Izhaja v Celovcu — Erschelnungsort Klagenfurt
9oltnl urad 9021 Celovec — Verlagsposiamt 9021 Klagenfurt
Posamezni Izvod 1,30 Sil., mesečna naročnina 5 Šilingov
V/' '
P. b. b.
VABILO
Ob 25. obletnici izseljevanja koroških Slovencev bo
v nedeljo, dne 23. aprila 1967 ob 14.30 uri
v veliki dvorani Doma glasbe v Celovcu
spominska ptosHaoa
z govori, pevskim nastopom in recitacijami, na katero vljudno vabimo vse naše rojake.
Vstopnice so v predprodaji pri krajevnih SPD in v knjigarni .Naša knjiga" v Celovcu, Wulfengasse. Prireditveni odbor
MED AVSTRIJO IN JUGOSLAVIJO:
Nadaljnje zboljšanje odnosov in sodelovanja
Prejšnji teden je bival vicekander in minister za trgovino, obrt in industrijo dr. Fritz B o c k na štiridnevnem uradnem obisku v Jugoslaviji, kjer je bil gost podpredsednika zveznega izvršnega sveta Jakova Blaževiča. Z vodilnimi jugoslovanskimi predstavniki je vodil vicekanc-ler Bock razgovore predvsem o vprašanjih gospodarskega sodelovanja, ogledal si je razne gospodarske objekte in druge zanimivosti, na daljši prisrčen razgovor pa ga je sprejel tudi predsednik SFR Jugoslavije Josip Broz Tito. Rezultate obiska so na obeh straneh ocenili zelo ugodno.
Petindvaj setletnica
izseljevanja koroških Slovencev	\j'
Danes je 14. april. Dan v aprilu, kot je mnogo drugih.
Tudi takrat je bil dan v aprilu. Prav tako 14. april, vendar ne tak, kot je mnogo drugih.
Bil je 14. april 1942.
Zgodovina našega ljudstva pozna mnoge dneve, ki so se globoko vtisnili v zavest posameznikov in skupnosti. Dogodki, ki so se odigravali ob takih dnevih, so v marsikaterem primeru morda že davno zgubili na tvojem prvotnem pomenu; čas s svojim neustavljivim razvojem je ustvaril nove vrednote. Toda ostal je spomin, tisti nepogrešljivi registrator davnih in novejših pojavov, iz katerih je sestavljen mozaik zgodovine. Tudi naše narodno življenje beleži vrsto takih dogodkov, na katere se spomin pre-naša iz roda v rod in bo ostal živ še bodočim pokolenjem.
Dan posebnega pomena in spomina v zgodovini koroških Slovencev pa je nedvomno 14. april 1942. Celo za ljudstvo, ki je skozi desetletja doživljalo najrazličnejše preizkušnje ter bilo vajeno udarcev in krivic, je kakor blisk z jasnega neba odjeknilo neizprosno povelje: Izginite, tukaj ni več prostora za vas! Zato nihče ni mogel prav dojeti, kaj se dogaja, ko je tragedija 14. aprila nenadoma posegla v usodo posameznih družin. Namen in obseg zločinske izselitve sta postala jasna šele v zbirnem tabo-rtšču na Zrelski cesti v Celovcu, kjer so skozi dva dni od jutra do večera dovažali zavedne slovenske družine iz Zilje, iz Roža, z Gur in iz Podjune. Ko je v noči od 15. na 16. april odpeljal vlak proti severu, so bile kakor se nikdar prej zastopane prav vse slovenske vasi od Brda do Pliberka, od visokih Kostanj in Djekš pa do kapelških grabnov ter selskih in plajber-skih rut. Takrat je postalo vsakomur jasno, da je napočil trenutek *dokončne rešitve koroškega vprašanja«, kakor so si jo nemški nacionalisti zamislili in jo začeli načrtno pripravljati že desetletja prej.
Vendar so se ušteli, ko so mislili, da je usoda koroških Slovencev zapečatena.
•	Čeprav so bile slovenske organizacije izropane in razpuščene, njihovi funkcionarji ter vsi izobraženci pa v zaporih ali izgnani;
•	čeprav je bilo več sto slovenskih družin izseljenih, na njihovih zaplenjenih posestvih pa so se šopirili domači priganjači nacizma ali posebej v ta namen naseljeni tujci;
•	čeprav je bila slovenska beseda prepovedana celo v družinskem krogu ter je na vsakem koraku grozila nevarnost novih krivic in nasilja, naše ljudstvo tudi v tej strašni preizkušnji ni klonilo. Nasprotno: krivica le vžigala pogum, nasilje je rodilo odpor. Marsikateri preprosti človek, vse življenje vzgajan v duhu pokornosti, je takrat postal junak ter se je v lej ali oni obliki vključil v boj za pravico in svobodo.
In glas o tem junaškem uporu je kmalu segel tudi v zapore in tabo-rTsča, kjer je med priporniki vzplamenela in se sirila nezlomljiva življenjska sila.
Od takratnih dogodkov je minilo četrt stoletja in časovna odmaknjenost vsekakor omogoča, da ob lastni oceni in na podlagi dokumentov lahko stvarno presodimo čas, ki smo ga doživljali pred petindvajsetimi leti. Nikakor pa to ne pomeni, da smemo takratne dogodke enostavno izpisati iz spomina.
Danes pogosto slišimo o »nepremagani preteklosti« in tudi niso redki pj-asovi tistih, ki bi to preteklost najraje premagali s tem, da bi pod njo Potegnili debelo črto. Gotovo ni naključje, da so najglasnejši zagovorniki iškega obračuna predvsem ljudje, ki so po svoji miselnosti še vedno zakoreninjeni ravno v tisti preteklosti, katere dejanja bi bilo po njihovem vinenju treba pozabiti. Zato premagovanje preteklosti ne more in ne sme blti v pozabljanju, marveč nasprotno v čuvanju in stalnem obujanju spojina, predvsem pa v spoznavanju bistva preteklosti, ker le tako bo mo-Z°če zagotoviti, da se ta preteklost v eni ali drugi obliki nikdar več ne b° rnogla ponoviti.
Prav iz tega spoznanja se koroški Slovenci zavestno spominjamo 14. aPrila 1942 in hočemo spomin na zločinsko izseljevanje ohraniti živ tudi med mladino, ki sama ni doživljala tistih časov. Vedno spet ji hočemo povedati, da so bili njeni starši preganjani samo zaradi tega, ker se niso oteli izneveriti lastnemu narodu, ker niso hoteli zatajiti svojega materine-?.a jezika. Vzgajati pa jo hočemo tudi v zavesti, da je mirno sožitje med ljudmi in narodi možno le ob medsebojnem razumevanju in spoštovanju.
Pri tem pa moramo izrecno poudariti, da naša pripravljenost na mir-n° sožitje nikakor ne pomeni, da se hočemo odpovedati pravicam, ki smo Si jih priborili z našim trpljenjem in našim bojem v dobi nacizma. Med-Sebojno razumevanje in spoštovanje med dvema narodoma, ki živita v {kupni domovini, se bo uspešno razvijalo in rodilo sadove pač le tedaj, Ce se bosta medsebojno oplajala in bogatila v posesti vsestranske enakopravnosti in v zavesti resnične enakovrednosti. Kam lahko privede polivka Zapostavljanja in zatiranja naroda po narodu, nam dovolj zgovorno azejo dogodki pred petindvajsetimi leti. Zato je dolžnost vseh, da skupno *}e Slede na narodnost in jezik pravočasno poskrbimo, da se nikdar več ne 0 ponovila tragedija, kot smo jo doživeli 14. aprila 1942.
Ob zaključku uradnega obiska je bilo objavljeno skupno sporočilo, v katerem je rečeno, da so v pogovorih obravnavali možnosti glede povečanja blagovne menjave, industrijske kooperacije ter skupnega nastopa avstrijskih in jugoslovanskih podjetij na tretjih trgih. Posebej so razpravljali o gradnji hidroenergetskega in plovnega sistema „Djerdap”, ki so ga ocenili kot najugodnejši pogoj za razvoj prometa na Donavi. Z jugoslovanske strani so naglasili prizadevanja, da bi pri financiranju tega projekta zagotovili ustrezen delež obrežnih držav, medtem ko so bile z avstrijske strani nakazane možnosti sodelovanja avstrijske industrije pri dobavi investicijske opreme. Prav tako so med razgovori opozorili na možnosti sodelovanja pri načrtovanju in graditvi centralnih vodov za zemeljski plin ter na možnost razvijanja turističnega prometa.
Nadalje so razgovarjali o možnostih sodelovanja Jugoslavije z organizacijo EFTA, katere član je Avstrija, kakor tudi o vprašanjih v zvezi z organizacijo GATT, pri čemer je bila izražena obojestranska želja po tesnih medsebojnih stikih ter poudarjena pomen in potreba obeh dežel v okviru gospodarske
komisije OZN za Evropo. Pri tem sta se Avstrija in Jugoslavija strinjali s cilji in pomenom sklicanja druge konference OZN za trgovino in razvoj.
Na področju bilateralnih odnosov so se dogovorili, da bo avsfrij-
sko-jugoslovanski sporazum o trgovini, ki sta ga sklenili leta 1948, kmalu zamenjan z novim dolgoročnim sporazumom. Obravnavali pa so tudi druge konkretne probleme, o katerih se bodo nadalje pogajali izvedenci obeh dežel.
Končno je v sporočilu poudarjeno, da sta obe strani izrazili prepričanje, da pomeni obisk avstrijskega vicekanclerja, do katerega je prišlo neposredno po obisku predsednika Tita v Avstriji, pozitivno nadaljevanje stikov obeh dežel za nadaljnje zboljšanje odnosov dobrih sosedov in prijateljev.
Načrtovanje za boljšo bodočnost
Na povabilo SPD se je na Dunaju začelo veliko posvetovanje priznanih strokovnjakov z vseh področij gospodarstva, ki bodo v večtedenskih razpravah proučili trenutni položaj avstrijskega 'gospodarstva in nakazali smernice za izdelavo posebnega gospodarskega programa, katerega pripravlja SPD pod geslom »Načrtovanje za boljšo bodočnost«. Uvodnega zasedanja se je u-deležilo nad 200 izvedencev, med njimi predstavniki delavskih zbornic in sindikatov, ravnatelji velikih podjetij podržavljene industrije in privatnega gospodarstva, predstav-^ niki elektrogospodarstva in bančništva.
O pomenu in namenu tega posvetovanja je govoril predsednik SPD državni poslanec dr. Kreisky, ki je poudaril, da je Avstriji nujno potrebno gospodarsko načrtovanje, ki mora obsegati dolgoročne načrte, izdelane po načelih nove tehnike v obravnavanju družbenih problemov.
Nujnost takega dolgoročnega načrtovanja so uvidele že skoraj vse države, toliko bolj pa je tako načrtovanje potrebno majhni državi, kot je Avstrija.
Na podlagi zaključkov, ki jih bodo na svojih posvetovanjih izdelali strokovnjaki, bo SPD pripravila poseben strukturnopolitični program za Avstrijo, ki ga bo predložila javnosti iz prepričanja, da »se je široka javna razprava o aktualnih vprašanjih gospodarstva že vse predolgo zavlačevala«.
Amerika na zatožni klopi
mednarodnega sodišča za vojne zločine
Vedno bolj se bliža dan, ko se bo v Parizu sestalo mednarodno sodišče za vojne zločine, ki bo v času od 26. aprila do meseca maja raziskovalo, če in v kakšni meri je ameriška vojna v Vietnamu v nasprotju z mednarodnim pravom. Pobudo za to preiskavo je dal znani angleški filozof in borec za mir Bertrand Russell, ki je hkrati tudi častni predsednik sodišča; delovni predsednik bo francoski književnik Jean-Paul-Sartre, sejam pa bo predsedoval jugoslovanski pravnik in zgodovinar Vladimir Dedijer.
Predstavniki mednarodnega sodišča so sporočili, da pri zasedanju v Parizu ne bo šlo za pravi proces, marveč za neke vrste preiskavo, pri kateri bodo razsodili o dveh glavnih vprašanjih:
■ Ali je Amerika s svojimi zavezniki v vietnamski vojni izvršila napadalna dejanja v smislu mednarodnega prava?
* Ali so bili bombardirani izključno civilni objekti (bolnišnice, šole, sanatoriji itd.) in v kakšnem obsegu?
Sodišče bo presojalo dejstva na podlagi pričanj in na podlagi preiskave svoje skupine pravnikov, zdravnikov in druqih specialistov, ki so obiskali Vietnam.
Priprave tega sodišča povzročajo med odqovornimi ameriškimi voditelji veliko nervozo. Prav tako pa jih spravlia iz ravnotežja tudi če-dalie širši obseg protiameriškeqa vzdušja širom po svetu, kjer povsod
vedno bolj odločno protestirajo proti umazani vojni v Vietnamu. Zgovoren primer tega vzdušja je doživel ameriški podpredsednik Humphrey med svojim nedavnim obiskom v zahodni Evropi, ob koncu minulega tedna pa je prišlo do velikih protestnih demonstracij tudi v New Yorku in 30 drugih ameriških mestih.
Spričo tega vzdušja je povsem razumljivo, da ugled predsednika Johnsona v ameriški javnosti nevarno pada.
Kongres koroške SP0
V soboto in nedeljo bo v celovškem Domu glasbe zasedal redni kongres koroške SPD, katerega se bo udeležilo skupno 439 delegatov iz vseh predelov dežele.
Vodstvo stranke bo predložilo kongresu obširno delovno poročilo za dobo od zadnjega kongresa, ki je bil meseca maja 1965. Predsednik koroške SPD deželni glavar Sima bo govoril „o delovanju socialistov za Koroško", medtem ko bo imel glavni referat novi predsednik Socialistične stranke Avstrije državni poslanec dr. Kreisky. Poleg tega predvideva dnevni red razpravo o poročilih, sklepanje o resolucijah k aktualnim problemom in tajne volitve novega deželnega vodstva stranke.
Pravice človeka so nedeljive
Avstrijska liga za človekove pravice, ki je članica Mednarodne lige za človekove pravice (katera spada med posvetovalne ustanove Združenih narodov), je imela prejšnji teden na Dunaju svoj letošnji občni zbor. O delovanju lige je poročal njen generalni tajnik dr. Erich Komer, bivši minister dr. Migsch pa je imel predavanje o „našem času in humanizmu".
Na svojem občnem zboru je liga sprejela posebno resolucijo, v kateri se avstrijski zvezni vladi med drugim zahvaljuje za sklep, da bomo leto 1968 v smislu priporočil Združenih narodov tudi v naši državi obhajali kot »Leto človekovih pravic". V tej zvezi poziva parlament in vlado, da bi v okviru leta človekovih pravic obnovila tiste pravne predpise, ki deloma še nasprotujejo načelom o »nedeljivih človekovih pravicah". Pri tem posebej opozarja na pravno enakost žene in moža ter zakonskih in nezakonskih otrok, na pravno enakost vseh verskih skupin, na odpravo naglih sodišč, na časovno omejitev preiskovalnega zapora in na izpopolnitev kazenskega zakona v tem smislu, da bi bilo prepovedano tudi hujskanje na rasno, narodno in versko mržnjo.
V posebnem delu svoje resolucije liga izrecno opozarja parlament na obveznosti, ki jih je Avstrija leta 1955 z državno pogodbo prevzela napram drugojezičnim narodnim skupinam in ki doslej še | vedno niso bile v celoti izpolnjene z ustreznimi Izvedbenimi zakoni.
h »a o »	* e
\h^K^t/T\AJR
Žagarstvo in izvoz lesa v letu 1966
Minulo leto ]e avstrijsko žagarstvo preživljalo dve, med seboj zelo razlikujoči si obdobji. Prvo polletje je obljubljalo na trgu z rezanim lesom ugoden razvoj. Pričakovanja se vendar v drugem polletju niso uresničila, nasprotno je v tem času žagarstvo proti pričakovanju slabo odrezalo. Zahodnoevropski, predvsem pa zahodnonemški trg ni prevzel pričakovanih količin rezanega lesa. Izvoz v Zahodno Nemčijo je nazadoval za 17 odstotkov.
Nazadovanje je bilo najbolj občutno pri izvozu rezanega lesa iglavcev, ki je bi! lani s 2,733.000 kubičnimi metri za 2,8 odstotka nižji od izvoza v letu 1965. Zaradi tega so se v letu 1966 zaloge rezanega le-la povečale za 16,4 odstotka na 874.000 kubičnih metrov, bile pa bi še mnogo večje, če ne bi domače gospodarstvo lani z 2 milijonoma kubičnih metrov podkupilo za 10,5 odstotka več rezanega lesa kot leta 1965. Mimo te resnice avstrijsko žagarstvo ne more, čeprav so se zaloge hlodovine zmanjšale za 10,7 odstotka na okroglo milijon kubičnih metrov.
Skupno so lani žage v državi zrezale 7,3 milijona kubičnih metrov lesa, kar je za 7,8 odstotka več kot leta 1965. Od zrezanega lesa je odpadlo 95 odstotkov na les iglavcev. S tem so realizirale brutovrednost proizvodnje v višini 5,66 milijona šilingov. Porast je pri tem znašal 8,5 odstotka. Medtem je nadaljnjih 5 odstotkov žag ustavilo obratovanje in jih je koncem leta delalo le še 4216. Najbolj je nazadovalo število žag v skuprn med 100 in 1000 kubičnih metrov zmogljivosti.
Kar tiče izvoz lesa v minulem letu, je treba predvsem ugotoviti, da je izvoz rezanega
r~--------------------------—_
Aktualno kmetijsko vprašanje:
Nevarnost krize v govedoreji
V avstrijskem gospodarstvu in zunanji trgovini izvoz živine sicer ne igra posebne vloge, vendar je v času, ko število goveje živine narašča, za kmetijstvo čedalje bolj pomemben. Glavni odjemalec avstrijske živine je Italija. 'Na njo sta lani odpadli več kot dve tretjini izvoza živine. Preostali del je sedaj v glavnem pokupila Zahodna Nemčija, nekaj pa tudi Švica. V druge države Avstrije prodaja le plemensko živino.
