
^clgrajsko vlado, ki je pričela v zadnjem pSU kolebati med Anglijo in Francijo.
ravi da se je izkazalo naše zunanje mi-^ls^stv° zelo nehvaležno proti francoski iadi. ki je pripomogla po svetovni vojni rbiji c}0 ekonomskega in moralnega preporoda.
'4- »Journal Officiel« objavlja vladni
ukaz, vlad
s katerim prepoveduje francoska
vah pri živine različne bolezni. Uvoz go veje živine pa se dovoljuje, vendar samo po morju.
©irtsvnsi vesti.
Kdor išče, najde. V sredo 4. t. m. se je vršila pri kasacijskem sodišču v Zagrebu zaključna razprava o tožbi gosp. Albina Prepeluha proti sodrugu Zv. Ber-notu zaradi žaljenja časti. Spor je trajal skoro celo leto, kajti že lani 12. oktobra 1921 je izšel v »Ljudskem Glasu« uvodnik »Politično lopovstvo«, zaradi katerega je g. Prepeluh tožil. Spor je bil pravzaprav rešen že pri okrožnem sodišču, ki je sodr. Bernota le deloma obsodilo, v glavnem mu pa dalo prav in mu prisodilo samo 1000 K globe, dočim zahteva paragraf zapor od 6 mesecev do 1 lota. Vendar sta se oba pritožila na kasacijsko sodišče, ki je s. Bernota popolnoma oprostilo, ker se mu je posrečil dokaz resnice, tožitelja pa obsodilo na plačilo vseh pravdnih stroškov.
Kako moramo vojni invalidi posnemati egiptovske cigane. Podpisani sem stanoval v Slov. Bistrici. Od tam so me poslali v Strnišče v begunski tabor, od tu na Dolenjsko od tam zopet na Gorenjsko v Sangrad pri Cerkljah. Komaj sem si primerno uredil borno stanovanje, so me zopet poslali — v Pšenično pobeg. Končno so me oritirali v občino Sv. Jurij pri Kraniu. kjer sem si moral iskati stanovanje. Škandal je. da nima država toliko volje in upliva. da bi 100% invalidu poskrbela stanovanje na svoje stroške. G. dr. Goršič, čas bi bil. da za reveže nekaj storite. saj jeste tudi vi naš beraški kruh. — 100% invalid Martin Papež. Sv. Jurij pri Kranju št. 48.
Zaradi težav pri nabavi kuriva In razsvetljave se skrčijo v zimski dobi 1922.123., t. j. od 16. oktobra do 31. marca 1923 uradne ure pri poštnih uradih z brzojavom in telefonom na 6 oziroma 5 ur. pri manjših uradih pa na 4 ure. Uradne ure pri ljubljanski in mariborski glavni in kolodvorski pošti, pri poštnih uradih v Celju, Ptuju. Novem mestu. Kranju, Zidanem mostu. Tržiču in Gorenji Radgoni, Črni pri Prevaljah, Hrastniku. Jesenicah, na Gor. Mežici, Prevaljah in Trbovljah 1 in 2 ostaneio neizpremenjena. Uradne ure ob nedeljah in praznikih se ne izpre-mene. Iz pregleda, ki je razobešen na vsakem poštnem uradu, so razvidne uradne ure dotičnega urada.
Društvo »Vrtnarska šola« ima izredni občni zbor v Kranju dne 8. t. m.
Brodska tovarna ie tako preuredila svoje naprave, da bo odslej naprei lahko popravila mesečno 300 tovornih vagonov.
Meine straže ob madžarski meji imajo zadnje čase precei sreče. Dnevno zalotijo tihotapce obeh spolov, ki tihotapijo valuto.
Ljubljana.
Zveza fndustrijcev v Ljubljani priredi v petek dne 6. t. m. ob 10.15 uri predpoldne v veliki dvorani hotela Union veliko manifestacijsko zborovanje, na katerem se bo ^ razpravljalo o nevzdržnih razmerah o železniškem tovornem prometu, osobito na progah direkcije državnih železnic v Zagrebu.
