NASLOV—ADDRESS Glasilo K. S. K. Jednote 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohlo
Tclephotie: HEnderson StlS
Pomagajte svojcem v
stari domovini!
r,- Matter PeeCmbCT l2th ms. .t the ^t^^ cW^ O^	tb. Act of A-xJt	.t »peoU, «,t» .»	^^ „	M. ^	I3„
an MIT 22nd 111!
i)j i j i
CLEVELAND, 0., 16, JANUARJA (JANUARY), 1946
VOLUME XXXII—LETO XXXII
Pisma iz stare domovine
va)
Zadnji teden je prejela "Ameriška Domovina," 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio, več pisem iz stare domovine, namenjenih naslovi j encem tukaj v Ameriki. Ker so pa na teh pismih naslovi netočni ali nejasni, istih ni bilo mogoče naprej od-poslati. Kdor opazi torej svoje ime v dolinaVedenem seznamu, naj piše po pismo. "Ameriški Domovini" in označi sVoj natančen naslov. Opozorite na to tudi take naslovi j ence, ki morda tega lista ne čitajo.
Breznik Alojzij iz šmartna pri Litiji. Piše Leopold Spar-hakel.
Kovačič Joško iz Trnovega pri Ilirski Bistrici. Piše Maček Jakob.
Kravanja Amalija, Soča, vas Lepena 63. Piše Cuder Tomaž.
Tratnik Helena iz Hrastnika, Kansas. Piše Ana Arnšek r. Bolinšek.
Nagode Marija roj. Turk iz Hotederšice. Wisconsin. Piše Albreht Jože.
Majerle Marija iz Breznika, Dragatuš. — Minnesota. Piše Horvat Miha.
Kremesec Anton, Metlika — Kanada. Piše Linca Matkovič.
Krek Ivana, Bridgeville II (Pa?) iz žirov. Piše Košir Janez.
Garbas Ela iz Knej, Vel. Lašče. Geraltok, Canada. Piše Gra-dišar Anton.
Plavša Dušan, Ribarič kod Sinja. Piše Smilja šimenc-čenič.
Hostnik Frank, Suha pri Loki, Detroit?
Rozman Ivanka, Hotedršica. Piše Rozman Viktor.
Truden Viktor iz Starega Trga pri Ložu. Piše Truden Ivan.
Vučanjk Jože iz Dobove. Piše Horvat Jože.
Jesiharjeva Mici, Jarše — Vir. Piše šesek Alojz.
Spodaj našteti Clevelandčani imajo v našem uredništvu pisma, ki so prišla iz Evrope. Naj znanci opozore drug drugega nanje:
Donat Johan. Piše mu Bauman Franc.
Pergar Jožef iz Moravč. Piše mu Pergar Franc.
Koščak Johan. Piše Zupan Ernest.
Francis Pirman od sv. Trojice nad Cerknico. Piše notar Josip Lesar.	,
štrukelj Marija iz Krašnje pri Moravčah. Piše ženko-Udovc Albina.
Zakrajšek Jože. Piše Zakrajšek Jože. Gregorčič Marija iz Krušnega vrha pri Dobrniču (Tekače-Piše Ozimek Janez.
Zakrajšek Franc. Piše žužek Alojzij.
Glavan Miha. Piše Glavan Jakob (sin Ivana 21.).
žužek Janez iz Vel. Lašč.
Rupar Ana iz vasi župeno, št. Vid. Piše Angela Rupar.
Trdin Vencelj, Vranke pri Blagovici. Piše Omahna Jože.
Glavič Frančiška iz šmarate pri Starem trgu. Piše Janez žnidaršič.
Hervatin Ana. Piše Milena Svetlič.
Pintar Marija r. Brezovar.
Trontelj Johan iz Ponove vasi pri Grosupljem. Piše Anton Godec.
Kobevšič Franc iz Grahovega, — Canada.
Havelka Beno iz Krškega ob Savi.
šuštarič Jurij iz Tanče gore pri Dragatušu. Piše Suštarič Franc.
Možina, Zaplana pri Vrhniki. Piše Molek Anton.
Trpin Franc iz žiberš pri Rovtah. Colorado. Piše Trpin Janez.
Senica Karolina, r. Butara iz Cerkelj ob Krki. Piše Hrovat Franc.
Jankovič Ana, Sheboygan Wisconsin. Piše Strupek Egdij.
Bogataj Anna iz žirov (Dobračeva).
Štritof Andrej iz Cajnarjev, Canada. Piše Angela Rupar.
Petkovšek Franc iz Vrhnike (Idrijska cesta 95). Piše Helena Petje-Sedej.
Schibret (Zibret) Micke, Royalton, Illinois. Piše Ivan ži-
bert.
Sikyta Joseph, Sheboygan, Wise.
šubic Marija, r. Baznik iz žirov (Dobračeva). Piše Mivšek Gabriela.
Dolanc Štefan in Johan, Canada. Njih oče iz Dola pri Litiji. Piše Zavrl Marija.
Rožnik Dominik iz Dobrunj. Piše Selan Jože.
Jerina Janez, Oven? Iz Goričiče pri Preserju. Piše Stra-žišar Anton iz Kožljeka.
Martinčči Ferdinand iz Brezovšice pri Mirni. Piše Martin-čič Ferdo.
Pivk Ivan iz čekovnika 16. Piše Bencina Franc.
Adamič Johan, Rochester, Michigan. Piše Adamič Anton.
Knafelc Izidor iz žabje vasi pri Novem mestu. Toronto, Canada. Piše Bras Rudi.
Dremelj Anton ali Lužar Ignacij iz žalne. Piše Fink Ignacij.
Pivk Matevž, Oklahoma. Doma iz čekovnika 16. Piše Bon-čina Franc.
Jane Louis, St. Louis. Piše R. Bizjak.
Cetinski Alojzij, Areola Sask? Canada. Piše Cetinski Alojzij.
Burgstaler Andrej (Bričkov iz Komende) Minnesota. Piše Lah Jože.
Marolt Frank, Gorenje Podpoljane pri Vel. Laščah. Colora-do, Palisade? Piše Marolt Anton.
Volk Peter iz Radovice, Youngstown, Ohio. Piše Cesar Jožef.
Rauh Jože iz Laz pri Starem trgu ob Kulpi, Canada. Piše
naši clevelandski gostje
Delegacija Jugoslovanskega Rdečega križa v družbi Balokovičeve dvojice. Na sliki od leve na desno: dr. Robert Neubaur, Joyce Balokovič, Zlatko Balo-kovič, Nada Kraigher in Gajo Ratkovič.
Kongres se le zbral le zasedanju; pričakovali je velikih debat
NEKAJ PODATKOV O NAŠIH GOSTIH IZ JU-GOSLA VIJE
Da bo vsakomur bolj jasno o zastopnikih Juoslovanske-ga Rdečega križa, ki se nahajajo tekoči teden med nami v Clevelandu, kjer bodo kazali filme in obdržavali kratka predavanja, navajamo kratke življenj episne črtice teh cenjenih gostov.