Izvoz živine je v povojnih letih naraščal do leta 1963, od tedaj naprej pa je pravzaprav močno nazadoval. Leta 1963 je naša država kot stvarni višek izvozila okoli 155.300 goved ali 6,7 odstotka takratnega staleža. Ker je zaradi tega število živine padlo za okroglo 125.000 glav, je leta 1964 vlada izvoz živine omejila in na omejitvi vztrajala tudi še leta 1965, ko je stalež živine pričel presegati stalež leta 1963. Zaradi znanih ovir, ki jih je pri u-vozu živine iz tretjih držav uvedla EGS, tudi tekom lanskega leta na italijanskem in zahodnonemškem trgu s klavno živino nismo prišli več do nekdanje veljave.
Tekom minulega leta je število goveje živine v naši državi naraslo na okroglo 2,5 milijona goved. Takega števila goved po drugi svetovni vojni še niso našteli. V popolnem nasprotju s tem razvojem se je gibal izvoz živine. Od 6,7 odstotka leta 1963 je padel na 2,7 odstotka. Lani smo izvozili le še okoli 67.700 goved, kar je tudi znatno manj, kot leta 1965. Pri tem je najbolj nazadoval izvoz pitane živine. S
25.000	glavami je bil za 46,7 odstotka manjši kot leta 1965, leta 1963 pa je še znašal preko 105.000 glav. Izvoz goved za nadaljno rejo je nazadoval za 11,5 odstotka na 27.000 glav, izvoz plemenske živine pa je nazadoval za 8,2 odstotka na 15.330 glav.
Ta razvoj kaže, da se avstrijska govedoreja nahaja na poti v krizo. Ta kriza še ni prišla do izraza, ker razpolaga mesna predelovalna industrija z velikimi zmrzo-valnicami, na drugi strani pa je močno razvit turizem potrošnjo mesa doslej še iz leta v leto povečal. Izbruh krize v govedoreji sta zavlekli tudi pičla ponudba in draginja svinjskega mesa, ki trajata vse v današnje dni. Vsekakor pa je tudi že sedaj očitno, da bo do krize v govedoreji prišlo že proti koncu tekočega leta, če se ne zboljšajo pogoji za izvoz živine v Italijo in Zahodno Nemčijo, zakar pa zaenkrat ni dosti upanja. Domači trg z mesom bo postal tekom leta prenasičen, bolj kot lani pa bo pričela na njega pritiskati ponudba davnih prašičev, ker je bilo lani decembra število pujskov za četrtino višji kot koncem 1965, število brejih svinj pa se je pomnožilo za 15 odstotkov.
lesa nazadoval tako pri iglavcih, kot pri listavcih. Temu nasproti pa je narasel izvoz hlodovine obeh skupin ter izvoz drogov, jamskega lesa in oskalkov, torej v glavnem neobdelanega lesa. S skupno količino 317 tisoč kubičnih metrov je bil ta izvoz seveda znatno manjši, kot izvoz skupnega žagarsko obdelanega lesa (rezani in stavbeni les), ki je znašal 2,874.000 kubičnih metrov.
Glavni odjemalec lesa je bila tudi lani Italija. S 1,568.000 kubičnimi metri je odkupila več rezanega lesa kot v letu poprej. Odkupila je tri petine celokupnega avstrij-
Slovensko turistično podjetje Kompas je minulo poslovno leto zaključilo z rekordnim uspehom. V primerjavi z letom 1965 se je njegov promet povečal za 76 odstotkov, čisti dohodek pa za 68 odstotkov na preko 200 milijonov novih dinarjev. S tem so tudi močno narasla osnovna sredstva podjetja, ki so se lani podvojila.
Lani je Kompas težišče svojih prizadevanj usmeril na južni Jadran, kjer je odprl poslovalnici v Hercegnovem in v Budvi in razširil svojo dejavnost v Dubrovniku. Ker se je podjetje že prej uveljavilo v Istri in v območju Kvarnerja, mu preostane ob jadranski obali le še »osvojitev« srednje Dalmacije, kjer se z zgraditvijo letališča odpirajo turizmu nove perspektive.
Lanski program razširitve omrežja poslovnih enot pa je razen južnega Jadrana obsegal še otvoritev poslovalnic v Vrsarju, Skopju, na Korenskem sedlu, v Lendavi in Ankaranu ter prevzem motela v Kranjski gori, gradnjo smučarske vlečnice na Zelenici, preureditev poslovalnic v Beogradu in Zagrebu, otvoritev hotela »Panorama« na Ljubelju in prevzem gojitvenega lovišča Petrovci v Prekmurju.
Podjetje Kompas tudi letos v svoji razvojni dejavnosti ne bo popustilo. Na mejnih prehodih ima predvidene graditve novih objektov, razširiti hoče omrežje poslovalnic v notranjosti države in v srednji Dalmaciji, graditi pa hoče tudi svoje hotele na Bledu, na Ljubelju in v Dubrovniku. Na mejnih prehodih v Ankaranu, Kozini, na Ljubelju in Korenskem sedlu ter v Ferentičih, Šentilju in Di-mitrovgradu je predvidena dopolnitev poslovalnic s trgovinami in bifeji, nove posloval-
skega izvoza rezanega lesa iglavcev. Na-daljnih 619.000 kubičnih metrov ga je odkupila Zahodna Nemčija. Tako je bila od izvoženega rezanega lesa iglavcev lani le pičla petina prodana v druge evropske in izvenevropske države. Izvoz v izvenevrop-ske države je padel od 121.261 na 97.800 kubičnih metrov.
Prav v tej strukturi izvoza lesa, ki se vsa povojna leta ni bistveno spremenila, pa je najboljše potrdilo občutljivosti domačega žagarstvo za konkurenco z vzhoda in severa. Lani jo je gospodarsko še srečno izvozilo, ker je domači trg dvignil porabo rezanega lesa, toda kaj bo na tem področju pokazalo tekoče leto, je drugo vprašanje. Vsekakor združenje žagarjev že sedaj napoveduje nazadovanje domače potrošnje, ker pričakuje, da bo letos v državi gradbena dejavnost popustila.
niče pa ima predvidene v Podgori, Crikvenici, Puli, Nišu, Vršcu, Subotici, Splitu in Murski Soboti, v Ljubljani pa namerava graditi nov poslovni objekt. Razen tega namerava Kompas kupiti letos 9 velikih avtobusov, 10 dostavnih avtomobilov in 72 avtomobilov za službo izposojevanja.
Vse Kompasove investicije v letu 1967 dosegajo vsoto 2,8 milijarde sedanjih dinarjev. Od tega zneska bodo tri četrtine vložene v Sloveniji ena četrtina pa po ostali Jugoslaviji. Tako se Kompas razvija v turistično podjetje, ki bo lahko vzelo na skrb turiste, čim bodo prestopili mejo. Od informacij jim bo lahko nudilo vse usluge preko prevoza do njihove nastanitve v hotelih. Ta sistem organizacije turizma se v svetu čedalje bolj uveljavlja.
Kontrola v obmejnih vlakih poenostavljena
Koncem minulega tedna sta se vladni delegaciji Avstrije in Jugoslavije v Lovranu po desetdnevni konferenci sporazumeli za poenostavitev obmejne kontrole v vlakih med Avstrijo in Jugoslavijo. Sporazum, ki je bil podpisan v Lovranu, morata potrditi še obe vladi. S poenostavitvijo bo odpadlo dosedanje čakanje vlakov na obmejnih postajah, kar bo pospešilo celokupni železniški potniški promet med obema državama.
BEOGRAD. — Državni sekretar za zunanje zadeve SFR Jugoslavije Marko Nikezič je bil na uradnem obisku v Belgiji, kjer je imel razgovore z belgijskim zunanjim ministrom Harmelom, katerega je tudi po-vabil, naj v kratkem obiiče Jugoslavijo. Oba mini* stra sta obiirno razpravljala o mednarodnih vpraia* njih in pri tem z zadovoljstvom ugotovila, da se položaj v Evropi zboljiuje in da je mogoče na različne načine povečati napore, da bi se popuščanje napetosti spremenilo v sporazumevanje. Predvideni sporazum o prepovedi širjenja jedrskega orožja bi bil po mnenju obeh državnikov politično dejanje velikega pomena za mir in prvi pomemben korak na poti k razorožitvi. Prav tako sta oba ministra poudarila zainteresiranost za stalno sodelovanje v okviru uresničevanja resolucije OZN o zboljšanju sosedskih odnosov med državami Evrope z različnimi družbenimi in gospodarskimi sistemi.
RIO DE JANEIRO. — Pod varstvom kakih 10.000 policajev in vojakov se je v sredo v Punta del Este (Urugvaj) začela konferenca predsednikov ameriških držav, na kateri naj bi dali novo vsebiino in oblike Organizaciji ameriških držav. Pred konferenco predsednikov so se sestali zunanji ministri 21 dežel članic OAD, kjer pa so se pojavila precejšnja nasprotja zlasti v vprašanju vzpostavitve medameriških vojaških sil, kot jih že dalj časa zahteva Washington. Odpor proti tem načrtom je bil tako velik, da so se zunanji ministri odločili, da predsedniki držav o tem vprašanju sploh ne bodo razpravljali. Za tako obsežne varnostne ukrepe so se urugvajske oblasti odločile potem, ko so baje ugotovile, da je med konferenco predviden atentat na predsednika Johnsona.
VVASHINGTON. — Ameriška vlada je doživela nov poraz v svojem prizadevanju, da bi komunistično partijo Amerike proglasila za »agenturo tuje dfžave”. Prejšnji mesec je namreč apelacijsko sodišče razveljavilo tozadevno razsodbo iz leta 1965 in KP Amerike hkrati oprostilo tudi denarne kazni v višini 230 tisoč dolarjev, na katero je bila svoječasno obsojena z utemeljitvijo, da je kršila zakon o varnosti države, ker se ni pustila registrirati kot »agentura tuje države”.
ATENE. — Grški notranji minister Ralis je prepovedal maratonski »mirovni pohod”, ki naj bi bil 16. aprila. Svojo odločitev utemeljuje minister s tem, da bi udeleženci pohoda »motili red, varnost in promet” v glavnem mestu Grčije.
JOHANNESBURG. — Južnoafriška vlada ne dovoli mednarodni komisiji, da bi na licu mesta preverila obtožbe o nasiljih v južnoafriških zaporih. Skupino izvedencev je nameravala poslati v Južno Afriko komisija OZN za pravice človeka.
MONTEVIDEO. — Novi urugvajski predsednik Oscar Gestido je v poslanici po radiu opozoril prebivalstvo dežele na to, da preživlja Urugvaj težke čase zaradi vznemirljivega finančnega in socialnega položaja. Zunanji dolgovi Urugvaja presegajo 500 milijonov dolarjev, medtem ko zlate rezerve države ne znašajo več kot 150 milijonov dolarjev. Ta položaj je po Gestidovem mnenju tudi glavni vzrok socialnih nemirov, ki ustvarjajo nevarno nacionalno krizo. Zato je Gestido pozval prebivalstvo na žrtve, da bi prebrodili sedanje težave.
WEIMAR. — Ob 22. obletnici osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Buchenwald se je na tem kraju žalostnega spomina zbralo okoli 30.000 ljudi, med »njimi protifašistični borci iz 14 evropskih dežel. y posebni resoluciji so udeleženci spominske slovesnosti odločno obsodili pojave neonacizma v Zahodni Nemčiji. V zadnjih devetih letih je bivše taborišče Buchenwald obiskalo že 3,5 milijona ljudi iz vseh delov sveta, ki so se spominu žrtev nacizma poklonili pred spomenikom, katerega je prebivalstvo Vzhodne Nemčije zgradilo s sredstvi v višini 12,5 milijona mark.
PARIZ. — Vodja francoskih socialistov Guy Mollet je napovedal, da se bodo vse nekomunistične napredne stranke Francije do konca tega leta združile v enotno socialdemokratsko stranko. Poleg tega pa imajo socialistične skupine tudi poseben koordinacijski odbor s KP Francije, s katero so ob skupnem nastopu dosegle lepe uspehe pri letošnjih parlamentarnih volitvah.
RIM. — Predsednik državnega sveta Poljske Edvard Ochab je bil na uradnem obisku v Italiji, kjer je imel doljši razgovor tudi s predsednikom italijanske republike Saragatom. V skupnem sporočilu o italijansko-poljskih razgovorih je rečeno, da sta obe strani poudarili važni pomen sklenitve sporazuma o prepovedi širjenja jedrskega orožja, medtem ko bi sporazum o splošni in popolni razorožitvi lahko bistveno prispeval k ohranitvi miru in varnosti v svetu. Glede odnosov med vzhodno in zahodno Evropo sta obe strani izrazili upanje, da se bo razširilo sodelovanje na gospodarskem, kulturnem, znanstvenem in tehničnem področju ter se poglobila politična izmenjava.
NEW YORK. — Znani ameriški komentator WaHer Lippmann je v zvezi z nedavnim obiskom ameriškega podpredsednika Homphreyja v nekaterih zahodnoevropskih državah ugotovil, da se je politični In moralni vpliv Amerike v Evropi v zadnjih letih močna zmanjšal. »Evropa hodi svojo lastno pot, sicer ne proti Ameriki, vendar neodvisno od Amerike." Glavni vzrok za ta razvoj vidi Lippmann v vietnamski voj* < ni, poleg tega pa meni, da je »odjuga” v hladni vojni v Evropi že mnogo bolj napredovala kot * Ameriki, zato uradni predstavniki Amerike »ne govore več Istega jezika kol moderni Evropejci”.
BOŽEN. — V zadnjih tednih je prišlo do vrste aretacij pripadnikov nemško govoreče narodne skupine na Južnem Tirolskem. Zdaj je policiji uspelo izsledili tudi neka) storilcev, ki so priznali, da so neposredno sodelovali pri dinamitskih atentatih, medtem ko je za druge aretirance znano, da so imeli zveze z atentatorji.
MADRID. — Vodstvo katoliške Cerkve v Španiji j* objavilo zaključke svoje konference, kjer med drugi*1* ostro obsoja sedanji španski režim kot n edem okra II' čen. Treba je vzpostaviti resnično demokracijo, kje' bodo imeli vsi državljani pravico in dolžnost, da !•' delujejo v javnem in političnem življenju.
RADIO IN TELEVIZIJA:
Draga reforma brez znamenj zboljšanja kvalitete
V ponedeljek so prevzeli novi generalni intendant avstrijskega radia in televizije Cerd B a c h e r in njegovi štirje direktorji dr. Hartner, dr. Zilk, dr. Skalar in Lenhart svoje posle. S tem je bil zaključen prvi del reforme radia in televizije, ki je bila sprožena od avstrijskega neodvisnega tiska, katerega zahtevi se je pridružilo nad 800 tisoč prebivalcev in ki je bila uzakonjena tekom minulega leta.
Zaključek prvega dela reforme ima svojstven, za samovlado ‘CfVP že poznan priokus. Tudi ta reforma se pričenja s podražitvami, preden je sploh znano, kaj bo pozitivnega prinesla. Mesečni prispevek za radio bo povišan od 7 na 12 šilingov.
Vzroki fe podražitve koreninijo na eni strani v spremembi vodstva radia in televi-
Zaostritev glede naftovoda in rafinerije
Zadnje čase se je vprašanje naftovoda Trst —Dunaj in s tem povezano vprašanje rafinerije ob tem naftovodu vidno zaostrilo. Do zaostritve je prišlo, ko sta Zveza avstrijskih sindikatov in združenje delavskih zbornic predložila svoj izvid. Iz tega izvida sledi, da v primeru podpisa pripravljenih pogodb za gradnjo naftovoda obstoja velika nevarnost, da bo podržavljena Avstrijska uprava mineralnih olj (OMV) izročena na milost in nemilost inozemskim petrolejskim družbam. Za primer podpisa je centralni obratni svet OMV zagrozil s splošno stavko delavcev tega podjetja in opozoril, da bi ta stavka utegnila izzvati stavko po vseh ostalih podjetjih podržavljene industrije.
Temu nasproti je novi državni sekretar dr. Koren dejal, da bo kanclerju Klausu priporočil podpis dosedanjih pogodb. Pogajanja z inozemskimi petrolejskimi družbami je sedaj prevzela novoustanovljena Avstrijska industrijska družba (DIG).
zije, na drugi pa v znatnem zvišanju prejemkov novega vodstva. Takojšen odpust dosedanjih 4 direktorjev je povezan s 4 milijoni šilingov odpravnine ter z mesečno pokojnino 15.000 šilingov za vsakega od njih, letno torej 780.000 šilingov. Novi generalni intendant bo imel letos mesečno 40 tisoč šilingov prejemkov, od leta 1968 naprej pa 50.000 šilingov. Njegovi prejemki se bodo zvišali skladno z kupno močjo šilinga, poleg tega bo imel na razpolago še službeni voz s šoferjem. Po dveh letih službovanja mu je za primer razveze službenega razmerja zagotovljena mesečna pokojnina
48.000	šilingov. Štirje direktorji imajo zagotovljeno pod podobnimi pogoji mesečno plačo 35.000 šilingov, njim pa se bo na istem položaju pridružil še glavni urednik. Namesto štirih oseb šteje sedanje vodstvo pravzaprav šest oseb.
Ker so prejemniki novega vodstva radia in televizije znatno večji od prejemkov dosedanjega vodstva, zahteva tudi 2000 uslužbencem višje zaslužke, kakor jih je imelo. Če se bo temu primerno zboljšal tudi program radia in televizije, je seveda odprto vprašanje.