Slovenskega zdravniškega društva 5. izredni občni zbor se vrši 12. t. m. ob . 16.30 v mestni posvetovalnici. Spored: !
1. Poročilo odbora. 2. Volitev članov po- i krajinskega zdravstvenega sveta. 3. Vo-
lidnosti in reelnosti splošno poznana tvrdka Gričar & Mejač, trgovina z izgotovljenimi oblekami za moške, dame in otroke, iz Prešernove ulice v Š e 1 e n -burgovo ulico štev. 3, na vogalu Knafljeve ulice.
Vestnik Svobode.
Šoštanj. Na podlagi sklepa odbora tukajšnje podružnice »Svobode«, poziv-! Ijamo vse sodruge člane in članice, kate-] ri se hočejo udeležiti vsedelavskega zle-i ta v Marboru 1. 1923., da začno vlagati i tedenske, odnosno mesečne prispevke v i društveno hranilnico »Svobode«. V to | svrho je izvoljen hranilnični odsek, kate-| ri uraduje vsako nedeijo od 8. do 10. do-| poldne v tajništvu (gostilna Toter I. nad-| stropje). — Odbor »Svobode«, Šoštanj.
I . »Naprej« je Ksi, ki vam podaja res-j nično sliko delavskega gibanja po svetu, j Prinaša politične in znanstvene članke, j stat stike, opise krajev itd. »Naprej« le j Ost. ki širi zdravo socialistično znanje med slovenskim delavstvom. Širite ga!
—_________________________^  .M	,,, ,, , hl,	n—
Strankin znak velja 5 Din komad. Kdor ga še nima, naj ga takoj naroči pri našem tajništvu.
= Vrednost denarja. 1 dolar velja 53.50 Din 1 francoski frank 4.80 Din. 1 11-la 2.6S Din. 1 češka krona 2 Din, 100 nemških mark 3.20 Din, 100 avstrijskih kron pa 9 par. V Curthu velja 100 naših kron 1.92 švicarskih frankov.
Politična orientacija.
»Proč s politiko!« vpijejo nekateri. To vpijejo radi tega. ker jim zdrava politika socialistične stranke kvari osebni interes. Politično se ti gospodi ne morejo udejstvovati ker so eni na slabem glasu iz preteklosti, drugim pa vlada s svojimi reakcionarnimi zakoni onemogočuje politično delovanje. Toda udejstvovati se ho-: čeio in nanenjajo vse sile. poskušajo vse mogoče diplomatične trike. Njih namen ie dobiti moč. Zavedajo se pa. da poseduje moč edino delavno ljudstvo, zato mu na-, stavljajo zanjke, kakor pajki muham.
Razmišljujmo to vprašanje. Spominjam se časa, ko nismo imeli razprtij v vrstah delavnega ljudstva, kljub temu da smo bili različnega mnenja. Vsi smo stremeli za enim ciljem — osvoboditvijo človeštva. Ta cilj ie bil zdrav, to delo je bilo mogočno in vsi nasprotniki proletarske mase so trepetali, ker so videli njeno enotno fronto.