Dr. Robert Neubaur, podpolkovnik Juoslovanske osvobodilne armadte in načelnik zdravstvenega oddelka Rdečega križa Jugoslavije, je bil pred vojno vodja največjega zdravilišča za j etične ljudi v Sloveniji. Ko so Nemci vdrli v Jugoslavijo, je bil dr. Neubaur are,-tiran in poslan v koncentracijsko taborišče. Ko je bil izpuščen. je vstopil v Narodno osvobodilno vojsko.
Med časom, ko je živel v zasedenem ozemlju, je organiziral zdravniško pcmoč in zbiral
M rs. Nada Kraigher, rojena v Hraščah pri Postojni je ob času, ko so Nemci zasedli Slovenijo, delala v eni izmed velikih tovarn v Ljubljani. Potem je pod okupatorjem ostala še v Ljubljani in vršila ogromno podtalno delo v zvezi s partizani od zunaj. Leta 1944 je šla tudi v gozd k partizanom, kjer se je junaško borila več mesecev. Ona je mati 12-letne-ga sina, ki je služil kot kurir za partizane med vojno. Mati in sin sta 'bila ločena za nekaj. let med okupacijo.
Leta 1944 je bila Nada poslana v Italijo kot tolmačica in souradnica angloameriške vojaške misije. Bila je zastopnica dr. Neubaurja, dokler ni bila imenovanja za članico delegacije Rdečega križa Jugoslavije za Ameriko.
Gajo Ratkovič, polkovnik v jugoslovanski armadi, je prišel s starši v Ameriko, ko je bil potrebščine in jih pošiljal par-'star sedem let. Njegovi starši tizanom v pomoč. Tri leta je so se naselili v Steeltonu, Pa., tako na skrivaj pomagal parti- jkjer je obiskaval javno ljud-
zanom, potem se jim je osebno pridružil v hribih, kjer je dajal svojo strokovno pomoč ranjencem v skritih bolnišnicah. Organiziral je med partizani tudi razrede za učenje bolniških strežnic.
Leta 1944 je bil poslan v Bari, Italija, kjer je oskrboval
sko šolo. Pozneje je delal v plavžih Bethlehem Steel Mills v Harrisburg, Pa. Ko mu je umrl oče, se je družina vrnila na majhno kmetijo na Hrvatsko, kjer je delal kot kmet, dokler se ni pričela vojska.
Ko so Nemci zasedli deželo, se je pridružil partizanom. U-
jugoslcvanske bolnike in ra- ¡stanovil je šole za otroke in ne njence. Ko je bil tako zapo-' pismene borce, učil kmete, ka-slen, je medtem postal načel- ko naj se zadržijo med raznimi invazijami itd. Leta 1944 je bil ranjen in poslan v bolnišni-
nik Jugoslovanske medicinske misije in načelnik Rdečega križa Jugoslavije, pri delegaciji za Ameriko. Dr. Neubaur je rodom iz Kočevske okolice.
co v Bari, Italija.
Ko je ozdravel, je bil imenovan za tolmača in uradnika v angleških bolnišnicah, kjer je
Rauh Ivan.
Krhin Ivan iz št. Jerneja (Dol. Brezovica I.) Canada. Piše Rus Božena.
Ster Mary iz Pšate 6, pri Cerkljah. Ely Ave? Piše Martin Globočnik.
Muhič Tomaž iz šmarjete pri Novem mestu. Piše Muhič Jože.
ščurk Alojzij iz vasi ščurki pri Turjaku, Canada. Piše Kožar Stanko.	i
Mavretič Bara iz sela Radoviči pri Metliki, Steelton, Pa. Piše Simčič Janez.
štrucelj Matija, iz Gribelj 5, pri Črnomlju, Morttana ali Ca nada. Piše štrucelj Alojzij.
služil, dokler ni bil imenovan delegatom Rdečega križa Jugoslavije za Ameriko. Polkovnik Ratkovič je oče dveh otrok. Njegov seeltemletni sin je akutno bolan za tuberkulozo, koti posledica groznega trpljenja med vojno. Ameriška Ljubljana počastila cenjene goste
Da se člane delegacije Jugoslovanskega Rdečega križa v imenu naše elevelandske naselbine pozdravi, se je pod pokro vitel jstvom tukajšnjega Centralnega odbora ameriških Slovencev za jugoslovansko pomoč 14. t. m. zvečer vršil v prizidku SND ožji prijateljski sestanek, katerega se je udeležilo nekaj čez sto povabljencev-delavcev na dobrodelnem polju.
Po večerji je imel Dr. Neubaur nad dve uri trajajoče ve-lezanimivo predavanje o borbah in neizmernih težavah našega naroda v stari domovini tekom minulih vojnih let. On, kot vojaški zdravnik je tudi mnoo skusil in videl, česar ne bo nikdar pozabil. Omenil je, da je prišla ta delegacija semkaj v Ameriko zato, da se osobito tu živečim Jugoslovanom iskreno zahvali za dosedaj novi Jugo-laviji izkazano pomoč. V tem smislu je tudi govorila Mrs. Kraigher in Gajo Ratkovič. O tem, v resnici nepozabnem sestanku bomo kaj več prihodnjič poročali.
Ta delegacija odhaja koncem tedna v Zapadno Pcnna. na obiske raznih naselbin kakor; 19. jan. bo v Farrell in Mcnessen, Pa.; 20. jan. v Johnsto\vn in Herminie, Pa., dne 22. jan. bo pa nastopila v Carnegie Music Hali N. S. Pittsburgh, Pa.
--o-
NEMŠKO ZLATO NA ŠPANSKEM
Zastopniki Združenih narodov so v nemškem poslaništvu v Madridu zasegli eno tono zlata, ki bo prepeljano v Nemčijo, da ž njim razpolagajo zavezniške oblasti.
. Zaplenjeno zlato je vredno I ?1,250,000
Washington.—14. jan. se je zbral k zasedanju ameriški kongres. Pričakovati je burnega zasedanja in vročih debat. Takoj prvi dan so se slišali glasovi, da je treba takoj nekaj napraviti, da se ustavi poplava stavk v Ameriki.
Kongres se bo moral zagovarjati radi napada predsednika Trumana, da je brez potrebe zadržal važne predloge, ki jih je on priporočil. Dalje se bo moral kongres pečati z demobiliza-cijo, da ustreže vojaštvu, ki se pritožuje, da se ga prepočasi pošilja domov.
Dalje se bo moral kongres pečati z obvezno vojaško treningo, s predlogom za polno zaposlitev, glede vladne kontrole nad cenami hiš ter o kontroli atomske sile.
Danes bosta pričala pred kongresom general Eisenhower in admiral Nimitz glede izpeljave demobilizacije.
Formalna otvoritev prvega zasedanja Združenih narodov
Listnica uredništva
Popravek
V zadnji številki objavljenem naznanilu društva Marije Vnebovzete št. 203, Ely. Minn., smo pomotoma izpustili imebla gajničarke in društvenih zdravnikov, izvoljenih v odbor za tekoče leto. Blagajničarka je to rej Mrs. Mary Gatehnik, 1042 E. Camp St., zdravnika pa Dr. Jacob P. Grahek, Shipmans Hospital in Dr. O. E. Snyder, 427 E. Harvey St., Ely, Minn.