Turistično podjetje Kompas ima velike načrte

KULTURNE DROBTINE
9 V celovški »Galeriji 61” razstavlja trenutno svoja olja in grafike Johann Fruhmann, doma rz Weissensteina v Dravski dolini, vendar li/vi ie dalj časa na Dunaju. Znan je postal tudi s steklenim mozaikom, ki ga je izdelaj za avstrijski paviljon na letošnji svetovni razstavi v Montrealu.
9 Simfonični orkester ljubljanske akademije za glasbo je ob koncu prejšnjega tedna H>et gostoval v Grozu, kjer je skupaj z zbo-vom tamkajšnje akademije za glasbo in igralsko umetnost izvajal Haydnovo »Stvarjenje”. S podobnim skupnim nastopom sta se oba ansambla ie lani predstavila groiki in ljubljanski javnosti, tokrat pa je ljubljanski orkester poleg dveh nastopov v Grazu gostoval še v Btucku ob Muri, kjer je Lzrvajal simfonični koncert pod vodstvom prof. Uroša Prevorška.
9 Filmska proizvodnja v Avstriji vedno bolj nazaduje. Medtem ko je bilo v prejšnjih lotih y Avstriji izdelanih na leto povprečno 24 igranih filmov, jih je bilo lani le še osem. Glavni vzrok vidijo producenti v pomanjkanju finančnih sredstev, nedvomno pa je svoj del k temu razvoju prispevala tudi kvaliteta, kajti časi, ko so bili v Avstriji izdelani res dobri filmi, so že davno minili.
d Na osnovnih šolah v jeseniški in radovljiški občini so pred kratkim podelili letošnje Finžgarjeve bralne značke. Bronasto značko je dobilo 620, srebrno pa 177 učencev, medtem ko je šola »Toneta Čufarja” na Jesenicah prejela zlato plaketo. Prireditev so se udeležili tudi književniki France Bevk, Anton Ingolič In Matej Bor, katerim so izročili posebne *4ate spominske značke.
d V hiši nekega duhovnika na Poljskem so odkrili originalno oljnato podobo »Sveti Frančišek v zamaknjenosti” slavnega španskega slikarja iz 16. stoletja El Greca. Lastnik Sploh ni vedel, kakšno dragocenost hrani v svoji hiši.
Bogata kulturna izmenjava
med sosednima deželama Koroško in Slovenijo
Kakor smo v našem listu že obširno poročali, sta se Koroška in Slovenija tudi za letošnje leto sporazumeli o obširnem in pestrem sporedu medsebojne kulturne izmenjave, ki bo obsegala gostovanja najrazličnejših kulturno-umetniških skupin ter mnoge druge prireditve. Uvod v letošnjo sezono tega zdaj že tradicionalnega sodelovanja je bil narejen v začetku tega tedna, ko so v Ljubljani nastopili koroški deželni simfonični orkester, celovški ljudski zbor, šent-vidski komorni zbor in solisti, medtem ko se je v Celovcu predstavil ansambel ljubljanskega zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje.
Združeni koroški ansambel je v ponedeljek zvečer pod vodstvom dirigenta Norberta Artnerja v dvorani Slovenske filharmonije izvajal Schubertovo Mašo v G-duru, Mozartov Koncert za klavir in orkester v d-molu, Brahmsovo Rapsodijo za alt-solo ter Koroški posvečeno simfonijo .Veletok", ki jo je zložil Norbert Artner na besedilo znanega pesnika Lienharda. Nastop koroških godbenikov in pevcev je bil izredno doživetje celo za razvajeno ljubljansko občinstvo, ki je goste nagradilo z dolgotrajnim navdušenim aplavzom.
Naslednjega dne, v torek zvečer, pa sta v Celovcu gostovala orkester in zbor ljubljanskega zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje, ki sta pod vodstvom dirigentov prof. Cirila Veronka, prof. Janeza Boleta in prof. Vinka Šušteršiča izvajala dela Dolarja, Corelli-
Levstikove nagrade
ob mednarodnem dnevu mladinske književnosti
Že osemnajstič je založba Mladinska knjiga v Ljubljani letos podelila Levstikove nagrade za najboljša literarna in ilustracijska dela v letu 1966. Tokrat so bile Levstikove nagrade podeljene ob mednarodnem dnevu mladinske književnosti, ki smo ga obhajali 3. aprila, in sicer se je žirija odločila za naslednje avtorje:
•	Pisateljica BRANKA JURCA je prejela nagrado za svojo mladinsko povest »Vohljači in prepovedane skrivnosti«, ki predstavlja njeno doslej najobsežnejše in najkvalitetnejše mladinsko delo.
•	Akademski slikar JOŽE CIUHA je bil nagrajen tako za svojo potopisno povest »Potovanje v deseto deželo« kakor tudi za izvirne ilustracije v knjigi Pavla Golie »Gospod Baroda in druge ljudske pesmi«.
® Akademski slikar ACO MAVEC je dobil nagrado za izvirne ilustracije v knjigi R. L. Stevensona »Otok zakladov«, ki je v sedanji opremi ena izmed najbolj privlačnih novosti med slovenskimi mladinskimi knjigami.
•	Akademska slikarka LIDIJA OSTERC pa je bila nagrajena za izvirne ilustracije v knjigah »Desetnica« Frana Milčinskega, »Lonček, kujah« bratov Grimmov ter »Sneguljčica in druge Grimmove pravljice«.
Založba Mladinska knjiga bo s temi in drugimi nagrajenimi dosežki svoje dejavnosti sodelovala tudi na letošnji mednarodni knjižni razstavi v Moskvi, katero bodo priredili ob petdesetletnici oktobrske revolucije.
ja, Boccherinija, Škerjanca in Ramovša.
Mladi gojenci ljubljanskega konservatorija so v Celovcu že dobro znani in so se fudi tokrat predstavili kot pravi umetniki. Njihov orkester preseneča z različnimi zasedbami od 15 do 40 članov in razpolaga s solisti (violina, violončelo in klavir), katerih virtuoznost mora izpolniti tudi največja pričakovanja. Isto pa moramo ugotoviti tudi o 35-članskem mešanem zboru, ka-
terega glasovna ubranost je čudovita, medtem ko bi si njegove štiri soliste (sopran, alt, tenor in bas) že zdaj lahko predstavljali na odru opernega gledališča.
Ob takšni kvaliteti sodelujočih inšfrumentalnih in vokalnih umetnikov je bil koncert v veliki dvorani Doma glasbe v pravem pomenu besede užitek, ki lbo poslušalcem ostal dolgo v najlepšem spominu. Kar so pokazali mladi gostje iz Ljubljane, je namreč daleč presegalo raven, ki bi jo navadno pričakovali od ansambla, ki je še sredi svoje glasbene vzgoje.
Ravno zaradi te izredne kvalitete pa ne moremo mimo kritične ugotovitve na račun prireditelja, ki je vse premalo poskrbel za primerno udeležbo, katero so vsaj za silo ■rešili predvsem dijaki slovenske gimnazije iz Celovca.
Avstrijski pisatelj
v slovenskem prevodu
Založba Mladinska knjiga v Ljubljani je v svoji priljubljeni zbirki .Sinji galeb” izdala v slovenskem prevodu mladinski roman »Deklica iz Louisiane", katerega avtor je znani avstrijski pesnik, pisatelj in znanstvenik višji študijski svetnik prof. dr. Ernst Joseph G d r I i c h.
Roman pripoveduje o a-meriški deklici iz dobe suženjstva ameriških črncev. Njena pretresljiva zgodba bo gotovo globoko presunila fudi miade slovenske bralce, kakor je bila toplo sprejeta med avstrijsko mladino.
Kakor slišimo, je avtor o-skrbel tudi dramatizacijo svojega romana in neko avstrijsko gledališče že pripravlja uprizoritev.
Motivi iz kraške pokrajine
v delih slikarja Milana Lorenčaka
V celjskem »Likovnem salonu« je pred kratkim razstavljal slikar Milan Lorenčak, rojen leta 1921 na Dunaju, zdaj pa profesor za umetnostno vzgojo na celjskem učiteljišču. Tokrat se je Lorenčak predstavil z manjšo zbirko šestnajstih olj, večinoma s primorskimi motivi z otoka Cresa in Lošinja.
Razstava je pomenila prijetno o-svežitev v dolgi vrsti več ali manj abstraktnih, publiki težko dojemljivih likovnih ustvaritev. Milan Lorenčak je namreč eden izmed redkih slikarjev, ki se ne ravnajo po trenutni modi v upodabljajoči umetnosti, temveč ostaja vseskozi povezan z naravo. Toda kljub temu, da so njegove pokrajine realistične, ne bi mogli trditi, da so fotografsko natančen posnetek narave. Umetnikova poteza je široka, sveža, sočna; kompozicija slik je čvrsto grajena. Že prvi bežen vtis razodeva kljub raznolikosti motivov izredno stilno ubranost. Iz slik veje svežina morja, trpka resnost kraške pokrajine in žilav ■boj za življenjski obstoj. Pri vsakem delu občutimo avtorjevo prizadevnost, da bi čim globje proniknil v bistvo pokrajine. Skupno z njim podoživljamo čustva, ki so ga prevzemala pri ustvarjanju.
Pred nami se vrste ribiška naselja — skupine stlačenih hišic, ki sta jim morje in slani veter dala svojevrstno patino. Zapuščene hiše z razpadajočim ometom, ki se pošastno odražajo skoro na črnem nebu, pa spet pokrajine v polni sončni svetlobi,
zelene oaze v razžarjeni kamniti puščavi. Dinamika se menjava s sta-
vetja pred bližajočim se viharjem. Tudi slika »Mrtvi gozd« je grozljiva: razklana debla in gole veje dreves se vzpenjajo kvišku kot nekakšne groteskne spake, ki obtožujejo neusmiljeno usodo — slika drevesnih
tiko: poleg široke panorame morja in okostnjakov, poraženih v obupnem otokov, kjer se sprosti človekov po- boju za življenje. Močan kontrast tej gled v brezbrižni daljavi, je slika razgibani skupini predstavlja »Kam-»Pred nevihto«; temni oblaki in sko- nito mesto«; kot mogočna piramida ro črno morje stopnjujejo tesnobno se dviga kamnita gmota hiš iz skal-razpoloženje, drevje se je nagnilo k natih tal, zidana za večnost in klju-tlom, kot da bi pri zemlji iskalo za- bujoča vsem viharjem. Nema priča
preteklosti in spomenik bodočim rodovom.
Milan Lorenčak je za svoje umetniško ustvarjanje prejel že vrsto nagrad in priznanj: tako leta 1962 nagrado za pedagoško delo na mednarodni razstavi otroških del v Zagrebu, leta 1964 pa nagrado na republiški razstavi otroških likovnih del v Ljubljani. Poleg slikarstva se umetnik bavi tudi s keramiko, svoja dela pa je javnosti predstavil že na številnih društvenih prireditvah ter na samostojnih razstavah v Celju, Mariboru in Ljubljani.
Občinstvo je tudi sedanjo razstavo sprejelo zelo toplo, kar ne dokazuje samo rekordni obisk, marveč predvsem številna laskava priznanja umetniku.
Vlado Firm
PROF. ANTONIO BORME:
(3. nadaljevanje
Aktualna vprašanja
italijanske etnične skupine v Jugoslaviji
Mi se moramo sedaj lotiti borbe za to obliko dvojezičnosti. Pogumno moramo sprejeti vse njene posledice, predvsem pa nalogo, da bomo vzgajali v tem smislu nova pokolenja in jjb naučili jezika, kulture, zgodovine in izročil obeh skupin. Na tem torišču smo zelo malo storili. Dosegli smo rezultate, kolikor se tiče tako imenovane upravne dvojezičnosti. Dejstvo je, da le v majhnem številu istrskih sre-dišČ uživa italijanski jezik resnično enakopravno ravnanje; v maloštevilnih krajih je postala italijanščina obvezni jezik v večinskih šolah. Jo se ne dogaja niti v občinah, kjer obstalo točne statutarne norme, ki urejujejo to vprašanje. Dostikrat navajajo izgovore finanč-ne narave, v resnici pa gre predvsem za pomanjkanje občutljivosti ter za ne še popolnoma jasne ideje.
Posledica pomanjkanja uveljavljanja popol-ne dvojezičnosti in ustvaritve dvojezičnega atnbienta je ta, da smo priča skrajnemu obubo-v-anju italijanskega jezika. S tem nočemo igno-flrati toliko drugih razlogov, ki povzročajo ta pojav. Vedno bolj nagel razvoj družbenega mvljenja, neizogibne zahteve praktičnega živ-Jenja in iz tega izvirajoča potreba po hit-tem delovanju pospešujejo zlasti v juridično uPravno terminologijo uvajanje izrazov in be-*ed> ki niso primerne ali so delno zastarele in ®sto zvenijo kot žalitev italijanskih jezikov-Pm in književnih izročil ter niso v čast tistim, 1 jijn pripada naloga, da bedijo nad tako Važnim aspektom družbenega življenja.
Zaradi vprašanja dvojezičnosti bo treba po-J1°vno razpravljati o občinskih statutih in nji-
hovi učinkovitosti. Njihove vrzeli so očitne in njihova neupravičena heterogenost negativno vpliva na položaj etnične skupine. K temu je treba dodati nezadostne statute v podjetjih, v katerih se večinoma ignorira prisotnost uslužbencev italijanske narodnosti.
Predpisi, ki jih vsebujejo naše male ustavne listine, se ne uveljavljajo povsod in še toliko manj smo dosegli njihovo toliko zaželeno enakost, ki bi izločila nedoslednost določenih občinskih statutov in uresničila enako ravnanje z narodnostno skupino ne glede na njeno ozemeljsko porazdelitev. Niso še izvedli revizije in izpopolnitve nekaterih statutov (Poreč, Labinj, Opatija itd.), čeprav so razmere že precej časa od tega dozorele. Na tem torišču vlada prevelika počasnost, čeprav je jasno, da enotne rešitve glede predpisov o pravicah državljanov italijanske narodnosti predstavljajo osnovni pogoj za prebroditev neupravičenih razlikovanj. Vsi se strinjajo s tem, da je treba neizogibno rešiti narodnostno skupino pred nevarnostjo upravne drobitve njenih pravic, kar bi jo nujno obsodilo na izginotje, toda malo jih je, ki odločno in vztrajno delujejo na tem, da bi spremenili to načelo v stvarnost.
Najbolj huda vrzel je v pomanjkanju zamisli o narodnostno mešanem kraju, kar naj bi bil statutaren pogoj, ki bi veljal za vsa središča, kjer živijo Italijani, ter za njihovo juridično opredelitev. Po dveh letih razpolagamo z dovoljnimi podatki, da lahko trdimo, da niso še vsi razumeli in sprejeli načela kot bistvenega činitelja za rešitev drugih odprtih
vprašanj in kot nenadomestljivo osnovo za resnično enakopravno ravnanje. Naše vztrajanje, ki bi se lahko zdelo komu trmasto in neoportuno, vztrajanje pri zahtevi, da se sprejme omenjeno načelo, izvira ravno iz zavesti o njegovi bistveni važnosti, ki izključuje vsako možnost kompromisov in odpovedi in ki bi v takšnem primeru zadobilo pravi značaj strahopetnosti in neumnosti.
Kar torej zadeva določanje narodnostno mešanih krajev, se razmere bistveno niso spremenile. Nasprotno, v nekaterih primerih sta se začetni polet in navdušenje v središčih, ki so se zadeve lotili najbolje, nekoliko polegla in temu je sledilo mrtvilo, kar zadeva pobude, kot tudi delo. Med našimi razpravami o tem vprašanju je včasih v opravičilo prikazanih pomanjkljivosti ponovno plašno prišlo do izraza to, da se na pogajanjih med uradnimi predstavniki obeh dežel ni spoštovala -recipročnost. Kot tedaj, tudi danes z vso odločnostjo odklanjamo vsak poskus, da bi se v proces reševanja naših zadev vpletlo načelo, ki je tuje teoriji in praksi naše notranje izgradnje, našim družbenim odnosom..
Italijanska etnična skupnost še nadalje daje svoj delež v reševanju splošnih problemov dežele in področij, na katerih živi. Vključitev naših rojakov v vsa področja političnega, gospodarskega in kulturnega življenja je normalen proces, ki se je začel ob koncu druge svetovne vojne. Sodelovanje stotih državljanov italijanske narodnosti v vodenju javnega življenja in gospodarstva v svojtsvu vodilnih funkcionarjev, občinskih svetovalcev, poslancev, v vodstvu podjetij in kot proizvajalcev-upravljavcev itd., je praktičen dokaz življenjskosti in veljave naše narodnostne skupnosti in hkrati pozornosti, ki se njej in njeni dejavni prisotnosti v razgibanem družbenem napredku posveča s strani odgovornih krogov.
Družbena uveljavitev rojakov v najširšem smislu je neizpodbitna. Dotok novih in vedno bolj usposobljenih sil v nenehno obnavljanje naših struktur, je zagotovljen tudi z množico strokovnjakov, univerzitetno izšolanih ljudi, tehnikov, specializiranih delavcev italijanske narodnosti. Danes imamo precejšnje število razumnikov. To nas navdaja z zadovoljstvom, kajti upoštevajoč težave, na katere smo naletavali na naši poti, ter dejstvo, da smo kljub vsemu te težave premagali prav v trenutku, ko smo ostali malone brez vseh kulturno in strokovno usposobljenih ljudi, smo prepričani, da bo delež, ki ga bodo dale naše mlade moči, ki smo jih usposobili, da se z zre'r.«tio i~ 'i-tom odgovornosti lotijo življenjskih problemov, dal vsem videzom naše dejavnosti zavestno in kompetentno poglobljenost, kakršne doslej še nismo poznali.