Nastopile so čudne razmere. Nastala je desna in leva. Na levici so bili mladiči — kakor so iih starini imenovali — oni so bili navdušeni za krvavo revolucijo. Ljudje dejanja so bili to. Delali so in učili proI pagrrali svoja načela in masa. katera ie bila takrat še enotna vsai do cilju ie de loma vedela njihovim lepim besedarm Umevno je to in nič čudnega; marsikateri človek, ki m par dni jedel. bo šel za nnim kateri mu obljubuje kruh takoj ne na onim. kateri pravi, da si ga mora prej ort
boritt Če oba »rešitelja« preštudiramo vidimo, da prvi laze drugi pa govori Ss-mco. Laz pa je prvi trenutek lepa in lepa bodočnost upliva na onega knw krotiti samega sebe. Zatjfe ^veclnaT j. preče, tisočev lačnih želodcev za ?až-njivci frazerii.	cv	za	iaz
ŠKffidS.'* kar » ie moralo «0-
ada uvoz živine iz Češkoslovaške. Ju- litev upravnega odbora jugoslovanskega I diti Ekstremisti, katera k 'G n.10 zf-Flavije. Madžarske to RmmnUe. to pa i tekarslc«, društva. 4. Sludainostt	i popularnim
raKfrvrm ol«.' Se nko Mefi oW ngamožje, Najprej so se ločili od »social-Datriotov«. Nastopili so v volilni kompa-nji in odnesli lepe uspehe. Veselil sem se in z menoj marsikak tkzv. »desničar«, vemu ne. saj spoštujemo vsakega, kateri nam hoče pravice priboriti in če je to sam * ašič! Toda zgodilo se je nekai drugega.
Beseda je lažja ne?o dejanje. Pest kapitalizma je udarila po hudi misli krvavega komunizma. Nastopile so puške (slu-^ Zal°ška cesta!), ječe in strašne ob-Vsi tisti, kateri so poprej toliko govorili so se ustrašili in se zgubili. Pastirji so odšli in ovce so ostale brez voditelja. Marsikateri proletarec ie trpel za svoje prepričanje.
Reakcija se je hudo maščevala. Pa tudj prebrisana je bila pri uničevanju onega, kar smo desetletja ustvarjali. Komunizem je zgmil s pozornice javnosti.
Takozvani »desničarji« so ostali pri cepljenju stranke v silni manjšini. Nikak-snega ugleda niso imeli. Niti lastni voditelji med svojimi pristaši. Mnogo truda je stalo, predno smo očistili stranko. Ustvarili smo politično stranko zdrave ideje, katera naj bi ozdravila globoke rane delavstva. Ta stranka je postala mogočna z lastnim delom in s poštenostjo. Marsikak zaslepljenec je spoznal svoja kriva pota ffl je vstopil v njo. ki praktično ustvarja enotno fronto.
Uvodoma sem trdil, da posamezniki iščejo kariere na račun delavstva. Ničesar nismo rekli, vsai oni. ki smo čutili res proletarsko, ko smo videli močno komunistično stranko. Toda sedaj pa govorimo drugače. Komunistično stranko vodijo pod firmo nezavisnosti nekomunisti, ki iščejo
KoriSvi. o rez stciairovrca: m ttc rarajaic
»Delavske novice«. Stefanovič pa vodi hud boj za »enotno fronto« proletariata. Mi se samo čudimo njegovi plitkosti. Enotna fronta ie tu. Sai so vendar komunisti organizirani skupno s socialisti. Te organizacije so dosegle več uspehov kot pa Stefanovič za rudarje. Rudarji niso enotno organizirani, kovinarji pa so. Ne bomo zgubljali besed. Jasno je in dokazano, da so fraze silno veliko škodovale. Proti temu se borimo. Ker mi nočemo frazerstva. ampak trezno delo. se nam gabi Štefanovičevo frazerstvo, ki nima drugega cilja, kot da koristi samemu sebi.
Študirajte politiko, brez političnega udejstvovanja! Ne boste uspeli! Mi uganjamo politiko, ker mora biti. Če delavec ne bo politik, bo tepen, kakor je že bil, ker bo politiko uganjal buržui na račun delavčev. Politika je gospodarstvo, in gospodarstvo je v ozki zvezi z našimi želodci. Kisli pa bi bili obrazi, če bi bil želodec prazen. Očitali so faloterije. Videli smo jih in jih odrezali. Ko so pa spoznali, da smo zdravi, pa lažejo, samo da sebe obdržijo, za druge se pa ne brigajo. Laž pa jih ie že ubila. Prepričan sem, da bo resnica zmagala nad lažjo, ker že zmaguje. Vsak. kdor misli, ie spoznal. Kdor dela. bo užival. Mi delamo. Naše organizacije in njih konsolidacija priča to.