TRIJE AMERIŠKI ČASTNIKI UMORJENI NA NEMŠKEM
Frankfurt. — Nek ameriški major, nek stotnik in nek poročnik so bili umorjeni v mestu Passau ob Donavi. Našli so jih umorjene v hiši kjer so spali. Storilci so hišo po umoru zažga li.
Ameriške vojaške oblasti po ročajo, da so bili častniki na poizvedovanju za črno borzo, ki je tukaj zelo razširjena. Ob tem času se še ne ve, če so jih umorili ameriški ali nemški Črno-borzniki.
PISMENO NAJ SE JAVI
uredništvu našega lista Helena Tomažič, rojena Knific, doma iz Smlednika na Gorenjskem, ki je bila med prvo svetovno vojno v službi pri Dolencu v Kranju; ima namreč pismo v našem uredništvu iz Slovenije.
Tako imamo tudi pismo za Anthong J ur sela, menda živečega v Clevelandu katero mu je pisal njegov sorodnik Leopold Jurše, ki se nahaja v Jugoslovanski armadi. Pismo je bilo oddano v SalernoEboli, I-talija.
London, 10. januarja. — Po slavnostnem banketu, katerega je sneči priredil kralj George delegatom Združenih narodov, se je danes formalno otvorilo prvo zasedanje Združenih narodov; na katerem je zastopanih 21 narodov.
Otvoritveni govor je imel brifaki premier Clement Attlee, ki je med drugim rekel:
"Daneis je jasno, da ako ne bomo našli poti za kontroliranje sil uničenja, potem moramo biti pripravljeni, da bo večji del civiliziranega sveta doletelo popolno razdejanje."
Tej izjavi, ki se je tikala tomske bombe, je dostavil svarilo, da se mora potom združenega dela človeštvo oteti bede in pomanjkanja, ako se hoče zajamčiti trajen mir med narodi.
Od velikih sil je Rusija edina, ki ni poslala na zborovanje svojega zunanjega ministra. Državni tajnik Byrnes, ki je prišel v London za nekaj dni, je pomirili duhove med člani ameriške delegacije, ko je iz-nova poudaril, da Zed. države ne bodo raizkrile tajnosti atomske bombe, dokler ne bo izdelana učinkolvita mednarodna kontrola novega orožja.
Prvim predsednikom zbornice je bil izvoljen belgijski zunanji minister Spaak, socialni demokrat, katerega je podpirala britska delegacija. Proti njemu je kandidiral načelnik norveške delegacije, katerega je podpirala Rusija in glasove zanj so oddali tudi člani ameriške delegacije.
Listnica upravništva
Stenski koledarji
Kakor vsako leto, tako smo tudi sedaj prejeli iz glavnega urada zavitek Jednotinih stenskih koledarjev za razpošilja-tev onim našim članom, ki živijo izven društvenega sedeža, ali ki imajo potne liste.
Kdor želi omenjeni koledar, naj nam piše in priloži 5c znamko za poštnino.
Imenik društv. odbora Imenika letošnjega odbora ram do danes ni vposlalo še 26 društev. Zadnji dan za to je 26. jan. ker bomo novi imenik objavili v št. 5 z dne 30. januarja. Torej prizadeti, ne pozabite za kar ste prošeni.
POIZVEDBA Miroslav Vodušek iz Ljubljane, nahajajoč se na Tirolskem, išče svoje strica Karol B. Straussa, ki živi menda v St. Paul, Minn. Zaeno ga naproša, da na.i mu kmalu piše.
Miroslav Vodušek, Camp Peggez, P. Lienz,
Tirol, Austria.
Novi grobovi v Clevelandu
Louis Lesjak
Louis Lesjak, 723 E. 160 St. je podlegel poškodbam, ki jih je dobil v avtni nezgodi. Pokojni je bil star 42 let, rojen v vasi Lokavec pri Ajdovščini na Primorskem. V Ameriko je prišel leta 1912. Tukaj zapušča žalujočo mater, pet sestra: Mrs. Mary Batich, Mrs. Catherine Stefančič, Mrs. Zora Drasler, Mrs. Frances Gornik, Mrs. Ida Cermelj in brata Franka.
Joseph Godič
7. jan. popoldne je podlegel v Emergency Clinic bolnišnici poškodbam za opeklinami, ki jih je dobil pred 6 tedni pri delu, Joseph Godič, star 67 let, stanujoč na 15622 Saranac Rd.
2
GLASILO K. S. K. JE-uivUTE, JANUARY 16, 1946
DRUŠTVENA NAZNANILA
DRUŠTVO SV. DRUŽINE ST. 5, LA SALLE. ILL.
Na naši zadnji letni seji je bil izvoljen sledeči odbor za tekoče leto: Predsednik Andrej Urbane, podpreds. Frank Ter-selich, tajnik in blagajnik Fr. Kobilsek, zapisnikar Jos. Bazilik, zdravnika dr. L. V. Urba-nowski in dr. J. W. Geiger, — nadzornika Joseph Baznik in Stanley Furlan, duhovni vodja Rev. Stephen Kassovic.
Prosim, da bi se člani bolj zanimali za društvo in prišli večkrat na seje.
Sedaj imamo pri društvu 2 bolnika in sicer: Henry Lushi-na in Frank Tolstovrsnik Sr. Upam in želim, da kmalu ozdravita.
K sklepu prosim še vse one, ki so dolžni za asesment, da to prav v kratkem uredijo in poravnajo.
S sobratskim pozdravom,, Frank Kobilsek, tajnik.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT.
41, PITTSBURGH. PA.
Našemu članstvu se naznanja, da je bil na glavni seji v decembru ponovno izvoljen sedanji odbor tudi za leto 1946 in sicer sledeč: Preds. John C. Golob, podpreds. Jos. Thos, tajnik in zapis. Louis Heinri-eher, blagajnik John Bojane. Bolniški obiskovalci: ves odbor. Nadzorni odbor: Frank Faren-chak I., Michael Jordan II., in Anton Sader. Društvena zdravnika dr. Frank J. Arch in dr. George T. Moden. Zastavonoša Martin Berdik. Društvene seje se vršijo vsako tretjo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne v Slovenskem domu.
Nadalje se članstvo prosi, da se udeleži v januarju društvene seje, ker boste slišali društveni račun in vam bodo. nadL zorniki poročali, kako smo napredovali in dobili boste tudi Jednotine koledarje za 1. 1946.
K sklepu prosim člane našega društva, da za to leto vsak član po enega novega kandidata priporoči za sprejem, da nam bo zagotovljen napredek in da bomo lahko ponosni koncem leta 1946. — Z bratskim pozdravom,
Louis Heinricher,
tajnik.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ST.