Ena naših nalog je, da pri italijanskih razumnikih vzbudimo konkretno zavzetost za delo v ustanovah njihove nacionalne skupnosti. Rešitev nacionalne skupnosti. Rešitev nacionalnega problema, vzeta kot povečanje možnosti za svobodno in iskreno izražanje kulturnih bogastev vsakega naroda, kot družbena dolžnost vsake narodnostne skupnosti, da prispeva svoj delež v kulturni zaklad vse državne skupnosti, prav v različnosti oblik in pobud, ki jih pogajajo miselnost, navada in vrojeni značaji, nalaga državljanu z dvojnim svojstvom, s svojstvom državljana svobodne dežele ter svojstvom Italijana, nalogo, da je dosleden in se ravna v smislu načel naše splošne politike na tako občutljivem področju, ki naj bo kvalificiran preizkusni kamen resnične svobode in pravega demokratičnega duha, ki naj bosta značilna za notranjo družbeno ureditev in praktično reševanje problemov v določeni državi.	(Se nadaljuje)
DAN KOROŠKEGA TURISTIČNEGA GOSPODARSTVA:
Od uspehih povzroča turizem tudi naraščajoče skrbi
Koroška je z dosedanjim razvojem turizma lahko zadovoljna. Tudi v minulem turističnem letu je na tem področju bolje odrezala, kakor druge avstrijske zvezne dežeie. Minulo leto pa je tudi prineslo nove skrbi za nadaijni razvoj turizma. V duhu teh bistvenih ugotovitev je v petek minulega tedna potekal v Celovcu Dan koroškega turističnega gospodarstva, ki so se ga udeležili tudi številni predstavniki koroškega javnega življenja in dunajske vlade.
Z dosedanjim razvojem turizma je Koroška lahko zadovoljna, ker se je lani število turističnih nočitev povečalo za 5 odstotkov na 10 milijonov 814.870 nočitev in ker se je število nočitev v zimski sezoni dvignilo za 20 odstotkov na 510.000 nočitev. S tem se je donos iz prometnega davka, ki so ga plačala turistična podjetja, dvignil za 22,6 odstotka, medtem ko se je po drugih zveznih deželah dvignil le za 3,5 odstotka.
Manj razveseljivo od tega dejstva je nazadovanje števila turistov, ki so lani bivaii v deželi. Njihovo število je namreč nazadovalo za 7 odstotkov na 1,180.522 turistov. Nazadovanje je šlo v celoti na račun domačih turistov, katerih število je nazadovalo za 35 odst.
Ko je predsednik odbora za turizem pri koroški zbornici obrtnega gospodarstva K 6 s s I e r na konferenci koroškega turističnega gospodarstva navajal te številke, je v očigled gospodarski stagnaciji v Zahodni Nemčiji, ki je Koroški lani dala 90 odstotkov inozemskih turistov, in v očigled naraščajoči konkurenci drugih evropskih turističnih dežel poudaril, da je povečana skrb za domače turiste poglavitna naloga koroških turističnih podjetij. Ta naloga korenini tudi v neprimernem naraščanju števila turističnih postelj. Teh je bilo koncem leta 1966 v deželi 161.300. Njihovo število je po turističnih podjetjih naraslo za 8 odstotkov, pri privatnih oddajalcih sob pa za 6 odstotkov. To nesorazmerje je tem bolj očitno, ker je po odštetju nočitev v campingih odpadlo na turistično postelj le še 57 nočitev, turisti pa so v deželi ostali povprečno le še 9 dni.
Spričo tega je tudi razumljivo, da so na tej konferenci govorili tudi o potrebi nadaljnega zboljše-vanja pogojev za razvoj turizma predvsem v smeri podaljšanja poletne turistične sezone in v smeri ustvarjanja nadaljnih pogojev za pridobivanje zimskih turistov. Kakor je s tem v zvezi poudaril deželni glavar Sima, je koroška deželna vlada v zadnjih 10 letih pomagala pri gradnji žičnic, kopališč
ZMOTIČE PRI BRNCI:
in nekaterih drugih ključnih objektov za razvoj turizma pri 147 projektih s 34 milijoni šilingov, s čemer je mobilizirala 246 milijonov šilingov privatnih in drugih sredstev. Glede bodočih projektov za nadaijni uspešni razvoj turizma je deželni glavar znova naglasil potrebo po čimprejšnjem uresničenju pričetka gradnje avtoceste iz Salzburga skozi Visoke Ture do Beljaka, ki jo na merodajnih mestih že nekaj let iz nerazumljivih vzrokov zavlačujejo. Naglasil pa je tudi potrebo po izdatnejšem pospeševanju turizma v vzhodnih predelih dežele, ki očividno zaostajajo za zahodnimi predeli,
kjer samo na okraja Spit tal in Beljak odpadeta dve tretjini vseh turističnih nočitev. Kot posebno pereč problem je deželni glavar o-značil čistočo koroških jezer.
S problemi turizma na splošno se je bavil graški univerzitetni profesor Tautscher. V svojem referatu je dejal, da je turizem najbolj učinkovito sredstvo proti osi-romašenju podeželjskih krajev v industrijski družbi. Na poti pospeševanja turizma je fr^ba turističnim podjetjem znižati nekatere davke in jim omogočiti olajšave pri dosegi kreditov. To pospeševanje mora iti roko v roki s pospeševanjem po poti neprenehnega strokovnega usposabljanja turističnih delavcev vseh skupin in boljševa-nja kvalitete turističnih uslug.
Konferenca turističnega gospodarstva v Celovcu je znova pokazala velik gospodarski pomen turizma za našo deželo, ki v industrijskem razvoju zaostaja za drugimi zveznimi deželami. Na Koroškem, ki šteje okroglo pol milijona prebivalcev, je koncem minulega leta obstojalo 7962 turističnih podjetij s 96.000 turističnimi posteljami, poleg tega pa je imelo še 11.532 privatnikov 65.300 turističnih postelj na razpolago. Po 190 campingih so našteli lani 1,626.000 turističnih nočitev, kar je za 17 odstotkov več, kot leta 1965.
Udeležimo se bratskega srečanja
KOROŠKIH IN PRIMORSKIH PEVSKIH ZBOROV
Lanskemu bratskemu srečanju Slovencev iz Avstrije in Italije ob Zablatniškem jezeru bo letos sledilo podobno bratsko srečanje v Trstu. Letošnje srečanje bo v nedeljo, 30. aprila 1967 v Trstu.
Kulturni okvir temu srečanju bodo dali spet primorski in koroški slovenski pevski zbori, ki bodo ta dan ob petih popoldne nastopili v Kulturnem domu v Trstu, via Petronio. Pri nastopu bo sodelovalo okoli 300 pevk in pevcev.
Poleg pevskih zborov vabi Slovenska prosvetna zveza k udeležbi tudi vse druge rojake, zlasti one, ki imajo avtomobile. Za ceno 100 šilingov na osebo pa je mogoče tudi potovanje z avtobusom in sicer čez Ljubljano. Odhod je predviden 30. aprila zjutraj, povratek pa v večernih urah istega dne. Prijave prejema SPZ v Celovcu do 21. aprila 1967. SPZ pa tudi prosi vse lastnike osebnih avtomobilov, ki se bodo srečanja udeležili, da sporočijo svojo udeležbo, zlasti v primeru, da avtomobil nimajo docela zaseden.
MARIJA NA ZILJI:
Razvoj turizma napotuje k previdnosti
Amaterji
pripravljajo film o južni Koroški
V Celovcu že nekaj časa deluje in se v prostorih delavske zbornice redno srečuje klub amaterjev ozkotrač-nega filma. Ta klub se je odločil, da se bo po prvih poskusnih filmih, ki jih je pripravilo njegovih 100 članov, lotil daljšega filma. Za vsebino filma si je izbral roman Valentina Justa »Sturm iiber Sudkarnten«. Na podlagi vsebine tega romana hoče pripraviti 30 minutni film s 16 milimetrov širine.
Roman Valentina Justa »Sturm liber Sudkarnten« se bavi z dogodki po naših krajih za časa plebiscita.
Tragična nezgoda s smrtnim izidom
Prangarjevo družino v Zmotičah je minulo soboto zadela velika nesreča, ki je pretresla soseščino in vse, ki družino poznajo. Ta nesreča je stala življenje nadebudnega sina Francija Jakoba Mertel. Desetletnega pridnega in ustrežljivega fanta so v soboto na večer našli nezavestnega pod gmoto silaže v silosu zatem, ko so ga že nekaj ur pogrešali. Kako je do nesreče prišlo, ne bo mogel nihče prav povedati, gotovo je le, da so ga v silosu našli nezavestnega brez vsakih poškodb in da je prišla vsaka pomoč za njega prepozno. Na poti v bolnišnico je izdihnil svoje mlado življenje.
Mladi Franci je bil edini sin v Prangerjevi družini, ki šteje 7 otrok. Bil je najmlajši in vsestransko je obetal, da bo dober gospodar in kmet ter zgleden sosed. Toliko bolj sočustvuje s starši in sestrami vsakdo, ki je Prangerjevo družino poznal. Želimo, da bi bilo to sočustvovanje in naše sožalje tako potrebna uteha v
teh bridkih dneh, ki jih družina preživlja.
Od pokojnega Francija smo se poslovili v sredo popoldne. Velika množica žalnih gostov ga je spremljala na njegovi zadnji zemski poti, ki jo je moral zaradi krute usode končati že v otroških letih. Ginjeni smo stali ob odprtem grobu in mu polni žalosti izročili svoje zadnje pozdrave.
Na podlagi tega romana so člani kluba pripravili režisersko knjigo za film, sami pa hočejo prevzeti tudi režijo, snemanje in rezanje filma, pri čemer pravijo, da bo film mešanica igralnega in dokumentarnega filma. S filmom hočejo predvsem zajeti južnokoroško pokrajino, kot »igralce« pa pridobiti predvsem domače prebivalstvo. Kakor so v svojih prizadevanjih samozavestni, tako tudi pravijo, da brez »strokovnjakov« ne bo šlo. Kakšni bodo ti »strokovnjaki« in svetovalci, je seveda drugo vprašanje.
Kakor pravijo v vodstvu kluba, so s pripravami za snemanje precej pri kraju. Računajo, da bodo s snemanjem samim že v kratkem pričeli in da bo film do jeseni zgotovljen. Mi s svoje strani samo želimo, da bo ta film o naših krajih in z našimi ljudmi objektiven in da bo zadostil resnici, da živita tukaj drug ob drugem dva naroda. Predvsem pa želimo, da njegova vsebina ne lbo zbujala in netila starih strasti, marveč da bo odgovarjala tendencam današnjega časa, da ne bo razdvajala, marveč pomagala družiti prebivalstvo južne Koroške v duhu sožitja, sodelovanja in enakopravnega razvoja obeh narodnosti.
Ko po osvetljitvi razvoja turizma v zadnjih letih v občinah Bekštanj in Škocijan nekoliko podrobneje pogledamo občino Marija na Zilji kot tretjo največjo turistično občino dvojezičnega ozemlja, moramo reči, da se turizem v tej občini lani ni razvijal tako ugodno kot se je v omenjenih dveh občinah. Rast Števila nočitev je popustila, število turističnih postelj pa se je močneje povečalo kot v zadnjih letih. Istočasno se je v zadnjih letih močno povečalo število nočitev po campingih. Medtem, ko je število nočitev po gostiščih naraslo le za 4 odstotke, se je lani število razpoložljivih turističnih postelj povečalo za 10 odstotkov na okroglo 4120. Na turistično-postelj je v povprečju odpadlo le še nekaj nad 80 nočitev.
Do te ugotovitve so prišla turistična podjetja občine na nedavnem posvetovanju, ki ga je sklicala občina in na katerem je deželni direktor za turizem svaril pred nadaljnim večanjem števila turističnih postelj. Kako na mestu je bilo to svarilo, kaže tudi razvoj turizma v občini v zadnjih letih. Celokupno število nočitev je od leta 1965 naprej naraslo le za 7,2 odstotka, število postelj pa se je povečalo — kakor rečeno — za 10 odstotkov. Med letom 1964 in 1965 se je število nočitev povečalo za 17 odstotkov, število postelj pa le za 8,7 odstotka.
Iz tega sledi, da se je dosedanje ugodno razmerje med razpoložljivimi turističnimi posteljami in nočitvami obrnilo. Medtem ko je med letom 1963 in letom 1965 število nočitev po turističnih posteljah naraslo za
Slovensko prosvetno društvo ..Edinost" v Pliberku
VABILO
na
REDNI LETNI OBČNI ZBOR v soboto, 15. aprila 1967 ob osmih zvečer pri Brezniku v Pliberku.
Po občnem zboru film: „Slo-venski oktet na Gorenjski oh-ceti".
15. tekmovanje mladih govorniških talentov v deželi
Prvo mesto med dijaki si je osvojil Aleksander Lampichler, dijak slovenske gimnazije v Celovcu
KOLEDAR
Petek, 14. april: Justin Sobota, 15. april: Helena Nedelja, 16. april: Benediki Ponedeljek, 17. april: Rudolf Torek, 18. april: Apolonij Sreda, 19. april; Leon IX Četrtek, 20. april: Neža
Koncem minulega tedna je bilo na Koroškem zaključeno 15. tekmovanje mladih govorniških talentov, ki ga redno prireja Liga Združenih narodov na Koroškem. Tega tekmovanja se je udeležil tudi dijak slovenske gimnazije v Celovcu (8. b-razred) Aleksander Lampichler iz Podrožčice s svojim govorom o delu pri pomoči deželam v razvoju.
Letošnjega tekmovanja se je udeležilo skupno 270 mladih ljudi, ki so tekmovali v štirih skupinah: v skupini učencev višjih šol, v skupini delavske mladine, v skupini kmečke mladine in v skupini mladih vojakov. Po več tednih je bilo minuli petek tekmovanje za deželno prvenstvo, kjer je Aleksander Lampichler v skupini učencev višjih šol zasede! prvo mesto. V skupini delavske mladine je zmagal Franc L u x iz Trdanič pri Mariji na Zilji, v skupini kmečke mladine 18 letni Jurij Scherzer iz Blata pri Pliberku, v skupini mladih vojakov pa Josef Schneider, študent medicine iz Silliana.
Za govorniško tekmovanje je bilo sedem tem na
izbiro. Pri tem je 'bilo zanimivo, da se je večina tekmujočih odločila za temi, »Politične stranke iz zornega kota mladine", in »Množični mediji — pomoč in nevarnost". Ta odločitev kaže, da se prav mladina s tema dvema vprašanjema zelo intenzivno bavi, ker ji je njuna problematika najbolj blizu.
Za tekmovanjem za deželno prvenstvo v govoru bo sledilo sedaj tekmovanje za zvezno prvenstvo, ki se bo začelo v nedeljo, 30. aprila. Tega prvenstva se bodo iz vsake skupine udeležili prvi trije zmagovalci. Prvo je na vrsti tekmovanje v skupini delavske mladine, ki bo 30. aprila v Innsbrucku. 2. maja bo sledilo tekmovanje v skupini kmečke mladine v Eggu na Predarlskem, tekmovalci skupine učencev višjih šol se bodo pomerili v Železnem na Gradiščanskem, tekmovalci skupine mladih vojakov pa na Dunaju.
Ko vsem zmagovalcem tekmovanja tem potom čestitamo, nam preostane še ponosna ugotovitev: letos je dalo dvojezično ozemlje tri prvake med mladimi govorniškimi talenti v deželi.
27 odstotkov, je število postelj naraslo le za 15 odstotkov. Ta razvoj sicer še ni alarmanten, vsekakor pa napotuje k previdnosti pri nadaljnjih turističnih investicijah. Ta previdnost je na mestu, dokler se v občini ne bodo pokazali rezultati letošnjega turizma.
Pomoč občinam
Koroška deželna vlada je na svoji seji minulega tedna rezdelila občinam prispevke za njihove potrebe, ki jih s sredstvi svojih proračunov letos ne morejo kriti. Skupni znesek teh prispevkov znaša o-kroglo 50,6 milijona šilingov, po prištetju prispevkov za popravo škode po lanskih poplavah pa o-kroglo 141 milijonov šilingov.
Po soglasnem sklepu kolegija deželne vlade je od 50,6 milijona šilingov odpadlo na občine okraja Spittal 8,4 milijona šilingov. Na občine ostalih okrajev je odpadlo: okraj Celovec 6,9, okraj Beljak 6, okraj V/olfsberg 5,5, okraj Št. Vid ob Glini 5,3, okraj Velikovec 3,9 in okraj Šmohor 2,7 milijona šilingov.
Drveša vas — Libuče
Pred nedavnim smo iz Drveše vasi spremljali kovača Jožeta Ostermanna k zadnjemu počitku na libuško pokopališče. Velika udeležba žalnih gostov je bila zgovoren dokaz ugleda in spoštovanja, ki ga je pokojni užival v vsej okolici.
Pokojni je od svoje mladosti izvajal kovaški poklic in z njim je bila vsa okolica zadovoljna. Kakor je koval železo in jeklo, je koval tudi svoj značaj. Bil je pošten in dober človek in živel ni le zase, marveč tudi za koristi drugih. Zato je bil tudi dolga leta župan bivše libuške občine, kjer se je po svojih dejanjih odlikoval kot socialist v pravem pomenu besede.
Predaleč bi šli s svojim skromnim posvetilom njegovemu življenju in delu, če bi hoteli podrobno naštevati, kar je napravil dobrega in koristnega. Kot župan je gospodaril pametno in s preudarkom in imel je razumevanje za vsakogar brez razlike političnegi prepričanja in narodnosti. S posebno vnemo se je zavzemal tudi za občinske reveže. Pod njegovim županstvom je Pbčina kupila v Pliberku Prekovo hišo, kjer je uredila občinski urad in tam poslovala do združitve s pliiberško občino.