To sem napisal, ker vidim, da so politiki. ki nočejo politike. Odvračajo one, kateri niso poučeni. Premišljujmo, pa bomo videli, da smo enotni po življenskih potrebah, po preganjanju, po interesu, samo v organizaciji nismo, deloma, ker se upirajo oni, katere boli kontrola delavcev nad politiko.
TTrnrrrnrarnTO ser mr,pl5rt^orS
delavce in delavski interes. Stefanovič pa tudi svoj osebni, če bi zaslep J ne bilo. bi umrl. Mi smo oa ugamah po tiko in io bomo Kdor nezakrmkaino tiko uganja je močan oo pristaših * jah.	,
Naša politična orientacija je., aal vrnemo puškine cevi od lastnin te
streljamo proti kapitalizmu. Nočemo preteklosti ampak jasno bodocn • enotnosti ie moč. Ko bomo vsi to bomo tudi vedeli, kaj je laž in kaii ca. To je politična orientacija dela
Hronos.
Odgovorni urednik: Anton Podbevšek. Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. S Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani. ^
....... Milili ULICI SEj
Bas REClSTEDVAhfl ZJDHDOS 2 0MEJE.10 ZAVEZO '=t33 TISKOVINE ZA SOLE, ŽUPANSTVA IN URADE. NAJMO©«*' NEJSG PLAKATE IN VABIL*
ZA SHODE IN VESELICE
LETNE ZAKLJUČKE
NAJMODERNEJŠA UREDBA TISKANJE ČASOPISOV, KNJ«»»
BROŠUR ITD. '' .H STEREOTIPIH. LITOSRAFM
Med
zajamčeno pristen, točen ima na prodaj sodrug v manjši množini 1 kg po K 130, v večji pa po K 120. Naslov v upravi našega lista.
BLUZE,
spodnja krila, predpasniki, stezniki najceneje pri:
a. Sinkovič nasi. K. SOSS,
t-lubljana, Mestni trg 19.
Razno perilo
za dame, gospode in deco
priporoča tvrdka
A, & E. Skabernč
Ljubljana, Mestni trs 10*
Iščem mesta kot
v kakem večjem podjetju. Sem popolnoma vešč v manufakturni, špecerijski in železninskl stroki Znam pridobivati odjemalce. Sedaj sem nameščen v večji trgovini mešane stroke kot poslovodja.
Naslov pod .uljuden in zanesliiv* poštno ležeče Litija.
5TAA1.P11 ir
ANT.ČERNEf\1'
IJUBlJAlSrA ~
Naročajte „NAPREJ“
2000 m
8 do 10 zidarjev za ometna dela v Ljubljani, približ°°
išče za takoj:
„Slograd“, Ljubljana, Sp. Šišk®
r, z. z o. z.
V LJUBLJANI, Dunajska cesta 83 (»BALKAN )
O
t>
Deželni pridelki, žito, mlevski izdelki vseh vrst. — Kolonijalno špecerijsko blago', spirituose, mast, slanina, mesni  ---------  —	.	izdelki.	-	-	----
Telefon 366. Brzojavni naslov: Nakupovalna Ljubija08, Čekovni račun Stev. 10.478.
I
LJUBLJANA, Prešernova ulica it. 59, v lastnem poslopju.
Brzojavni naslov: KREDIT LJUBLJANA. . Telefon II. 4® >« «7.
Obrestovanje vlog, na^U.{!
in prodaja vsakovrstu
vrednostnih papirjev, de in valut, borzna naročuj predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in	.
menic ter kuponov, na** v tu- in inozemstvo,
deposits itd.