57. BROOKLYN, N. Y.
Članstvu našega društva se s tem poroča izid prve letne seje, vršeče se dne 5. januarja 1946. Kakor je že znano članstvu našega društva, ise je na tej seji razmotrivalo radi društvenega izrednega asesmenta. Sklenjeno je bilo, da društveni asesment ostane kot je bil lansko leto, in to 15 centov na mesec za vsakega člana in članico in $1.00 posebni asesment, kakor je bilo to v veljavi že dve leti, to pa radi tega, ker so bile vse dosedanje društvene veselice zelo slabo obiskane, zato ostane asesment kot lansko leto; tega asesmenta pa so prosti člani 70 letniki in člani v vojaški službi.
Društvo je dalje sklenilo, da tudi letos priredimo dve veselici, kakor običaj,no, in sicer prvo na Belo soboto, 27. aprila, drugo pa na Martinovo soboto. 9. novembra.
Na tej seji je bila v društvo sprejeta nova članica Miss Louise Vlahovac, predlagana po sobratu Metodu Konchanu pa sta bila Ciril in Antonija Kcinchan; tako se je torej to leto lepo začelo, da smo takoj na prvi seji napredovali za tri člane. Le tako naprej ! Navzoč na seji je bil prvikrat zopet kot civilist naš sobrat Jernej Ko- j privšek, ki se je pred kratkim | povrnil iz vojaške službe iz Nemčije. Članstvo ga je z velikim veseljem zo,pet sprejelo v svojo sredo. Isti dan, to je na dan društvene seje, se je tudi vrnil domov s Pacifičnega
otočja naš sobrat John Žagar; kličemo mu: dobrodošel zopet med nami! Njegov brat Jos. Žagar pa še čaka za odpust iz vojaške službe nekje v deželi, tako tudi sobrat Fredie Kon-chan. Ko boste brali ta dopis, bosta že oba pri svojih dragih. Iz vojaške službe sita tudi odpuščena sobrata Joseph Pogačnik in artin Zurl. Vlsem kličem : dobrodošli med svoje drage in svoje društvo! Naj ne pozabim, da se je pred sejo tudi oglasil v društveni dvorani sobrat Stanley Rupnik, ki je bil tudi pred kratkim odpuščen iz vojaške službe, v kateri je bil Mri leta kot godbenik. Od našega društva smo imeli vsega skupaj 22 članov in članic v službi Strica Sama, od katerih se jih je vrnilo do sedaj že 11. Upam, da v bližnji bodočnosti se vrnejo še ostali, kar vsi želimo.
Naše društvo priredi Beer party v soboto 26. januarja. O tej veselici bo bolj obširno poročal še naš poročevalec. Pridite na veselico!
Bolnike imamo tudi še in ti so: Mary Lagisa. Alois Cesark, John Maček, Metod Viskovich, Jos. Gergurich, Joseph Dolar, Josephine Kump, Gabriel Tas-soitti, Anton Merčun in Mattew Corel. Vsem bolnikom želim ljubega zdrajvjla. Prihodnja seja se vrši dne 2. februraja.
Sobratski pozdrav,
Valentine Capuder, ta j nik.
DRUŠTVO SV. MIHAELA ŠT.
61, YOUNGSTOWN, O.
Naznanjam zopet žalostno vest, da smo dne 6. j an. vsled smrti izubili našo dobroznano članico Ano Bosanac, ki je po 25 mesecev trajajoči bolezni preminula; pogreb se je vršil 9. j an.
Pokoj niča je bila rojena 25. marca 1884 v Novem selu, občina Slunj, Hrvatska. Zapušča dva brata Johna Katica v Chicagu in George Katica v
šajmo letos biti bolj pridne!
Članke, iki dolgujete asesment, ste prošnee, da poravnate dolg na seji ali pa na mojem domu. Asesment pobiram vsak torek na domu.
Prejela sem stenske koledarje od Jednote in jih boste dobili na seji ali pa kadar pridite plačat.
Ne pozabite našega plesa in zabave 20. jan. v šolski dvorani. Na svidenje 20. jan.
Pauline Kobal, tajnica.
DRUŠTVO MARIJE POMAGAJ ŠT. 79, WAUKEGAN, ILLINOIS
Članstvu našega društva tem potom vljudno naznanjam, da se bo prihodnja redna mesečna seja vršila v nedeljo, dne 20. januarja in sicer popoldne ob dveh. Na tej seji bo zaprisega odbora za to leto in je še veliko drugih reči na dnevnem redu. Prebrani bodo tudi računi za zadnje leto, da boste lahko videli, kako je društvo delovalo in koliko napredovalo, bodisi v članstvu ali finan-
krat z mojim dopisom, zakasnila, bom pa danes malo več poročala in v bodoče bom tudi bolj točna.
Naj prvo omenj am, da smo na seji 2. dec. izvolili sledeči cdbor za tekoče leto: Duhovni vodja Msgr. B. J. Ponikvar, predsednik Frank Fabian, podpredsednik Anton Klanchar, tajnica Angela Mencin, blaga j ničarka Josephine Trunk, zapisnikarica in poročevalka za Glasilo Mary Zupančič, nadzorni odbor: Mihael Mirtič, William Jansha in Jennie Gr-čar, zastopnik delničarjev SND. Frank Fabian, zastopnik klubov SND Frank Zupančič; zdravniki: vsi slovenski zdravniki iz Clevelanda; seje vsaka prva nedelja v mesecu ob 2. pop. v starem poslopju SND.
Zdaj ste pa vsi prijazno vabljeni na našo veselico, vršečo se v soboto, 19. jan. v S. N. Domu na St. ClairjjU, kajti vsi člani morate vzeti eno vstopnico za to prireditev v korist društva, če se iste udeležite ali ne ; torej je bolje, da pridete. Za pijačo in prigrizek bo naj bolj-
prišel leta 1893, kjer je delal priobčena v raznih listih, sko-pri Calumet and Hecla rudniški j r0 vsa omenjajo enako, kako družbi celih 29 let kot rudar. velika revščina vlada ondi, po-Zlatoporočenka, z dekliškim i-!sebno otrokom kako primanj-menom Plautz je bila pa rojena' 16. januarja 1875 v vasi Dobji-če, tudi v Belokrajini; v Calumet je prišla 1. 1895; pdročena sta bila ondi po Fathru Marko-tu Pakižu 15. jan. 1896 še v stari slovenski cerkvi sv. Jožefa, ki je 1. 1902 docela pogorela. Father Pakiž je bil na lastno željo 1. 1904 prestavljen na slovensko faro v West Allis, Wis. kjer je 22. oktobra 1929 umrl. Ta zakonski par je Bog bla
kuje hrane in obleke. Vsakemu Slovencu in Jugoslovanu bi se moralo srce omehčati, ko či-ta omenjena pisma.
Sedaj se vrši v Ameriki velika kampanja za nabiranje obleke, posebno za nabiranje živil. V nekaterih mesrtih so na čelu relifni} ganizacij odlične osebe, na , imer Mrs. Roosevelt, Mr. Morgenthau, kakor tudi drugi odlični Amerikanci, ki niso nič v sorodu z Jugoslo-
goslovil s petimi sinovi in štiri-. .	.