Pokojnikovo življenje, njegov zgledni značaj in njegovo nesebično prizadevanje za Pbčino in so-občane so v poslovilnih govorih ob odprtem grobu naglasili domači župnik Kulmež, podžupan pliberške občine Mirko Kumer in zastopnik socialistične stranke. Mi pa, ki smo ga poznali, ga bomo obdržali v lepem, hvaležnem spominu, žalujoči ženi pa izrekamo naše globoko sožalje.
STANKO SEMIČ-DAKI:
Partizanček
_ Sredi aprila dvainštiridesetega leta smo dobili proletarsko četo. Imela je oseminštirideset ljudi in bila je zelo dobro oborožena. Vsak borec je imel puško, nekaj ročnih bomb in samokres. V četi je bilo tudi osem lahkih strojnic — zbrojevk.
Četo so sestavljali večinoma borci, ki so prišli že prvo leto v partizane. Bili so to sami ljubljanski delavci. Največ se je držala Mo-krca in napadala po Ljubljanskem barju. Tako je ta četa uničila tudi postojanko na Igu pri Ljubljani; to se je zgodilo drugega maja.
Nekega sončnega dne je četa počivala ob gozdu pri Skriljah in stražila na kraju proti Igu. Okoli ene popoldne sem stal na cesti med Skriljami in Igom ter gledal po dolini; četa je ležala za mojim hrbtom. Nenadoma zagledam, kako gre sem od Iga proti Skriljam otrok.
»Kam le koraka tako korajžno in hitro?« sem se vprašal. Moralo mu je biti kakih dvanajst ali trinajst let. Počakal sem, da je prišel do mene. Imel sem trobojko in triglavko, opasan pa sem bil z opasačem italijanskega oficirja. Prišel je že čisto blizu. Ogledoval sem ga, on me pa še opazil ni.
Slednjič me je zagledal, se korajžno postavil predme in me ogovoril.
»Ti, tovariš, ti si pa partizan.«
Nasmejal sem se in mu odgovoril:
»Po čem pa to poznaš?«
»Kaj ne bi?« mi je odgovoril, »ko si tako lepo Pborožen in slovensko zastavo imaš na kapi.«
»Kaj, ali si že kdaj videl partizane?«
Rekel je, da ni videl še nobenega, da pa je dosti slišal o njih. Potem me je vprašal:
»Ti, tovariš, ali poznaš Dakija?«
Nasmehnil sem se in ga vprašal:
»Zakaj bi pa rad vedel zanj? Kaj ga poznaš?«
Dve mravlji
Zvečer sta sedeli dve mravlji sosedi v mravljišču. Imeli sta naslednji pogovor.
Prva: Joj, kako sem zdelana. Ves božji d°n sem prevlaževala košček sladkorja, pa 9a nisem mogla spraviti do doma; sredi Pota sem ga morala pustiti."
Druga: „A tako, ti misliš drobtinice od sladkorja, ki ga je razsula deklica tam na cesti! Pa kako je to, saj je bilo polno drob-aih koščkov tam."
Prva: „Da, ali jaz sem se lotila največje-9a."
Druga; „Brezumnica, vidiš, jaz sem pa n°sila le bolj majhne kosce; le pojdi pogledat, kolikšen kup jih je. Seve, ti hočeš vse naenkrat. Sedaj pa imaš. Boš vsaj vedela *a drugikrat!"
»Ne,« je odgovoril, »a govoril bi rad z njim.«
»Zakaj?« sem ga vprašal.
»Nič takega ni, videl bi ga rad,« je dejal, potem pa me prosil, naj mu povem, kje bi lahko dobil Dakija, seveda, če ga poznam. Fant ni odnehal. Nič drugega ni kazalo, ko da sem mu povedal, kako je.
»Daki — to sem pa kar jaz,« sem se mu predstavil.
A fant se mi je zasmejal, nič mi ni verjel; ko neverni Tomaž.
»To pa že ne bo res,« je odgovoril. »Nalagal si me.« Ni in ni si dal dopovedati, da sem Daki. Zato sem ga povabil, naj gre z menoj, če je kaj korajžen.
»Ti bodo že partizani povedali, ali sem pravi.«
Spustila sva se čez hribček do proletarske čete, ki se je grela na soncu. Fant jo je zagledal in vse na njem se je nasmejalo.
»Tovariši,« sem ogovoril borce in pokazal na fanta, »ta bi rad videl partizane — in z Dakijem bi rad govoril. Povejte mu, da sem to jaz, meni ne verjame.«
Četa — v smeh, nekateri so mu začeli kimati, naj verjame.
»Kar verjemi, je pravi.«
Fant se me je še enkrat ogledal — in verjel.
»Pa ste zares Daki!«
Takoj mi je povedal, da je z Barja in da je prinesel pošto zame. Počasi si je odpel suknjič, potegnil izpod podloge hlačnega pasu listek ter mi ga izročil z besedami:
»Prosim, to je pošta barjanskega rajona.«
Res, fantič mi je prinesel pošto iz Črne vasi; bil je prava ljubljanska srajca. Vzel sem listek, ga prebral in se mu zahvalil.
»No, zdaj si videl partizane, kaj? In še celo proletarsko četo. Zdaj pa le pojdi! In tovariše pozdravi!«
Toda fant se za moje govorjenje in prigovarjanje še zmenil ni. Smejal se je, se pomešal med partizane in si začel ogledovati orožje; samo veselje ga je bilo. To je trajalo kakšni dve uri; za vse naše težave je hotel zvedeti, za vse boje, kje in kako smo se tolkli.
Po dveh urah smo ga spet začeli nagovarjati, da naj odide. A fant se je postavil pred nas in rekel: »Ne, nazaj ne grem več. Pri vas bom ostal.«
»Kaj bomo s teboj tu?« smo se uprli. »Premlad si še.«
Neki partizan je vzel svojo karabinko in jo postavil ob kurirčka.
»Poglej, poba,« mu je rekel, »ali ne vidiš, da je karabinka večja kot ti?«
Fant pa se nam je kar naprej smejal. Pokazal je na kratko italijansko karabinko in rekel: »Mi boste pa tistole dali.« Tako smo se pregovarjali dalje.
»Le kaj boš pri nas, ko te ne smemo poslati v boj, ker si še premlad.«
Vendar vse pregovarjanje ni nič pomagalo,
fant se ni dal ugnati in je nazadnje ostal pri nas. Dodelili smo ga v pomoč kuharju.
Fant ni bil zadovoljen.
»Ta puška bo moja,« je rekel in pokazal na italijansko puško. Znova smo ga zavrnili. Rekli smo mu, da nimamo municije za tako puško.
»O nič zato,« je rekel, »saj jo imam sam.« Začel je vlačiti italijansko municijo iz žepov. Še danes si ne morem razložiti, kako je mogel spraviti v žepe trideset nabojev.
»Kje pa si jo dobil?« smo ga vprašali.
»Italijanom sem jo ukradel. Bili so pijani, jaz sem jim pa municijo pobral.«
Tako se je zgodilo, da je fant ostal v proletarski četi in da je začel z njo partizaniti. Ko so bili hudi boji, smo še prav posebej skrbeli, da se je držal kuhinje.
A še mesec ni minil, ko je že hotel postati borec ko drugi in je zahteval, da tudi njega pošiljamo na stražo.
No, počasi smo mu skušali ustreči: pošiljali smo ga na stražo, vendar tja, kjer ni bilo preveč nevarno.
Pozabil sem njegovo pravo ime. Rekli smo mu mladi partizanček. Ostal je v partizanih, po nekaj mesecih je prišel v prvi proletarski bataljon Toneta Tomšiča in kasneje v brigado Toneta Tomšiča. Naš mali partizanček je postal borec, potem pa kurir pri štabu Tomšičeve. Do 1944. leta sem še vedel zanj, potem pa sem zgubil sled za njim.
Drugi partizani so mi povedali, da je še živ, njegova zgodba pa kaže, kako so že pionirji sodelovali v boju in kako so postali dobri borci.
ROŽE
— Pojdiva po rože! — je poklicala Mojca brata Jožeta. Ta se je le nerad ločil od frače, ki se mu je utrgala.
— Dobro, ampak kje so te rože? — je brez prave volje pristal.
— Boš že videl. —
Vodila ga je po cesti, zavila na stezo, ki je med grmovjem vodila v hrib in obstala.
— Kje jih imaš? — je bil brat nestrpen.
— Potrpi! Če boš tako dirjal, se ti bodo vse poskrile. Ne marajo razgrajačev. —
— Neumnost. Juhuhu! Tukaj so. — Z bojevitim krikom se je pognal v grmovje.
Malo jaso so pokrivali veliki beli cvetovi. Hlastno jih je trgal, gazil po njih, če pa je kakšnega zmečkal, ga je vrgel proč.
— Ne delaj tako! Boli jih! — je očitala Mojca.
— Ah, daj no, saj so samo rože! — Imel je obe roki polni.
Mojca se je sklonila in pobrala dva cvetova. — To sta teloha, — ga je poučila. Šla sta naprej.
— Oho, te so pa lepše! — je kmalu zavpil Jože. Ugledal je rožnati hribček samih žafranov. Brez pomisleka je odvrgel teloh in jel pustošiti med žafranom.
Očkova pravljica
Redkokdaj naš očka pravljice pripoveduje, lake o princezinjah, ki vsaka srečno se končuje. O palčkih in Sneguljčici in o grdi mačehi, ker vse te davne pravljice naš očka je pozabil že. Pozabil v listih hudih časih, ko bil naš očka je junak.
Bil v vojni je osvobodilni, bil tudi v internaciji.
Na Rabu doli je trpel, ko koščka kruha ni imel.
Tam vse je pravljice pozabil, ne more novih se učiti, ker jim ne verjame več.
Redkokdaj naš očka pravljice pripoveduje.
Kadar pa začne, takrat eno samo nadaljuje: pravljico iz najtežjih dni naše bridko lepe preteklosti.
Darina Konc
—	Ne smeš tako! — ga je zaman rotila Mojca. Sama si je vzela tri žafrane.
Tako sta na svoji poti našla še zvezdice, trobentice, jetrnik in vetrnice. Jožetu so se zdele ene lepše od drugih; vsakih je natrgal, kolikor jih je mogel držati v rokah, nato pa je prejšnje vrgel stran.
—	Nikoli več ne grem s tabo po rože, — je zatrdila Mojca. Nosila je lep šopek raznobarvnih cvetov. Doma ga je postavila v vazo v čisto vodo.
Drugo jutro je bil Jože nekam potrt. Dolgo se je motal okrog Mojce, nazadnje je pa le povedal:
— Veš, sanjalo se mi je o rožah. Hude sanje. Rože so se zbrale okrog moje postelje. Telohi, žafrani, trobentice ... Pravo morje! Šle so za pogrebom. Nosile so tiste potrgane rože, ki sem jih jaz zmetal proč. Kakor da bi tiho jokale .. .
— Seveda njihovim sestram si vzel življenje. Če bi jih bil dal vsaj v posodo z vodo. Tako pa si jim preveč skrajšal življenje .. .
— Pa so bile res žive? — je neverno pogledal.
— Seveda. Rasle so na soncu in iz zemlje črpale hrano. —
— Moral bi jih torej pustiti, naj rastejo, dokler same umrejo, — je ugotovil Jože. — Kar najdlje bi morale biti lepe.
Albin Butolo
^-Ziir<!lllMtinilHllllllillllliUIII(iiiU!IIIIIU!IIllllllHlinllll!III!IMIIIIIIUIlllliUIIIIIIIIillllllllll(SCII<llllliailllUlillllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUi:illllIlllli>IIIIIIUIIIIIIIIIHIli:«HIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII>HIIIIIIIIIIIMaiUUUUnillMHIIIIIUIIIIIMIIHilll[IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIHIIU>Hllilill!iHfM<r(ir>£tni«>IIIIIinillllfHiCS
R O B E R T MERLE	29
Ne, nisem lagal, ko sem pastorju rekel, da me biblija Zc>nima: v njej sem našel potrdilo za vse tisto, kar so mi ° Židih pripovedovali moj oče, rittmeister Gunther in stranke*: ljudstvo ki se venomer žene samo za dobičkom, ki se sistematično poslužuje najbolj zahrbtnih zvijač in katerega Vsakdanje življenje je polno najbolj odurne opolzkosti.
( Pa> res sem prav z odporom bral nekatera poglavja, v ka-jedh je — večkrat s prav grobimi izrazi — govora o prižnicah in krvoskrunstvu.
V tretjem letu zaporniškega življenja se je pripetilo r'ekaj nenavadnega: prejel sem pismo. Mrzlično sem ga Potegnil iz ovitka. Podpisan je bil doktor Vogel, ki mi je Pisal:
Moj dragi Rudolf,
v — Čeprav se imam lahko zaradi tvojega strahotnega ob-n“sanja docela legitimno razrešenega vsake obveznosti do te-e> kljub vsemu smatram, da te v imenu očetovega spomina ne smem zapustiti v sramoti, ki je zdaj tvoj delež, temveč m°ram za hip pozabiti na tvoj greh in ti ponuditi roko po-
*noči.
'— Tri leta je tega, kar te je Bog udaril, da ne bi sc aPrcj izkoriščal svojo svobodo in počenjal hudodelstev. Pre-
pričan sem, da so bila ta tri leta zdravilna. Do kraja si si lahko izprašal vest in se zavedel težine svojih grehov.
— Jaz ne vem nič o tvojih grehih, saj si poskrbel, da se je med nama pretrgala slehrena vez. A kakršno že je bilo tvoje življenje, ki te je naposled pripeljalo do uboja — tega strahotnega sadu brezdelja in razbrzdane čutnosti, ki te je ves čas obkrožala — si lahko mislim, da je bilo v glavnem vsega pomilovanja vredno. Prav čutni užitki — ti užitki najnižje vrste — mladega človeka največkrat speljejo s poti dolžnosti in ubogljivosti.
— Zdaj pa, moj dragi Rudolf, te je zadela neusmiljena kazen. In ti dobro čutiš, da je ta kazen pravična. Toda Bog ti je v svojem neskončnem usmiljenju pripravljen odpustiti.
— Čisto gotovo je, da sedaj ni več moč dobesedno izpolniti volje tvojega umirajočega očeta, kajti tvoj sramotni greh izključuje sleherno možnost, da bi kdaj izvrševal tisti vzvišeni poklic, za katerega si bil namenjen. So pa še drugi, ponižnejši sveti poklici, v katerih boš lahko do kraja izpral svojo grešno dušo, in ki ne zahtevajo drugega kakor spokorno srce in močno voljo do čaščenja božjega. Samo še tam boš lahko našel ozdravljenje svoje duše, in tvoj oče, ki te gleda z neba, bi prav tako odločil.
— Če ti je kesanje, kakor upam, do kraja odprlo oči, če si pripravljen zlomiti svoj napuh ter se odreči svojemu zmotnemu in blodnemu življenju, bom lahko dosegel pomilostitev ali skrajšanje tvoje kazni. Imam nekatere dobre zveze in pravkar sem zvedel, da se je staršem mladega W. — tvojega pajdaša pri zločinu — pred nekaj meseci posrečilo izposlovati amnestijo. Ta primer prav gotovo govori tudi zate in poslužil se ga bom v svoji prošnji — seveda če mi zagotoviš, da je kazen omehčala tvoje trdo srce ter da te bo spokorjenega in ponižanega pripeljala v naročje naše.
— Tvoja teta in sestri mi niso nič naročile zate. Razumel boš, da te do kraja čiste ženske za zdaj ne bi rade imele
stika s kaznjencem. Toda vedo, da ti pišem, ter noč in dan molijo, da bi se v tvojem srcu naselilo kesanje. In prav to iz vse globine svoje duše želim tudi jaz.
Doktor Vogel
Tri mesece po tem, ko sem prejel pismo, so se vrata moje celice odprla in vstopil je glavni ječar, ki ga je spremljal stražar. Pogledal je po celici in, z gromovitim glasom rekel: „K direktorju! Schnell!" Spustil me je naprej, in stražar je zaklenil vrata celice. Potem je glavni ječar spet zagrmel: »Schnell, Mensch, schnell!" In pospešil sem korake. Hodila sva po neskončnih hodnikih, noge so se mi tresle.
Glavni ječar je bil nekdanji podoficir. Hodil je s togimi koraki, držal se je pokonci, njegovi brki a la Wilhelm so bili čisto beli in močno namazani s pomado. Za celo glavo je bil višji od mene in medtem ko je on naredil en korak, sem jaz moral dva. Malo je postal in me potihoma vprašal: „Se bojiš, dragonec?" — In odvrnil sem mu: »Nič se ne bojim, gospod glavni ječar." — Napravila sva še nekaj korakov in začutil sem, da me opazuje. In čez nekaj časa je rekel: »Saj se ti tudi ni treba bati. Nič slabega nisi storil. Če bi storil kaj slabega, bi jaz že vedel." — »Hvala, gospod glavni ječar," sem mu odvrnil. Spet je postal in mi potihoma rekel: »Dobro poslušaj, kaj ti povem, dragonec. Le pazi, kaj boš rekel gospodu direktorju. Sila učen mož je, ampak ..." In še bolj je slišal glas: „... malo je ..." Dvignil je desnico do svojega pasu in pokazal zdaj dlan, zdaj gornjo stran roke. »In razen tega" je nadaljeval, »je malce..." S kazalcem se je dotaknil čela in mi pomežiknil. Molče sva stopila naprej, potem se je znova zaustavil in glasneje rekel: »Torej, le dobro pazi, da mu boš odgovarjal lepo in prav." — Pogledal sem ga. Znova mi je pomežiknil in rekel: »Kajti vedi, pri njem človek nikoli ne ve, kako naj mu odgovori, da bi bilo prav." — Pogledal
DN1H GOSPODARI
« — Štev. 15 (1298)

KTj
14. april 1967
OSNOVNA ZAPOVED NA POTI PREUSMERITVE:
Zboljšajmo rabo in oskrbo travnatega sveta
Sodobna raba travnikov pridelek lahko potroji
Na poti neobhodno potrebne gospodarske preusmeritve kmeti], zlasti tistih v hribovitem svetu, je zboljšanje rabe in oskrbe travnikov prva in osnovna zapoved za vsakega kmetovalca. Ko opuščamo ali pa zmanjšujemo pridelovanje žita in krompirja, da bi delo olajšali in pocenili, ker drugače ne moremo priti do boljših dohodkov, nam ne preostane drugega, kakor da posvetimo travnatemu svetu večjo pozornost, kakor smo je mu doslej posvečali.
Doslej smo na travnike gledali večinoma s skrajno mačehovskimi očmi. Gnojili smo večinoma le njive in šele zadnja leta smo tu in tam tudi travnikom odstopili nekoliko gnoja in prgišče mineralnih gnojil. Za radi tega so tudi pridelki travnikov po vrednosti daleč zaostajali za pridelki njiv, mnogokje pa zaostajajo tudi še danes.
Iz fe ugodne ugotovitve sledi, da moramo sedaj in v prihodnje neobhodno posvetiti vso svojo pozornost travnikom. Povsod je neobhodno potrebno, da visokih pridelkov krme ne iščemo toliko s setvijo lucerne, detelje in deteljno travnih mešanic, marveč da jih iščemo brez vsakega dodatnega oranja in dokupovanja dragega semena na naših travnikih. Ta zapoved velja predvsem za kmetije v hribovitem svetu, kjer je oranje na težkem delu in povezano z od-plavljanjem rodovitne zemlje. Sušenje in spravilo lucerne, detelje in deteljnotravnih mešanic zahteva še vedno precej ročnega dela in je zaradi tega čedalje težje rešljiv problem, vsied česar od njih večkrat ne pridelamo ono količino beljakovin in škrobnih enot — in samo za te nam mora iti — kot ga pridelamo na dobro oskrbovanih travnikih.
Spregovoriti o sodobnem travništvu in pašništvu je zaenkrat mogoče le na primerih. Pri njih se vendar docela razjasni osnovni problem gospodarjenja na travnatem svetu. Le-ta obstoja v dvojem:
•	v pripravi travniške ruše, da bo na njej zraslo čim več rastlin, se pravi trav vseh velikosti, ki bodo ustrezno prepredene z deteljami, in
•	v ukrepih, s katerimi bo mogoče v optimalni ali kar se da veliki meri izkoristiti
zraslo in pridelano rastlinsko gmoto.
Ustavimo se zaenkrat pri vprašanju priprave ruše, da bo na njej zraslo čim več z deteljami gosto prepredenih trav vseh velikosti. Kakor smo že neštetokrat povedali in kar kmečka praksa tudi povsod potrjuje, bomo ta cilj dosegli predvsem z rednim gnojenjem s hlevskim gnojem ter z rednim in izdatnim zalaganjem ruše in zemlje z mineralnimi gnojili, to je s fosforno kislino, kalijem in dušikom, ter z apnenjem travnikov, kjer je potrebno.
Neštetokrat pa smo tudi že govorili — in tudi to je praksa vedno znova potrdila — da je v tej smeri pogostejša in pravočasna košnja nadaljni ukrep, da pospešimo rast travniškega rastlinja. Kaj pomeni pravočasna raba travnikov, nam kaže izid nekega poskusa z različnim številom košenj na travnikih, ki so 'bili skrajno močno zagnojeni. Ta poskus je pokazal, da so pridelki beljakovin in škrobnih enot naraščali skladno s številom odkosov. Pri dveh odkosih, kjer je bila trava po 12 tednov stara, so bili najnižji, najvišji pa so bili tam, kjer so taisti travnik rabili in kosili 5 do 7 krat v dobi ene vegetacije. Pridelek prebavljivih beljakovin se je po hektarju povečal od 820 na 1690 kg, skupni pridelek škrobnih enot pa je narasel od 4900 na 6960, kar pomeni porast skoraj za polovico.
•	'Največ beljakovin v pridelku trave dosežemo, če je 3 do 5 tednov stara in 15 do 25 centimetrov visoka, torej v času, ko je po ozelenitvi ali obrastu šele dobro obrasla.
® Od šestega tedna naprej, ko se začnejo trave bilčiti in ko so razvile svoja socvetja, se hranilne snovi v travi ne večajo več, marveč le manjšajo, to pa ne le zaradi pojemajočega nastajanja, marveč tudi zaradi nazadujoče prebavljivosti.
•	Če kosimo travo šele v šestem tednu starosti ali pa celo pozneje, nam gre dobra tretjina hranilnih snovi njenega pridelka že zaradi starosti v zgubo ne glede na zgubo, ki nastane pri konzerviranju.
S tem pa je praksi pokazan najbolj ustrezen način koriščanja travnatega sveta. Ta način je najpopolneje prilagojen biološkim lastnostim rastlin, hkrati pa tudi kmetijskim gospodarskim principom. To je način izkoriščanja travnatega sveta, ki sloni tako na paši in košnji, ki ju je treba ustrezno kombinirati. Štiri- do šestkratno rabo travnikov od pomladi
do jeseni je mogoče doseči le s pašo in košnjo. S pašo in košnjo pridelke beljakovin in škrobnih enot lahko optimalno izkoristimo, če pokošeno travo siliramo in prevetravamo na skednju. S pašo in košnjo pa hkrati govedorejo tudi še drugače pocenimo. Pol leta nam ni treba zamahniti s koso, da bi od aprila do oktobra pripravili krmo za živino v hlevu. Začasa košenj je naša oskrba živine s tem omejena zgolj na molžo in na malenkostno spravilo gnoja iz hleva. Po tej poti torej optimalno izkoristimo goveji gobec za mehanizacija spravila krme.
Zmogljivost travnikov, na katerih gospodarimo s pašo in koso, je ob ustreznem zalaganju z mineralnimi gnojili presenetljiva. Pri tej rabi dajo travniki dva- do trikrat toliko pridelka hranilnih snovi, kot je dajejo pri klasičnemu načinu njihove rabe. Njihov pridelek ob gospodarstvu s pašo In koso odgovarja po vrednosti 200 q sena lucerne, 700 q koruzne srktže, 1000 in več stotov krmne pese ali 50 in več q ječmena v zrnju. S to letno zmogljivostjo pa nudi hektar travnika krmo za 2 do 3 molznice, ki vsaka lahko da 3000 do 4000 kg mleka na leto. Na naše cene preračunono predstavlja ta donos vrednost 16.000 šilingov, preračunano na meso, katerega je pri taki rabi travnikov mogoče po hektarju pridelati 700 kilogramov, pa vrednost 10.000 šilingov.
Optimalno znižanje proizvodnih stroškov
Gre za uvedbo paše in košnje travnikov
Pri rezultatih fega poskusa se splača nekoliko ustaviti in si poklicati prednosti večkratne košnje nekoliko podrobneje v spomin. Pridelek rarličnih košenj so posušili, pri čemer je v senu pri pet- do sedemkratni košnji ostalo 'beljakovin in škrobnih vrednosti, ki jih v senu detelje ali lucerne skoraj ni mogoče obdržati, kajti le redko kje uspemo, da bi od njiju pridelali 83 q sena po hektarju. Bistveno pri tem pa je to, da se pridelek sena s tem ni bistveno povečal, narasel je le za 11 odstotkov. Iz tega sledi, da bogatejšega sena, kakor na travnikih nikjer ne moremo pridelati.
Toda vse to niti ni bilo odločilno pri po-
skusu, niti ni odločilno v široki kmečki praksi.
Odločilno dejstvo, ki ga je pokazal ta poskus, je namreč v tem, da je za velike količine krme ob majhnem številu košenj potrebno kakršnokoli bolj ali manj zamudno, potratno ali drago konzerviranje pridelka, medtem ko je mogoče pridelke iz velikega števila košenj izkoristiti s p a š o takorekoč brez vsakih Izgub in stroškov za košnjo.
Že nekaj let je minulo, odkar je sodobna kmetijska znanost dala tudi k temu vprašanju svoja dognanja. Rastlinsko gmoto travnatega sveta je po teh dognanjih mogoče gospodarsko spremeniti v mleko in meso le, če pri tem vestno upoštevamo tele spremembe v organski snovi rastoče trave:
Tako zmogljivost je travnati svet ob paši in košnji pokazal v hribovitem svefu Slovenije med 500 in 700 metrov nadmorske višine. 'Pokazal in dokazal je, da je mogoče brez vsakega oranja vsepovsod v alpskem svetu rediti po hektarju dve do dveinpol molznice ali pa ustrezno število mladih goved za pitanje ali pa za plemensko rejo. Taka zmogljivost travnatega sveta pa nam pokaže še nekaj drugega, izredno bistvenega. Z njo proizvodne stroške na kmetiji lahko znižamo na najnižjo mero. Donose
10.000	do 16.000 šilingov po hektarju dosežemo brez vsakega oranja, pri čemer potrebujemo za spravilo pridelkov — ker je živina paleti na intenzivni paši — le polovico časa za strojno in ročno delo. Zaradi tega se proizvodnja škrobne enote poceni za 30 do 40 odstotkov, cena kilograma beljakovin, ki ga pridelamo po tej poti pa je za 50 odstotkov cenejša, kot če bi jo pridelali pri krmi z njiv. Če pa primerjamo ceno tako
pridelanih beljakovin s ceno beljakovin v koncentratih, pridemo do tega, da so beljakovine v koncentratih najmanj trikrat tako drage, kakor jih pridelamo na dobro oskrbovanih travnikih s pašo in koso. Da so potem spričo tega tudi proizvodni stroški mleka in mesa cenejši, zaslužek za delo pa znatno višji, se razume samo po sebi.
Dognanja eksaktnih poskusov, ki smo jih ravnokar nanizali, nam torej kažejo, da je na hektarju travnatega sveta pretežnega dela koroškega dvojezičnega ozemlja ob enakih naravnih pogojih in enakem, če ne manjšem vloženem delu mogoče pridelati več krme, več hranilnih snovi in po mnogo nižji proizvodni ceni kakor pa na hektarju njive s katero koli drugo krmno poljščino. Z donosom travnika, kjer pasemo in kosimo se kvečjemu lahko pomeri hibridna koruza, vendar le ob ustrezni legi, nikakor pa ne v hribovitem svetu.
Zato se absolutno izplača, da dobesedno in z vso resnostjo preidemo k preusmeritvi našega kmetovanja na govedorejo in na pašnokošni sistem rabe travnatega sveta. Ko bomo s takim načinom rabe travnikov sprožili in izvedli po naših kmetijah proizvodno revolucijo, ne bomo le postavili naše živinoreje na dokončno trdno in realno krmno osnovo, s tem pa na viško rentabil nost, marveč se bomo lotili tudi končno kmetovanja, ki ga od nas zahteva sodoben razvoj mehanizacije, da bo tudi ta postala na naših kmetijah rentabilna.
Da je uspešna izvedba načrta gospodarjenja na travnatem svetu s pašo in košnjo povezana s potrebo neobhodne zložitve ali komasacije zemljišč, se razume samo po sebi. Prav v tej komasaciji pa v veliki meri korenini možnost organizirane preusmeritve na govedorejo, pri kateri so potem razna rejska vprašanja, vprašanja mehanizacije in vprašanja organiziranega vnovčenja plemenske in pitane živine vse lažje rešljiva, kakor če se jih loti posameznik vsak zase.
Buhi.............................................immiiiimmmmiiimimiiim^mimmiiimi.....mini..im.....................m....................................iiiihiiiiiiiiiiiiiiiii.m .....iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.j
sem ga in on mi je modro in sporazumno pokimal. Potem se je spet ustavil in mi položil roko na ramo ter rekel: „Naj ti povem nekaj za zgled. Ti misliš, da si bleknil kakšno neumnost... Kje pal... Mož je kar zadovoljen z odgovorom." — Potem je še dodal: „ln obratno." — In stopila sva naprej po hodniku. Glavni ječar si je s širokim gibom pogladil brke in še rekel: „Torej le pazi, dragonec, kako mu boš odgovarjali" — Lahno me je udaril po rami in jaz sem odgovoril: „Prav lepa hvala, gospod glavni ječar."
Pred nama se je odprl spet neki dolg hodnik, potem so se s ploščicami tlakovana tla prenehala in stopila sva na dobro pološčen hrastov pod. Šla sva skozi dvojna vrata in tedaj sem zaslišal drdranje pisalnega stroja. Glavni ječar je stopil naprej, si popravil bluzo, potrkal na rdeče pobarvana vrata, vstopil, skočil v pozor in z gromkim glasom napovedal: »Zapornik Lang, Herr Direktor!" — Neki glas mu je odgovoril: »Pripeljite ga noter!" — Glavni ječar me je porinil naprej. Prostor je bil zelo svetel, bleščeče beli zidovi so me slepili.
In že sem zagledal direktorja. Stal je pri velikem oknu in v rokah držal neko knjigo. Bil je majhen suhec, nenavadno bled, z visokim čelom in z vrtajočimi očmi za očali v zlatem okviru.
Pogledal me je, rekel „Lang?" in obraz mu je spreletel krč.
Glavni ječar me je s plosko roko nalahno potiskal naprej in čez čas sem začutil, da je pritisk ponehal. Znašel sem se za dober meter daleč od pisalne mize. Glavni ječar je stal na moji desni. Pri steni za pisalno mizo je stala velika polica s knjigami, ki je segala do stropa.
„Aha!" je rekel direktor z ostrim raskavim glasom.
In od tam, kjer je stal, je vrgel knjigo proti svoji pisalni mizi. Toda premalo jo je zagnal. Knjiga se je zadela ob
rob mize in padla na tla. Glavni ječar se je že sklonil, da bi jo pobral.
Oči, nos, čelo, usta, vse se je premikalo na njegovem obrazu. Z neverjetno živahnostjo je naperil kazalec proti glavnemu ječarju in rekel:
»Saj sem jaz vrgel knjigo na tla, ali ne? Torej, se pravi, da jo moram sam pobrati. Jasno?"
Jasno, Herr Direktor!" je zadrdral glavni ječar.
Direktor je hitro priskakljal do pisalne mize, pobral knjigo in jo položil zraven pepelnika, polnega napol, pokajenih cigaret. Potem je sunil z desno ramo, me pogledal, vzel z mize ravnilo, mi pokazal hrbet in pričel razigrano poskakovati po sobi.
„Torejl To je torej Lang!" je rekel.
Potem je premolknil in glavni ječar je po mojem občutku čisto brez potrebe zakričal:
»Javvohl, Herr Direktor!"
„Lang," se je oglasil direktor za mojim hrbtom, »tule imam pritožbo, ki jo je zoper vas poslal doktor Vogel.”
Slišal sem, da je za mojim hrbtom z ravnilom udarjal po nečem mehkem.
»Pritožuje se, da mu niste odgovorili na neko pismo, katerega kopijo mi je priložil.
Pogoltnil sem slino in rekel:
»Herr Direktor, doktor Vogel ni več moj tutor. Polnoleten sem."
In že je stal pred mano. Ravnilo je vihtel po zraku in pačil obraz.
»Ali samo zato niste odgovorili na njegovo pismo?"
»Nein, Herr Direktor! Zato mu nisem odgovoril, ker se ne maram ravnati po njegovi volji."
»Če dobro razumem (udarec z ravnilom po mizi) pismo, ki vam ga je pisal doktor Vogel (udarec z ravnilom po naslonjalu stola) — da, sila interesantno pismo, če smem
tako reči (udarec z ravnilom po dlani) — je volja vašega očeta bila, da bi postali duhovnik."
»Da, gospod direktor."
»Zakaj pa?"
»Oče se je ob mojem rojstvu zaobljubil Brezmadežni devici.’
Več zaporednih udarcev z ravnilom, nekaj ostrih »Aha! Aha!', potem pa je direktor spet začel poskakovati po sobi.
»In vi se niste strinjali?"
»Nisem se, gospod direktor."
In za mojim hrbtom:
»Pa ste očetu povedali?"
»Oče me ni vprašal, kakšnega mnenja sem."
Udarec z ravnilom po kljuki pri oknu.
»Aha! Aha!"
In pred mano:
»Ali ste zato postali konfessionslos?"
»Nein, Herr Direktor!"
»Iz kakšnega razloga pa potem?"
»Imel sem vtis, da je moj spovednik prelomil pečal spovedne molčečnosti."
»In pred kom — po vaši domnevi — (udarec z ravnilom po vrsti knjig na polici) naj bi ga prelomil?"
»Pred mojim očetom."
Spet za mojim hrbtom:
»Je bilo to res?"
»Nein, Herr Direktor, ni bilo res. Toda to sem zvedel šele kasneje."
Še vedno za mojim hrbtom:
»Pa niste več mogli najti svoje vere?"
»Nein, Herr Direktor!"
(Se nadaljuje)

Premlada sva, da bi naju pokosili

Tisti dan je bil podoben mnogim drugim dnevom, ki so jih preživljali ljudje pod Sveto Trojico. Po trgu so korakale patrulje italijanskih vojakov. Zaustavljale so se pri trafikah, vojaki so pogledovali po dekletih. Pri Črnem orlu je stražar udarjal s peto v lesen pokrov, na katerem je stal pri vhodu v veliko poslopje. Udaril je vsakič, ko je vstopil ali se prikazal iz stavbe kak oficir. Udarec je odmeval tja do Cankarjevega spomenika.
Ljudi je bilo malo na cesti. Človek je stopil tiste dni le takrat na ulico, ko je moral na njivo, v trgo-
I g o Gruden:
Glas
domovine
O mraku čudno je mehko med nami, na domovino mislimo ves čas:
* trpečimi objema nas rokami, kjer koli smo, je njena usoda v nas.