... . . . v. o- „„ vam, pa vseeno pomagajo. Ali mi hčerami, vsi se ziveci. Sinovi .	, .
so: Frank, John, Joe, Peter Jr.,
cizma in avstrijskega šovinizma. Koroški Slovenci so se tudi na svoji zemlji prvi postavili Hitlerju po robu in v osvobodilni borbi utrpeli velike žrtve. Celo demokratični Avstrijci so se pred svetom postavljali s "svojimi partizani na Koroškem," daisi so dobro vedeli, da so to bili koroški Slovenci, katere je organizirala slovenska Osvbodilna fronta in ki so se borili za svojo bodočnost pod Jugoslavijo in ne pod Avstrijo.
Tragedij a "demokratičnega" plebiscita na Koroškem leta ! 1920 je za premnoge ljudi že
' bi nas ne bilo torej lahko sram pozabljena reč. Ne za Koroš-
in Albert; hčere: Mary omože-
ako bi se mi ne zavzeli in po-
na z Josipom Rom, Bertha omo- ma«ali našim rodnim bratom žena s Charles Hubnerjem — jin astram, ki so toliko križeve-(Cafee), Angelina Elenich in &a Pota prestali tekom štirih
Katherine Jr. Od hčere Ange-|let krute Vi°Jne> sedaJ Pa Peline soprog je bil predsednik na-!«tajajo še glad m mraz brez šega društva št. 176 KSKJ rav-1 ®orke obleke- Torej Jugoslo-no ob času, ko ga je Bog k Sebi van, oziroma Slovenec, poma-
ce, ki so proti svoji volji bili priključeni avstrijski republiki ni tako ostali ločeni četrt stoletja od ostalega slovenskega naroda. Koroški plebiscit je ena največjih fars v zgodovini slovenskega naroda. Celo Avstrijci so priznali zadnja le-
poklical. Bodi mu ohranjen: gaj svojemu bližnjemu! Vsi na ta, da je bil rezultat volitev blag spomin!	|sejo naše SANSove podružni-
čno. ( Torej vas še enkrat va bim, da se te seje udeležite v j še preskrbljeno, za plesaželj-polnem številu. Vse druge si-1 ne bo pa igral znani Srnovrš-je se" vršijo po navadi takoj po nikov orkester torej na veselo
sv. maši in sicer do decembra.
Sedaj pa moram sporočiti še žalostno novico. Ravno ko to pišem, leži na mrtvaškem odru naš sobrat Ignacij Repp, ki se je smrtno ponesrečil pri delu v tovarni. Zapušča žalujočo soprogo, hčer in sina pri vojakih v Nemčiji, očeta, pet bratov in štiri sestre in še veliko drugih sorodnikov. Naj mu sveti večna luč!
Sobratski pozdrav,
Ignacij Grom, preds.
DRUŠTVO SV. ANE, ŠT. 150, CLEVELAND, O.
Na naši letni seji, ki se je vršila 16. decembra, je bil izvo-
v soboto na naši veselici!
V našem mladinskem oddelku tudi polagoma naraščamo; kot nove članice sta bili sprejeti Patricia Fr. Sira in Andria L- Stare. Dobro došli! Enako tudi dobrodošli naši odpuščeni fantje-vojaki. Tako nas je po več letih John Mencin, bivši tajnik društva na zadnji seji zopet, obiskal in pozdravil; brata Stanley Bizjaka sem pa zadnjič videla ko je šel iz cerkve. Vse naše člane-vojake ko se vrnejo domo vprosim, da naj se zglasjjo pri tajnici, in pridite tudi na sejo, kajti odborniki in drugi člani bi vas zopet radi videli. Za vas prire-ljen sledeči odbor za leto 1946: jamo na vsaki seji "bingo" da
Poleg že omenjenih bo svoje-' ce! mu dedu ali staremu očetu in1 J\ohn M. Stonich, preds. stari materi ta dan čestitalo tu-!	... -
di sedem vnukov in se s svojimi Slovenija in bodoče mirov
I soprogi ter soprogami udeležilo j	nntfftilhfl
; poročne sv. maše dne 15. janu-	16 pOgOUDc
| ar j a v naši slovenski cerkvi sv. Johna Vianneya; toda žalibože
zagotovljen v prid Avstrije, čim je bila napravljena meja med volilno cono A in cono B, da ne omenjamo umetne propagande proti Jugoslaviji, ki so jo med volilno kampanjo pomagali širiti tako zvani "za-V smislu zaključka moskov- j vezniki." Načrt za plebiscit ske konference imajo do 1. ma-!je določal, da se južna Koroška
eden od članov te družine bojja biti sestavljene mirovne P°~ j razdeli v dva dela. Narod naj manjkal na ta dan, ker se še na-( godbe za razne evropske drža-|bi določil potom volitev kam haja v službi Strica Sama nekje j ve, ki so se borile pod zastavo J j.,0£e s,pa(jati _pod Jugoslavi-
v Nemčiji; to je najmlajši sin osišča. Med njimi so tudi Ita-Albert.	lija, Avstrija in Ogrska, ki me-
Od Zunicheve družine so čla- j i j o na Slovenijo. Da se ures-ni našega društva št. 176 KSK- niči tisoiletina težnja sloven-
! J : oče in mati, sinova Peter in | Albert in vse hčere; med temi I je bila Mary ob ustanovitvi pr-i va tajnica tega društva, potem so Angeline, Katherine in Ber-,tha ter njen soprog in vnuki; torej bi lahko imeli svoje društvo.
jo ali pod Avstrijo. Pogoj za volitve v severni coni B je bil, da voli narod le v slučaju, če dobi Jugoslavija večino v južni coni A. Zavezniška komisija pa je skrbno gledala, da so
Predsednica Theresa Lekan. podpreds. Theresa Godec, tajnica Mary Pucell, 3535 E. 81. St., blagaj ničarka Antonia Debelak, zapisnikarica Josephine Mulh. Nadzornice: Anna Te-Youngstownu. Ohranimo jo v I kavcic, Frances Adler in Ag-blagem spominu in naj počiva Ines Žagar. Zastopnice za skup-
v miru božjem! Prizadetim izražam v imenu društva iskreno sožalje.
Zdaj pa vabim vse naše članstvo na prihodnjo sejo vršečo se v nedeljo, 20. .jan. ob dveh pop. Ker bo na isti več važnih točk na dnevnem redu, zato pridite številno, da nam bo mogoče izvoliti odbor za tekoče leto, samo bolezen in važno delo naj bo izjema.
Končno še opozarjam vse naše zaostankarje z ases., da bi svoj dolg na tej seji poravnali. Torej na svidenje v nedeljo na seji!
S pozdravom, Imbro MaVracicli, tajnik
DRUŠTVO MARIJE POMAGAJ, ŠT. 78, CHICAGO, ILL.
Na letni seji, ki se je vršila 16. dec. je bil ponovno izvo-jen ves stari odbor še za teko-e leto. Odbor bo umeščen na mhodnji seji, ki se bo vršila v ledeljo dne 20. jan. točno ob Iveh v cerkveni dvorani. Vse •lanice ste prav prijazno vabljene cia se udeležite te seje.