Kdaj slišal boš, tovariš, zvon
vrh griča,
ugledal spet pod njim domačo vas! Molčimo, kot bi stražili mrliča, n srca vsa v en sam bijo nam glas.
Slovenska zemlja v vsi lepoti svoji Pogažena, nam sveta od krvi: nasilje, smrt, pregnanstvo, upori,
boji,
v gozdove beg, gorijo v noč vasi.
Ko iz trpljenja nam bo vstala doba, ki nanjo čaka, vanjo upa svet, na zemlji tej požene naj iz groba nad spanjem mrtvih zimzelenov
cvet.
vino, po najnujnejših opravkih. Le °troci so bili bolj živahni, igrali so Se okrog hiš, se podili po travnikih ®'li pa lovili kapeljne v Beli. Z ve-^6rom in policijsko uro je še to ve-selje otrok povsem zamrlo. Vrhnika je takrat postala nema, temna 'n gluha. Od časa do časa je tiho-presekal rafal ali posamezni shel, ki ga je sprožil stražar pri Sveti Trojici ali na Klisu. In to iz strahu, zlasti še, če je zaslišal kak strel tam izpod Ljubljanskega vr-na ali iz smeri Štampetovega mosta.
Noč je bila suha. Zvezdnata, f^av nič pripravna za akcijo. Nuša je dobila listke, cel kup listkov od fantov iz hoste. Te je bilo treba Potresti ponoči po cestah. Sama? ■'te, saj je v trgu veliko deklet in fantov, ki hodijo na trosilne akcije ‘n še marsikatero drugo so že s Pridom izpolnili. Nuša se je odlo-^iia, da jih bo potresla z Jurjem. Materi je povedala, da bo šla k Jurjevi mami in da je ne bo čez n°č, ker bo pletla nogavice za
Partizane.
Čeprav je bila že policijska ura, Se je čez Klis in mimo stražarja Ph sokolskem domu srečno pripla-2iia ob hišah do Jurjeve mame.
. Rahlo, z dogovorjenimi udarci, fe Potrkala na okno.
»Kaj pa fi v tem času? Pozno je, °trok. Tvegaš. Oh, otroci, kaj poč-r^ete. Svet hočete preobrniti, kot a drugih, starejših ni za take 5 vari. |n matere boste zavili v čr-če vas bodo dobili. Italijani ‘n beli so vražji..."
Nuša in Jur sta bila že navajena !?a take besede. Vedno sta poslu-SQla fak uvod v nočni pohod.
»Morava v akcijo. Saj bova kmalu nazaj. Brez skrbi bodite, saj ne bova prvič potresla listkov," je prepričevala Nuša Jurjevo mamo, medtem ko se je Jur oblačil. V žepe je natlačil listke z zvezdami, parolami in vsemi mogočimi gesli in partizanskimi okrajšavami organizacij,. Prijel je Nušo za roko in stopila sta v noč.
Nista pomislila, da odhajata v nevarnost, kjer povsod prežijo vojaki. Nista pomislila, da ima noč ušesa in da sta potrebna samo dva strela.
Čez vrt sta se splazila čisto pri tleh. Zaradi sosedov. Preskočila sta ograjo in se plazila naprej čez laze proti Sveti Trojici — beli lisi nad njima, kjer je bila sovražna postojanka. Italijani so vrh posekali. Vitke smreke so popadale, da ne bi dajale zavetja partizanom in da bi bili vojaki v cerkvi bolj na varnem. Čeprav sta poznala sleherni kamen, vsako travico, se jima je pot zdela tuja, ker je bila nevarna. Na vsakem koraku bi lahko naletela na patruljo ali zasedo, ki ne bi spraševala, kam gresta ob taki uri.
»Krog Vasi se
ro cesto in tam bova začela. Čisto na nosu vsem," sta si zašepetala.
Plazila sta se dalje. Jur, štirinajstletni fant, Nuša je imela morda leto ali dve več. Da ju je zelo strah, sta se prepričala ko sta zagledala pred seboj temno, pokončno senco. Nepremično je grozila. Postava je postala še bolj strahotna, ko je čeznjo preplavala senca oblačka. Potuhnila sta se k zemlji. Precej časa si nista upala dvigniti glave. Držala sta se za roke. Kar bo, pa bo. Čakala sta, da bo zaropotalo. Nuša je mislila na listke. Če ju dobijo z listki, bosta pogubila starše, brate ...
Jur je dvignil glavo in ji zašepetal:
»Pojdiva naprej. Premlada sva, da bi nas zdajle pokosili, kar tu-
morava napraviti. Mimo morava priplaziti na Sfa-
kajle . . . Nikamor ne bova prišla, če bova čakala... Nazaj tudi ne moreva . .. Morava se premakniti ... Te je strah? Mene je, pa ..
Pomikala sta se dalje, proti postavi, ki je postala visok štor, ko sta se ji približala. Oddahnila sta se in skoraj na glas zasmejala.
Previdno sta stopala ob domačijah in se spuščala skozi Vas proti Stari cesti. Iz hiš nista slišala nobenega življenja. Kot da je vse izumrlo.
Zdrznila sta se, ko je pri neki hiši zalajal pes.
»Nuša, še tega bomo morali spraviti s poti, da nam ne bo delal zgage. Tu, sredi trga, pa res ni potrebno, da nam še psi nagajajo pri delu. Zbudili bodo ljudi, straže bodo začele hoditi še v ta konec in imeli bomo večje težave..."
»Tako zelo mi je žal psa ... Ne bomo ga ubili, le pri hiši bomo povedali, naj ga dajo spat v hišo . . ."
»Ne bodi norica .. . Punca, ti si preobčutljiva. Ti bi se kartakole lepo razjokala, pokazala na pragu in ukazala gospodinji: Spravite psa s poti, da ne bo ponoči lajal, ko mi stresamo po cestah listke, partizanske listke . . . Uh, kako si prismuknjena ... Kaj pa konspa ... konsparacija. Ne veš, kako nam je Kori žugal zaradi nje . .."
Pri Roglju sta postala žejna, ko sta zaslišala rahlo žuborenje potočka. Nista se pa upala skloniti čez škarpo, da bi pila ... Ko je bil pa na Stari cesti tako vabljiv mir, kot nalašč za akcijo.
Ob potoku sta stopala po travi in Jur je potresal listke. Kako imenitno opravilo je bilo to! Sredi trga dokazovati Italijanom in belim ter domačinom, da so ponoči tod hodili partizani, da trg živi, da oživi ponoči, čeprav so hiše zavite v strašljivo temo.
»Mislili bodo, da je šel tod cel bataljon partizanov, takih s puškami in mitraljezi. Nekaterim Vrhničanom bova tudi natresla strah v
Nekoč bo spet lepa srebrna pomlad, mogočna kot zdaj ni bila še nobena, uteha vseh naših bo upov in nad, ko naša družina, zdaj v svet zapodena, domov bo šla zopet na svojo zemljo. Takrat nam bo v srcih toplo in lepo.

kosti. Pa sva le midva taka junaka, ha ..."
Kar padla sta v grmovje, ko sta zaslišala pred sabo, na deset korakov od potoka, pred Oblakovo gostilno govorico. Kaj zato, če sta se oba ogrebla ob ostrih drenovih vejicah, kaj vejicah, tudi bodeča
Takrat
mi je bilo dvanajst let
Bili smo sredi julija, ko sonce greje najbolj, ko dozori žito in se pokaže prvo sadje. Življenje na deželi je potekalo enolično, toda samo navidezno, v resnici pa je bilo burno in pretkano s tragičnimi dogodki.
To je bilo leta 1942. Najhujše vojno leto. Številne družine so bile različno prizadete. Najbolj pa so bili prizadeti tisti in taki, ki se jih s sočutjem spominjamo v teh vrsticah.
Ste že slišali za Kostanjsko planino in za prijazne vasice, ki so raztresene po njenem vznožju? To je precej daleč nad Kamnikom na levem bregu Tuhinjske doline, ki je zelo znana po partizanstvu. Na sončni jasi tik pod planino čepita vasici Gradišče in Hom. To sta dva izmed številnih partizanskih krajev, ki so bili med vojno zelo borbeni. Domačini so pridni in dobri ljudje in med vojno so neprestano pomagali partizanski vojski. Z veseljem so obdelovali krpice skope zemlje, da je bilo kljub vsemu dosti kruha za vse. Živeli so skromno, toda kolikor toliko zadovoljno, dokler ni prišel usodni 8. julij.
V zgodnjih jutranjih urah so jih presenetili neprijazni obiskovalci, nemška policija. Ljudje so vznemirjeno trepetali, kajti vsi so zaslutili, da policisti niso prišli zastonj. Nekaj se bo zgodilo!
Vasi sta bili hitro obkoljeni in potem so policisti surovo zganjali skupaj ljudi z namenom, da jih bodo izselili. Prestrašene in zmedene ženske niso utegnile vzeti s seboj niti najnujnejšega. Takoj so vse ločili v dve skupini. Može so odvedli pred neko domačijo in jih začeli zasliševati, prestrašene ženske z otroki pa so medtem odgnali v dolino k cesti, kjer so jih že čakali kamioni.
Komaj so policisti od domačih ognjišč odgnali prebivalce, so že planili po hišah in si prisvajali, kar jim je bilo všeč. In ko se je ta grozljivi sprevod malo oddaljil, se je iz teh prijaznih hiš in hlevov začel valiti težak dim. Nemci so vasici zažgali, med dim in ogenj
pa so se mešali streli. V goreča poslopja so pahnili dvanajst gospodarjev, dvanajst očetov. Obstrelili so jim noge, da se nihče ne bi mogel rešiti. Pustili so le dva moža — kdo ve zakaj — ju preganjali med gorečimi hišami, in nazadnje upepelili tudi ta dva.
Tako so žene v hipu izgubile može, štiriinštirideset otrok pa je ostalo brez skrbnih očetov. Mi, ki smo bili nekaj stran od teh krajev, smo žalovali z njimi, kakor bi se bilo to zgodilo nam samim.
Tisti dan se je tudi z druge strani doline valil prav tako težek in črn dim. Tudi tam so fašisti vas spremenili v velik kres. In tako kot v Gradišču in Homu so tudi tam gospodarji končali v plamenih svojih hiš. Takrat mi je bilo dvanajst let, zato bom to nosila v sebi vse žive dni. In tedaj je nastala tudi naslednja pesem:
Pogrebni sprevod
Pod stražo zelencev pogrebni sprevod pomikal se je po dolini, očete pokojne v hišah grozot lizali so zublji ognjeni.
Hiše, poslopja, očetov dvanajst uničil nam tujec je kleti, a žene z otroki nam ta pošast razgnala po širnem je sveti!
žica je bila spletena med grmovjem. Srce jima je razbijalo, da sta ga bolj slišala, kot besede na cesfi, fu pred njima. Bila je patrulja belih. Smejali so se dovtipom, ki jih je tvezli eden od njih. Vsi trije so imeli puške pripravljene za strel. Samo pritisniti je bilo treba ‘m ...
»Ko bi zdajle lahko takole skočil mednje in jih neslišno počil," je pomislil Jur. »Uh, kakšno poročilo bi napisali: Jur je stresa! listke, v akciji mu je pomagala Nuša in pri tem je spravil s sveta tri belčke ... Še v mladino bi me dali, čeprav ne s pravim imenom ... To je pa škoda ..."
Patrulja se je premaknila čez most in lezla prav gizdalinsko proti Hribu. Jur in Nuša sta se iztrgala izpod grmovja. Peklo ju je po obrazu in rokah. Nič zato. Nuša je pokazala z roko po Stari cesti. Prijela sta se pod roko in neslišno drsela proti Bregu ip — stresala listke.
»Ne, vseh pa ne bom tukajle stresel . .."
Kot da je brala Jurjeve misli, je Nuša zašepetala: »Nekaj jih prihrani za dol..." in je pokazala proti središču trga.
Nikogar nista srečala. Če bi sicer koga, tako nenadno, bi bilo tako srečanje usodno. Ura je bila že zdavnaj čez polnoč. Niti deset minut nista potrebovala do občine. Sto metrov stran je stal vojak na straži ... Bilo je razburljivo, ko je Jur praznil žepe skoraj prav pred njegovim nosom.
Zdaj pa nazaj, domov!
Vse je šlo po sreči. Pritisnila sta ušesa na vrata hiše Jurjeve mame in čakala.
Mama .. .mama ...
Vrata so se previdno odprla in smuknila sta v temno vežo.
Nalogo sta opravila dobro.
fj -n Ji a	w_____i-u	m ,
DAVNI SEN BO POSTAL STVARNOST:
Avtomobilska cesta skozi Saharo
Na prastari karavanski „cesti" od Sredozemske obale skozi Saharo do reke Nigra v Zahodni Afriki bo kamela v doglednem času odslužila. Osem afriških držav namerava skozi to največjo puščavo sveta zgraditi avtomobilsko cesto, po kateri bo lahko vsak avto v nekaj dneh prevozil razdaljo 3200 kilometrov. Maroko, Alžirija, Tunizija, Mavretanija, Mali, Čad, Niger in Egipt hočejo skupno kriti gradbene stroške, ki jih cenijo skoraj na 3 milijarde šilingov, medtem ko bi za vzdrževanje ceste potrebovali na leto okoli 100 milijonov šilingov. Pripravljalna dela in načrte financira poseben sklad Združenih narodov, cesta pa naj bi bila dograjena v 12 letih.
Moderna prometna zveza skozi Saharo je bila sicer že konec preteklega stoletja sen takratnih francoskih kolonialnih gospodarjev, ki pa so se bolj ogrevali za železniško progo. Res so zgradili dvoje tirov že več sto kilometrov daleč v puščavo, ko pa so postajale težave vedno večje, so misel na železnico opustili, medtem ko je nameravano gradnjo ceste preprečila druga svetovna vojna.
Čim so saharske obrobne dežele postale neodvisne, so Združeni narodi obudili stare prometne načrte. Po Sahari vozijo tudi že danes težki tovorni avtomobili, vendar je tako potovanje še vedno dolga, nevarna pustolovščina, predvsem pa je sedanja zveza povsem negospodarska za pre-
voz blaga. Od Alžira do 800 km oddaljenih petrolejskih polj pri Hassi Messaoudu pelje zdaj dobra asfaltirana cesta, potem pa je svet za navadna vozila „zaplankan”, kajti tisto, kar vodi dalje, je komaj spoznavna steza, ki se vije nad 2400 km daleč skozi neobljudeno puščavo, po kateri divjajo peščeni viharji.
Zaradi tega bo pred izvedbo načrta treba premagati še velike težave. Ena od njih je vprašanje, kako preprečiti, da ceste ne pokoplje puščavski pesek. Vsekakor pa bo nova cesta mnogo prispevala k razvoju saharskega področja ter bo močno spremenila življenje tamkajšnjih nomadskih plemen, ki se jih civilizacija skoraj še ni dotaknila.
i^aleozisike zveze
v Ameriki „najrahlejše“
Statistični urad Združenih narodov je objavil zanimive podatke, iz katerih je razvidno, kako trajne so zakonske zveze oziroma kako razširjene so ločitve zakona v posameznih državah.
Po teh podatkih odpade največ zakonskih razvez na Ameriko, kjer pride povprečno na vsakih 100.000 prebivalcev po 227 ločitev; najmanj pa je ločitev v Luksemburgu — namreč povprečno 43 na vsakih 100.000 prebivalcev. Ob istem razmerju sledi na drugem mestu za Ameriko Egipt, kjer znavsa povprečno število ločitev 211. Zelo visoko število zakonskih razvez beleži tudi Madžarska: 195 na vsakih 100.000 prebivalcev. Za druge države pa so podatki naslednji: Švedska 120, Avstrija 116, Jugoslavija 110, Zahodna Nemčija 95, Švica 82, Japonska 74, Velika Britanija 72, Poljska 67, Belgija 56 in Nizozemska 51, seveda povsod povprečno na 100.000 prebivalcev.
koroške vsakdanjosti — 19.30 Srečanje — 20.20 Orkestralni koncert.
Četrtek, 20. 4.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Ura pesmi — 15.45 Pod lip'co — 17.00 Dunaj ima vedno sezono — 18.00 Kmetijska oddaja — 18.15 In ljudje so tako prijazni — 19.30 XY ve vse — 20.20 Koroški hišni koledar — 21.00 Iz koroškega glasbenega življenja.
Petek, 21. 4.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Haydnova komorna glasba — 15.45 Ljudske viže — 17.00 V koncertni kavarni — 18.00 Umetnostna kritika — 18.15 Koroške pihalne godbe — 19.30 Dobro znano, znano dobro — 20.20 Šoferska šola na začetku sezone.
AVSTRIJA
xre Levizi j &
JUGOSLAVIJA
Sobota, 15. 4.: 17.03 Za prijatelja znamk — 17.25 Ekspedicija v živalski svet — 18.00 Knjižni kotiček — 18.40 Avstrija, dežela kopališč — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Pojoča in zveneča Avstrija — 21.45 Eden mora s tem računati, film.
Nedelja, 16. 4.: 17.03 Zgubljeno srce, igra — 19.00 Veselje z glasbo — 19.20 Aktualni šport — 20.00 Renegat, igra — 21.40 Dunajska skupina abstraktnih slikarjev —
22.10	Kristjan in čas.
Ponedeljek, 17. 4.: 18.35 Tečaj francoščine — 19.00 Dan z novimi čevlji — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Družinski čoln, komedija — 22.00 Diplomat v Avstriji — 22.45 Fo-rumski pogovori.
Torek, 18. 4.: 18.35 Tečaj angleščine — 19.00 Reka je življenje — 19.30 čas v sliki — 20.15 Kaj sem — 21.00 Horizonti — 21.45 Special Servicer.
Sreda, 19. 4.: 11.03 Gledališče in družba — 11.50 Diplomat v Avstriji — 17.03 Pavlihove pustolovščine — 17.45 Bele peruti — 18.35 Tečaj francoščine — 19.00 Podobe iz Avstrije — 19.30 čas v sliki — 20.15 Labodje jezero
—	23.05 Inozemski odmevi.
četrlek, 20. 4.: 11.03 Protestantizem v Avstriji — 12.00 Mauritius — 18.35 Italijanščina za začetnike —- 19.00 $portni kaleidoskop — 19.30 čas v sliki — 20.15 Ilustrirano, prosimo — 20.45 Dobričina, televizijska igra — 22.35 Stališče.
Petek, 21. 4.: 11.03 Nemški malomeščani — 18.35 Z nasvetom in dejatijem — 19.00 Trg koncem tedna — 19.30 čas v sliki — 20.15 Sel bi v zrak — 21.40 Iz parlamenta
—	22.25 Z našimi najboljšimi priporočili.
Sobota, 15. 4.: 16.15 Prenos športnega dogodka — 18.00 Obzornik — 18.15 Vsako soboto — 18.30 Mladinski koncert — 20.00 Dnevnik — 20.30 Poleti, ki se jih spominjamo — 21.30 Serijski film — 22.20 V ritmu Yeh-yeh.
Nedelja, 16. 4.: 9.35 Neznani kraji. — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Vijavaja, ringaraja — 11.30 Film za otroke — 12.00 Nedeljska konferenca — 18.00 Karavana
—	18.30 Folklorni ansambli Hrvatske — 19.00 Smoki — 20.00 Dnevnik — 20.50 Magazin, zabavna oddaja.
Ponedeljek, 17. 4.: 10.40 Ruščina — 17.20 Mladi svet — 17.40 Risanke — 17.55 Obzornik — 18.20 O našem govorjenju — 18.45 Kuharski nasveti — 19.15 Tedenski športni pregled — 19.40 Srečanje s pesnikom — 20.00 Dnevnik
—	20.30 Drama — 21.30 Resna glasba — 21.45 Knjiga, gledališče, film.
Torek, 18. 4.: 18.30 Kulturna reportaža — 19.40 Obzornik — 20.00 Celovečerci film — 21.30 Eksistencialistična poezija.
Sreda, 19. 4.: 10.40 Angleščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 17.05 Na deveti otok — 17.55 Obzornik
—	18.15 Tisočkrat zakaj — 19.00 Reportaža — 20.00 Dnevnik — 20.37 Igra — 21.35 Jazz festival na Bledu.
četrtek, 20. 4.: 11.00 Angleščina — 11.30 Glasbeni pouk — 17.25 Slike sveta — 17.55 Obzornik — 18.35 Sam z glasbo — 19.00 Dežurna ulica — 20.00 Dnevnik —
20.30	Aktualni razgovori — 21.10 Opera.
Petek, 21. 4.: 10.40 Angleščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 17.10 Oddaja za otroke — 17.55 Obzornik — 18.15 Tiskovna konferenca — 19.00 Izgubljene iluzije — 20.00 Dnevnik — 20.37 Celovečerni film.
RADIO CELOVEC
I. PROGRAM
Poročila: 5.45, 5.45, 7.45, 10.00, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00. Dnevne oddaje: 5.55 Kmetijska oddaja — 6.05 Pregled sporeda — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate
—	10.03 Za gospodinje — 11.00 Roman v nadaljevanjih
—	12.45 Oddaja za podeželje — 13.05 Opoldanski koncert — 14.00 Razglasi — 15.00 Posebej za vas — 16.00 Glasba zate — 16.55 Kulturna poročila — 18.30 Odmev časa — 19.00 Šport in glasba — 20.10 Deželna poročila
—	22.10 Pogled v svet.
Sobota, 15. 4.: 6.05 Oddaja zbornice kmetijskih delavcev — 8.05 Domači vrt — 8.45 Domača književnost —
14.15	Pozdrav nate — 15.30 Slepi lev iz San Marca, roman — 15.50 Kjer pojejo, tam ostanemo — 16.30 Aktualna reportaža — 18.20 Glasba za delopust — 19.30 Srečanje
—	20.20 Orkestralni koncert.
Nedelja, 16. 4.: 8.05 Kmetijska oddaja — 9.45 Dunajski zajtrk z glasbo — 10.30 Sopotniki, pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.45 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.00 Operni koncert — 13.45 Iz domačih krajev
—	14.30 Pozdrav nate — 16.30 Križem po svetu, križem skozi čas — 18.00 Samo veselje z glasbo — 19.00 Nedeljski šport — 20.10 Veliki bariton, komedija — 21.15 Humor elektronskih možganov.
Ponedeljek, 17. 4.: 8.15 Kopališki zdravnik dr. Grasler, roman — 8.45 Narodna glasba z vsega sveta — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 17.00 Staroavstrijske podobe — 18.00 Dunajski akademski komorni zbor — 19.30 XY ve vse — 20.20 Brati in razumeti
—	20.35 Zveneča alpska dežela — 21.15 Evropska reportaža.
iz aluminija
^ za vrt in okrog doma
ta
Torek, 18. 4.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.30 Pri oknu moje ljubice — 15.45 Aktualna oddaja — 17.00 V koncertni kavarni — 18.00 Četrt ure deželne vlade —
18.15	Koroška avto- in motorevija — 19.30 Hit zvezde sveta — 20.20 Oranžni cvet, slušna igra — 21.35 Zabavna glasba.
Sreda, 19. 4.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.30 Sodobna zborovska glasba — 15.45 Tipologija emigracije v literaturi — 17.00 Zlato rokodelstvo — 18.00 Oddaja zbornice kmetijskih delavcev — 18.15 Iz nekdanje
II. PROGRAM
Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.55, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00.
Dnevne oddaje: 6.40 Jutranja opazovanja — 7.20 Jutranja gimnastika — 11.00 Veseli ob enajstih — 11.45 Za avtomobiliste — 14.50 Razglasi — 16.30 Koncertna ura —
17.10	Kulturna poročila — 17.50 Kaj slišimo danes zvečer
—	22.10 Pogled v svet.
Sobota, 15. 4.: 6.20 Govori Fritz Schilling — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Gospodarstvo za vsakogar — 13.20 Odmev iz Avstrije — 14.00 Tehnični razgledi —
14.15	Iz hleva za konjičke — 15.30 Dvorakov ciklus —
17.10	Pihalna glasba — 19.10 Iz parlamenta — 19.30 Som z morsko boleznijo — 20.15 Avstrijska hitparada.
Nedelja, 16. 4.: 8.15 Kaj je novega — 9.10 Ogledalo domačega tiska — 9.25 Klavirska glasba — 11.15 Velika simfonija — 13.10 Za avtomobiliste — 14.30 Kopališki zdravnik dr. Grdssler, roman — 15.00 Ljudstvo in domovina — 15.45 Kakor bi bilo nekaj od mene — 17.10 Operna scena — 18.00 Magazin znanosti — 19.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.30 Srečanje v Avstriji.
Ponedeljek, 17. 4.: 6.20 Odkrito povedano — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Dnevnik dunajskih slavnostnih tednov — 13.30 Za prijatelja opere — 14.20 Komorna glasba — 15.35 Zaljubljene gosli — 16.00 Otroška ura — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.30 Knjiga meseca — 19.30 Aida, opera.
Torek, 18. 4.: 6.05 iPreden odidete — 6.20 Kratko in jedrnato — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Po-mebrvi orkestri — 14.35 Zborovska glasba — 15.35 Lepa pesem — 16.00 Zenska oddaja — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.30 Šopek narcis — 19.30 Poznaš svet — 20.30 Dirigira Robert Sfolz — 21.30 O tem lahko govorimo.
Sreda, 19. 4.: 6.05 Odkrito povedano — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Teden pri Združenih narodih
—	13.30 Za prijatelja opere — 14.10 Orkestralni koncert — 15.35 Zabavna glasba — 16.00 Otroška telovadba
—	16.15 Otroci, pojemo za vas — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.30 Domači zdravnik —
19.30	Lepe stare viže — 20.00 Vseh devet.
Četrtek, 20. 4.: 6.05 Preden odidete — 6.20 Oddaja delavske zbornice — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Glasbeni feljton — 13.30 Pomembni orkestri — 15.35 Lepa pesem — 16.00 2enska oddaja — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.30 Pri nas doma —
Podjunska trgovska družba
bratje Rutar & Co.
Dobrla vas - Eberndorf
A 9141 tel. (0-42-16) 201
Ta teden vam priporočamo:
Za ženo in dom
H Petkovšek-Sfanič: GOBE, velika knjiga o užitnih in strupenih gobah,
394 str., in 64 barvnih slik. prilog, pl. 125 ^ Ing. Mitja Tavčar: ELEKTRIKA ZA DOMAČO RABO, električna energija
v kmetijstvu in in gospodinjstvu, 176 str., ilustr., br. 10 B KAJ NAJ OBLEČEM, nasveti za sodobno in okusno izbiranje oblek,
88 str., ilustr., br. 12
| Černelč-Rostaher: ZDRAV IN BOLAN OTROK, navodila o negi, prehrani in
zdravljenju otrok, 516 str., ilustr., br. 30
| Lefonja-Grum: SADJE IN ZELENJAVA VSE LETO, priročnik o konserviranju
živil, 200 str., ilustr., 48
■	Franc Vardjan: KAJ CVETI IN ZELENI NA OKNU IN V SOBI, knjiga o sobnih
rastlinah, 180 str., ilustr., br. 16
H Jakiča Accetto: OPREMLJAMO STANOVANJE, nasveti za sodobno ureditev
stanovanjskih prostorov, 112 str., ilustr., br. 24 0 PLETENINE IN PLETENI VZORCI, opis pletenin ter napotki za njihovo izbiro
in nego, 160 str., ilustr., br. 18
■	Kramberger-Založnik: ORGANIZACIJA DELA V GOSPODINJSTVU, navodila
za pravilno razdelitev gospodinjskih opravkov, 72 str., ilustr., br.	5
H Jože Strgar: LONČNICE, opis, vzgoja in uporaba lončnih rastlin,
192 str. in 80 slik. prilog, pl. 67
B Dr. Fr. W. Foerster: ŽIVLJENJSKA MODROST, knjiga življenjskih naukov za
fante in dekleta, 436 str., ppl. 34
H NEZGODE DOMA, priročnik o nesrečah v gospodinjstvu in njih odpravljanju,
144 str., ilustr., br. 13
Posamezne knjige lahko naročite tudi po poiti. Plačilo možno v obrokih.
Knjigarna „Naša knjiga1*, Celovec, Wulfengasse
19.30	Magazin za mladino — 20.30 Vsaka sfvar ima dve strani — 21.15 Mi in naš čas.
Petek, 21. 4.: 6.05 Otrooi, zmagali bomo — 6.20 Oddaja delavske zbornice — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov
—	13.30 Operni koncert — 14.15 Orkestralni koncert — 15.35 Melodija z Dunaja — 16.00 Otroška ura — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.30 Tako je umrl ropar Ignatius 'Phobos — 19.30 Speči princ — 21.00 In the mood ... — 21.45 Mi in gore.
Slovenske oddaje
Sobota, 15. 4.; 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do-srca — 18.00 Mali koncert zbora J. Gallus Petelin.
Nedelja, 16. 4.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 17.	4.:	14.15 Poročila, objave, pregled
sporeda — Zena in dom — 18.15 Dober večer našim malim poslušalcem.
Torek, 18. 4.: 14.15 Poročila, objave — športni mozaik — Koroški kulturni pregled.
Sreda, 19. 4.: 14.15 Poročila, objave — Kar želite, zaigramo.
Četrtek, 20. 4.: 14.15 Poročila, objave — Izlet v Rezijo.
Petek, 21. 4.: 14.15 Poročila, objave — Od petka da petka — Vesela abeceda — Cerkev in svet.
RADIO LJUBLJANA
oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 m. UKV frekvence 88,5 — 90,1 — 92,1 — 94,1 — 96,4 — 96,S 97,7 — 98,9 MHz.
Poročila.: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.30.
Dnevne oddaje: 5.15 Svetujemo vam — 5.30 Dokler na kupite časopisa — 6.15 Napotki za domače turiste — 6.25 Informativna oddaja — 6.15 Danes za vas — 7.05 Telesna vzgoja — 7.45 Pregled sporeda — 7.50 Oddajo za ženo — 8.05 Glasbena matineja — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.30 Kmetijska oddaja — 13.15 Obvestila — 13.30 Priporočajo vam — 16.00 Vsak dan zo vas — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice.
Sobota, 15. 4.: 9.25 Četrt ure z ansamblom Atija Sosso
—	9.40 Iz albuma skladb za mlodino — 10.15 Hlapec Jernej, odlomki iz opere — 10.40 Novost na knjižni polici
—	11.15 Za vsakogar nekaj — 12.10 Pravkar prispelo — 12.40 Obrežje plesalk — 14.05 Koncert po željah poslušalcev — 15.30 Iz arhiva Komornega zbora RTV Ljubljana — 17.35 Portreti mladih — 18.15 Izbrane strani ir klasične in romantične solistične glasbe — 18.50 S knjižnega trga — 20.00 Minute z našimi pevci in ansambli —
20.30	Pokaži, kaj znaš — 21.30 Vedri zvoki — 22.10 Oddaja za naše izseljence.
Nedelja, 16. 4.: 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Slepi potnik, igra za otroke — 9.05 Voščila — 10.00 še pomnite, tovariši — 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij
—	12.05 Voščila — 13.30 Nedeljska reportoža — 13.50 V svetu operetnih melodij — 14.30 Humoreska tedna —
Razen manjšega števila jabolčnih, hru-ševih in češpljevih drevesc po normalni ceni oddaja po znižanih cenah orehe, češplje, slive, maravdeljne, ribeze, kosmulje in vinske trte
DREVESNICA
P O L Z E R
PRI ST. VIDU V PODJUNI
16.00 Hiša, radijska igra — 16.45 Nedeljsko športno popoldne — 18.30 Schumanova klavirska glasba — 20.00 Potujoča glasbena skrinja — 21.00 Čarodej in njegova* harfa.
Ponedeljek, 17. 4.: 8.55 Za mlade radovedneže — 9.45 Na poljani, otroška igra s petjem — 10.35 Poprovo zrno, podlistek — 11.15 Orkestralna glasba z velikimi orkestri
—	12.10 Slovenski pevci zabavnih melodij — 12.40 Pihalna godba iz Madrida — 14.35 Voščila — 15.30 Zbora KUD Pošta iz Maribora in Tine Rožanc iz Ljubljane — 17.05 Operni koncert —■ 18.15 Izbiramo popevke za plesno glasbo — 18.45 Svet tehnike — 20.00 Koncert komornega orkestra RTV Zagreb.
Torek, 18. 4.: 9.25 Pojo fantje s Proprotna — 10.15 Iz oper čeških romantikov — 11.15 Kaleidoskop plesnih zvokov — 12.10 Ansambel Dobri znanci in trio Lojzeta Slaka — 12.40 Nekaj dobre stare glasbe — 14.05 Pet minut za novo pesmico — 15.40 V torek nasvidenje — 17.05 Orkester RTV Ljubljana predstavlja — 18.15 Iz naših relejnih postaj — 18.50 Na mednarodnih križpotjih — 20.00 Pevski zbor .Vinko Vodopivec’ — 20.20 Beg, radijska igra.
Sreda, 19.	4.: 8.55 Pisan	svet	pravljic in zgodb	—
10.15	Mozartove skladbe za klavir in violino — 10.45
človek in zdravje — 11.15 Od Gregorja Riharja do da-našnih skladateljev zborovske glasbe — 12.10 Jugoslovanski pevci	zabavnih melodij —	12.40 Iz	opere .Boris
Godunov’ —	14.35 Voščila	— 15.30 Dva	umetnika	iz
Maribora —	17.05 Mladina	sebi	in vam	— 18.15	Iz
naših študiov — 18.45 Naš razgovor — 20.00 Večerne melodije — 20.30 Madame Butterfly, opera.
četrtek, 20. 4.: 9.25 Dalmatinske pesmi — 9.40 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Z našimi pevci v Wagnerje-vih operah — 11.15 Sprehod z velikimi orkestri — 12.10 Domači ansambli — 12.40 Chopin v družbi naših skladateljev — 14.05 Popoldanski obisk — 15.30 Zvočni razgledi — 17.05 Turistična oddaja — 18.15 Seviljski brivec, odlomki — 18.45 Jezikovni pogovori — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer.
Petek, 21. 4.: 8.55 Pionirski tednik — 9.40 Mladinski zbori — 10.35 Pot na pokopališče, podlistek — 11.15 Popevke s tekočega traku — 12.10 Bolgarski ansambli ia orkestri — 12.40 Pihalne godbe — 14.35 Voščila — 15.40 Mladinska oddaja — 17.05 Petkov simfonični koncert —
18.15	Klavirske zabavne glabe — 18.50 Kulturni globus
—	20.00 Razpoloženjske melodije — 20.20 Tedenski zu- 4 nanjepolitični pregled — 20.30 Slovenska zemlja v p«' srni in besedi — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Blaž Singer; uredništvo in uprava: 9021 Klagon-furt - Celovec, Gasometergasse 10, telefon 56-24. — Tiska Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec -Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: 9021 Klo-genfurt - Celovec, Postfach 124.
Herausgeber, Verleger und Eigentumer:	Zentralverband
slowenischer Organisafionen in Karnten; Chefredakteur: Rado Janežič, verantworllicher Redakteur: Blaž SlngeN Redaktion und Verwaltung; 9021 Klagenfurt, Gasometergasse 10, Telefon 56-24 — Druck: Drau Verlags- u. Druck-gesellchaft m. b. H. Klagenfurt - Ferlach. — Zuschrift*** an: 9021 Klagenfurt, Postfach 124.