Tem potom tudi vabim vse na veselic6, katera se vrši v nedeljo dne 20. jan. Program se bo začel ob sedmi uri, takoj po programu bo domača zabava, in ples. Godbo imamo izvrstno, za žejo smo preskrbele in tudi naše vrle kuharice bodo pripravile okusen prigrizek, toda pridite vse in povabite še svoje prijatelje, da sem nam pridružijo ta večer; ne bo jim žal. Sedaj ko je vojska končana in Vaši dragi prihajo domu, pridite in razveselite se, saj smo dolgo žalovali.
Kampanja je bila končana z 31. dec. naše društvo ni bilo v isti agilno s pridobivanjem članov; če bise vse članice zavedale, bi bilo lahko prvo, toda sku-
na društva: Veronica Skufca, Genevieve Zupančič; za Narodni dom: Theresa Lekan, Genev. Zupančič; za N. D. v Maple Heights: Theresa Glavic in An-na Fortuna. Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman. Zdravniki: dr. A Perko, dr. A. Skur in dr. J. Folin. Sklenjeno je tudi bilo, da priredimo 23. junija piknik na prostorih Narodnega doma na Denison Ave. (West Side).
Prosim, da bi se članice v velikem številu udeležile seje 20. januarja, ker se bo na seji prebralo celoletni račun.
S sosestrskim pozdravom,
M. Pucell, tajnica.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT.
169, CLEVELAND, O.
Vabilo na sejo
Dragi mi bratje in sestre! S tem vas vse prijazno vabim in prosim, da pridete na našo sejo vršečo se v četrtek (danes) dne 17. januarja ob 7:30 zvečer v navadni zborovalni dvorani. To bo prva seja tega leta, kjer boste quli celoletno po-rcčilo o poslovanju društva. Zaeno bo na tej seji tudi umeščen in zaprisežen letošnji odbor. Umeščenje bo izvršil kakor zadnja leta brat Ivan Zupan, urednik Glasila in sicer bo to izvršil poslednjikrat, ker bo čez 15 dni vsled resignacije pustil svoj urad. Pridite torej številno, da se bomo od njega poslovili, saj je bil br. Zupan vedno naklonjeni našemu društvu.
Po seji bomo imeli malo pijače in pririzka. Torej na svidenje!
S pozdravom
Joseph Ferra, tajnik.
bomo se čistim preostankom te igre enkrat vse vas pozdravili na kaki prireditvi, ko se večina vrne domov. Bolane so sedaj sledeče: Margaret Klaus, Rozi Hosta in Julija Tomšič; vsem iskreno želimo, da bi kmalu o-krevale. Dokler je bila sestra Julija Tomšič trdna, smo bili včasih po seji veseli, toda žal, zdaj je pa vse utinilo.
Še enkrat prošim, da pridete na našo veselico in na seje vsi, stari ¿n mladi; bomo igrali "bingo" ali karte, kar katerega veseli, zraven pa še zapojemo, da se v taki družbi malo razveselimo, seveda je vedno na razpolago tudi okrepčilo po seji. Na prihodnji seji se bo poročalo o uspehu veselice, torej, na svidenje!
Pozdrav vsem, Mary Zupančič, poročevalka -—o-
Zlati poročni jubilej
skega naroda, kakor tudi aspi-racije njegovih sinov v Ameriki, morajo potom teh mirovnih pod~ zono. A prišle večje nem pogodb biti vrnjeni federalni | ške vasi> ki g0 volile za Avstrijo Sloveniji vsi kraji, kjer so kom- ¡ter tako odtehtale tisti del slo-paktno naseljeni Slovenci in.venslkih volilcev, ki niso nased-ki danes še i\e spadajo pod j u protijugoslovanski kampanji Jugoslavijo. To ne velja samo in so volili za jUgosavijo. Re-Oče, brat Zun.ch so bili na 2a slovensko Primorje, Trst, j zultat je bil> 54 odatotkov za društvenem polju zelo agilm se .Gorico in Istro, temveč v isti j Avstrijo in 46 odstotkov za Ju-
meri tudi za slovenski Korotan, j goslavija Veliko število slo_ za del slovenskega Štajerja j vencev v coni B pa sploh ni j. pod Avstrijo ter za Rabske • mfek;	do glasovanja, ker
Slovence na Madžarskem.	je plebiscit v njihovem delu av-
Če pogledamo zemljevid, o- tomatiično odpadel, pazimo med severno jugoslo- Kot pred 25 Mi tako tudi da_ vansko mejo v Prekmurju in ne^ tulijo volkodlaki po sloven-med Rabo na Madžarskem ka- skem Korotanu. Jugoslovan-kih 100 štirjaških kilometrov
tamkaj na Calumetu pri društvu sv. Petra št. 30 kot predsednik in v drugem uradu 13 let. Po 29 letih se je z družino preselil v Detroit in živi v High-land Parku. Tukaj so delali v Fordovi tovarni, potem pa pri H. P. posebni šolski policiji, a zdaj so pa že več let v zasluženem pokoju.
Sobrat Peter Zunich, dospev-ši semkaj v Detroit, je bil tudi tukaj vneti in delaven na društvenem polju, saj je pomagal ustanoviti naše društvo s pomočjo Father Ažbeta in še nekaj drugih članov. Tako je bil tudi ustanovnik društva "Triglav" JKJ.
Ob koncu teh vrstic želim v imenu našega društva Marije Pomagaj našim jubilantom o-j bilo božjega blagoslova in še {mnogo let v zdravju in veselju v krogu svoje ljubljene družine. Bog Vas živi in blagoslovi, saj ste bili tudi ustanovnik naše slovenske cerkve, ter ste že . od ¡začetka cerkveni odbornik. Tako voščimo tudi materi, ki je že mnogo dobrega storila pri našt^ni Altarnem društvu, pri lašem društvu in za KSK Jed-aoto.
Michael Zunich, preds. 176.
P. S. Tudi ,v imenu moje družine kot dobrim prijateljem Vama želimo, da bi dočakala še 75 letni poročni jubilej.
M. Z. in prijatelji.
ozemlja, kjer živijo Rabski Slovenci. Ogri jih nazivajo RA-BATOT. Ta del Slovenije gospodarsko silno propada pod Ogrsko. Ljudje se živijo največ z izseljeniškimi zaslužki iz Amerike, kamor so se morali izseliti. Žene vzdržujejo domove. Porabski Slovenci so tudi organizirali osvobodilni odbor in zaprosili jugoslovansko vlado, da se potegne zanje in jih sprejme v jugoslovansko republiko. Imena nekaterih slovenskih krajev v tem pozabljenem delu Slovenije so: Slo-
ska osvobodilna vojska se je morala umakniti iz tega osvobojenega ozemlja na povelje "zaveznikov," ki so slučajno isti kot leta 1920 — Angleži. — Slovenske ljudske oblasti so bile razpuščene, narodni voditelji odtirani v ječe ali izgnani čez mejo, narod pa izročen v roke istim avstrijskim fašistom, ki so pod Hitlerjem nosili kljukasti križ na rokavu, danes pa angleško rokavnico.
Ves slovenski Korotan mora biti vrnjen njeni materini deželi Sloveniji. Avstrijski manjšini se obeta pod Jugoslavijo!
venska vas, Stefanovci, Otkov- boljša garancija za svobodno
ci, Ritkarovci, Rudinci, Mali j narodno> ku]turno in politično Dolenci, Matjasevci, Rogašov- življenje) neg0 ¡,, more priča_
ci m drugi.	! kbvati zapostavljena sloven-
Po mirovni konferenci leta ska večina pod Avstrijo, bro-1918 je ves ta kompaktni slo-!ječa do 120,000 ljudi.
venski teritorij bil dodeljen O-grski, in s tem je bila prepre-
Najvažnejše pa je vpi-ašanje Slovenskega Primor j a, kjer je čena vsaka možnost za "slo- j treba u.poštevati do 650,000 Ju-venski koridor ' med Jugosla-1 vijo in Češkoslovaško. Na ta, I način so se tudi povezali Nemci in Madžari na zgodovinsko
DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226, CLEVELAND, O.
Ker sem se nedavno že dva-
Peter in Katarina Zunich Detroit, Mich. — Našo naselbino, tako tudi naše društvo Marija Pomagaj št. 176 KSKJ bo tekoči teden zadel izreden slučaj in čast, da bodo pri občepo-znani in spoštovani Peter Zu-nichevi družini obhajali ziatoi poroko; ta jubilejni in spominski dan bo 15. januarja.
Naš jubilant je bil rojen 29. junija 1874 v vasi Tribuče, Be-lokrajina, na Dolenjskem. V A-meriko (v Calumet, Mich.) je
POZIV NA SEJO
Pueblo, Colo. — Pozivamo na sejo, katera se bo vršila dne 20. januarja ob dveh popoldne v Narodnem domu. Tem potom prosim, da se udeležijo vsi zastopniki društev in klubov kakor tudi članstvo vseh jugoslovanskih organizacij našega mesta. Zadnja seja se je vršila dne 30. decembra v dvorani sv. Jožefa ter je bila tako slaba u-deležba, da še odbora nismo izvolili za leto 1946, torej se bo volil na prihodnji omenjeni seji, kakor tudi drugi razni zaključki bodo prišli na dnevni red.
Kakor vidimo iz številni pisem iz starega kraja, katera so
slovanskem ozemlju. Ti kraji niso gospodarsko odvisni od O-grske, pač pa od jugoslov. o-zemlja proti jugu. Vsled tega se je celo madžarska nlanjšina izrekla za pristop v Jugoslavijo. Ali bodo njihove želje u-peštevane in izpolnjene, ko bo izdelana mirovna pogodba z O-grsko ?
V trikotu, ki ga dela reka Mura, ko doseže jugoslovansko mejo v Prekmurju, leži obširen del pristne slovenske zejnlje, ki jo je prva mirovna konferenca oddelila Avstriji. S tem postopanjem je Slovenija izgubila Radgono in kos Prekmurja. Tudi ta del zelenega Štajerja in pestrega Prekmurja mora spadati Združeni Sloveniji.
Na Koroškem so bili Slovenci glavna tarča nemškega na-
i goskvanov, ki so bili do 1918 pod Italijo. Italijanska propagandna mašina, v katero pridno prilivajo olje tudi . Slovanom nenaklonjeni Amerikanci, se trudi na vse kriplje, da bi zavezniški svet pozabil na Mus-solinija in njegove črnosrajčne morilce slovenskega naroda v Primorju in v napadenem delu Slovenije. Na vsak način hoče prikazati Italijo za "demokratično" državo, ki je "toliko prispevala" k skupni zavezniški zmagi, da bi morala dobiti prostor pri mirovni mizi. Toda vzlic vsemu prizadevanju, da bi svet videl danes le sedanjo Italijo in ne one, kakršna je bila komaj pred par leti, ko je vse drvelo za II Ducejem, se slovanski zastopniki pri izdelovanju mirovne pogodbe za Italijo ne bodo dali preslepiti.
Zakaj bi te tujec še vedno tlačil suženjsko? Slovan bo
<Oat!e na 3 Rt rani)
LIGA KATOLIŠKIH SLOVENCEV V AMERIKI
IZVRŠEVALNI ODBOR Predsednik: Rev. M. J. Butala, 416 No. Chicago S., Joliet, 111.
1.	podpredsednik: Frank Tushek, Joliet, 111.
2.	podpredsednik: Josephine Muster, Joliet, 111.
3.	podpredsednik: John Mlakar, Chicago, lil. Tajnik: Rev. Alojzij Madic, Lemont, Iil.l
Blagajnik: Joseph Zalar, 351 No. Chicago St., Joliet, I1L
SVETOVALNI ODBOR Predsednik: Rt. Rev. J. J. Oman, 3547 E. 80th St., Cleveland 5, Ohio. Člani: Rev. Matija Jager, Rev. Edward Gabrenja OFM, Rev. Aleksander Crankar, OFM, Rev. Frank Baraga, Rev. M. J. Hiti, Rev. Štefan Kassovic, John Germ, Frank Wedic, Anton Grdina, Mary Polutnik, Catherine Roberts, Math Slana, Pauline Ožbolt, John Gottlieb.
NADZORNI ODBOR Predsednik: George J. Brince, Eveleth, Minn. Člani: John Terselich, John Denša, Frank Lokar, Jean Težak.
ZA PUBLICITETO John Jerich, James Debevec, Ivan Zupan. Rado Staut.
-0-
r
Pismo sv. Očala ljubljanskemu škofu
(Za objavo doposlal Rev. M. J. Butala.)
Ljubljanski škof, prevz. g. Gregorij Rozman, je po svoji službeni dolžnosti sv. Očetu poslal obširno poročilo o trenutnem položaju in o razmerah v ljubljanski škofiji ter v vsej Sloveniji in med Slovenci v emigraciji. Pojasnil je tudi ves razvoj dogodkov, ki so privedli do sedanjega stanja. Na to poročilo je od državnega tajnika v Vatikanu prejel dne 29. septembra 1945, pismo, ki med drugim pravi:
"Vpričo naklonjenosti, ki jo goji sv. Oče do katoliških Slovencev, svojih nad vse ljubljenih sinov, prevzema Njegovo Svetost velika žalost, ker jim je prepovedano versko življenje in so jim nasilno odvzete pravice, brez katerih resnične svobode vesti sploh biti ne more. Prav tako ga z bolestjo navdaja dejstvo, da so mnogi slovenski rojaki, med njimi tudi precejšnje število duhovnikov in z njimi celo Ti sam, bili prisiljeni zapustiti svojo domovino in morajo kot izgnanci živeti po tujih deželah.
To trpko bridkost, ki nikakor ni najmanjša med tesnobnimi skrbmi, katere v sedanjem za človeški rod tako težavnem času z žalostjo napolnjujejo njegovo dušo, izroča sv. Oče Bogu, da izkaže svoje nebeško usmiljenje, prav tako poziva katoliške Slovence, da store isto, zlasti pa še Tebe, sve-čeniški pastir, ki enako čutiš s svojimi ovcami v njihovih težavah in bridkostih, tistih namreč, ki si jih že vnaprej videl, in tistih, katerih nevarnost si slutil in jih do skrajnosti skušal preprečiti."
Pismo končno pravi: "Brat, pravilno si delal! Prepričan bodi, da kmalu pride čas, ko boš vodil svojo škofijo s svoje stolice.
Odbornice in načelnice smo ponosne na tako lepem uspehu, ki je prinesel veliko pomoči naši novi in stari domovini.
Vsem skupaj iskrena hvala za složno sodelovanje. Storile smo svojo dolžnost. Naj nas ta zavest nagradi za vse delovne ure, ki smo jih žrtvovale v ta plamenit namen.
Dne 23. januarja 1946 pridejo uradniki Jugoslovanskega Rdečega Križa v Sheboygan, na razgovor. Ta'sestanek se bo vršil pod' pokroviteljstvom naše edinice. Vsi rojaki so vljudno povabljeni na ta poset, ki se bo vršil v slovenski cerkveni dvorani.
S tem zaključimo delovanje našega dela za Rdeči križ in želimo vsem skupaj veselo in srečno Novo leto:
Za Slovensko edinico Rdečega križa od fare sv. Cirila in Metoda.
Mary Godez, tajnica.
Sheboygan, Wis.
--o--
..........«-w*^«?^
Gornja slika predstavlja Mrs. Rooseveltovo in dr. Neubaurja, člana misije Jugoslovanskega Rdečega križa, ki se sedaj mudi v Ameriki. Slika je bila posneta v uradu Ameriškega odbora za jugoslovansko pomoč New Yorku ob priliki časnikarske konference, ko je ga. Roosevelt sprejela častno predsed-ništvo tega odbora.
V znamenje posebne naklonjenosti podeljuje Njegova Svetost Tebi, vsem duhovnikom in vernikom Tvoje škofije ter vsem Slovencem doma. in v begunstvu v iskreni dobrohotnosti svoj apostolski blagoslov."
1
Severin Šali:
VEČERNA PESEM
ZAKLJUČNO POROČILO SLOVENSKE EDINICE AMERIŠKEGA RDEČEGA KRIŽA V SHEBOYGAN,
WISCONSIN
Prvo zborovanje za ustanovitev Slovenske sekcije Ameriškega Rdečega Križa se je vršilo 21. aprila 1941 v dvorani cerkve sv. Cirila in Metoda.
Sklicatelj-ica tega shoda je bila Mrs. Marie Prisland, ki je razložila namen tega sestanka, da bi potom sodelovanja pri A. R. K. pomagale svoji novi domovini Ameriki, ki v sedanji stiski potrebuje splošne pomoči tako tudi koristile naši stari domovini, kateri je A.R.K. naklonil že znatno pomoč. Da pokažemo svojo hvaležnost za naklonjenost izkazano od te človekoljubne organizacije naši stari domovini smo organizirale odsek ki rta j bi skušal pritegniti vse Slovenke v naši naselbini k sodelovanju.
Na tem ziboroyanju se je tudi odobril nasvet Marie Prisland da povabimo vsa društva v naselbini v svrho ustanovitve lokalne postojanke JPO-SS, da tako nudimo naši stari domovini direktno pomoč v njeni stiski.
Naša edinica Rdečega Križa je delovala od leta 1941 do danes. V tem času smo imeli več zborovanj ali sestankov kakor tudi nekatere odlične osebe lokalnega Ameriškega rdečeka križa kot govornike. Seznam vsega našega delovanja je bil vknji-žen za vojni rekord glavne postojanke tukaj, za Milvauško škofijo in za Narodni Svet katoliških žen v Washington. D. C.
Skupen seznam našega delovanja je sledeči)
Šivanje .................... 36 delavk, 966 kosov, 2.402 ur
Pletenje ................... 33 ¡delavk, 123 kosov, 2,997 ur
Bolniške obveze ............ 60 delavk,	5,318 ur
Bolničarke pomočnice ....... 15 delavk,	2,253 ur
Narodna Obramba ........... 4 delavke,	170 ur
Raizna druga dela............6 delavk,	385 ur
Skupaj .............. 154 delavk, 1,089 kosov, 13,520 ur
Darovalci Krvne plazme: 156 osdb je darovalo 465 pajntov 1 krvi. Slovenska društva so darovala za Rdeči križ in USO 350
<	dolarjev. — Za požrtvovalno delo je prejelo odlike (Emblem)
<	43 delavk. — Največje odlike so prejele: Miss Phyllis Brulla, ] Mrs. Antonia Retell, Mrs. Teresa Rakun, Mrs. Anna Horzen, ] Miss Helen Mervar, Mrs. Louise Ribic, in Mrs. Agnes Stempihar!
Za bolničarske pomočnice je prijela največjo odliko: j Miss Mary Schus-ter.
Za darovanje krvne plazme so prejeli odliko sledeči:
Mr. Victor Planinshek,......10 pajntov krvi
Mr. Rudy Marimshek ...____9 pajntov krvi
Rev. Louis Koren .......... 8 'pajntov krvi
Mrs. Anna Zavrl .......... 8 pajntov krvi
Mrs. Mary Kopina ......... 8 pajntov krvi
Ob zaključku našega delovanja srno imeli sledeče uradnice i in načelnice:
Mrs. Marie Prisland, predsednica in vrh. načelnica. Mrs. Mary Godez, tajnica. Načelnice iza šivanje: Mrs. Apolonia Yeray. Načelnice za pletenje: Mrs. Mary Repenshek. Načelnice za bolniške obveze: Mrs. Mary Godezt Načelnice za krvno plazmo: Mrs. Mary Fale. Načelnice za bolničarske pomočnice in civilna obramba: 1 Miss Phyllis Brulla. in Miss Jennie Radovan.
Načelnice za doneske od društev: Mrs. Johanna Mohär.
Horizonti daljni so lahno zastrti z lučjo, ki potaplja se v objem Zapada. Večajo se sence ko odsevi Smrti, cvetje zašlih žarkov mi na pot odpada.
Gore v mrak blesteče črtajo obrise, kakor gotski stolpi sanjajo grebeni. Noč molčeča v loku pada čez previse, človek se izgublja med čeri na steni.
Iz vseh dob minolih mi pojo zvonovi. Slišim zvoke zemlje in drhtenje polja, mimo mene davni stopajo rodovi, ki sem z njimi vezan v večni red vesolja.
Dragi moji dedje, ki ste skromne hiše , tukaj si gradili, brazde zaorali— kdo nad njimi svoje temne, znake riše in grozi semenom, ki ste jih sejali?
Ali res ognjišča bomo pogasili, mučeni od časa znamenj in tesnobe? Ali res planjave bodo nam pokrili križi, posejani na tihotne grobe?
Veter vseh stoletij vpleta se med veje, naših rek šumenje z godbo me opija, ptički ščebetajo v gnezdih žive meje— jaz pa žalost tožim kakor Jeremija.
Sklonjeni nad knjigo let, ki so minula, dnevi žalcstinke pojejo med nami in na grob, kjer moja je mladost usrtula, so odšli spomini, tihi in s solzami.
Žal za nedosežnim mi skoz misli hodi, ko V razorih gledam meje mlade setve. Nekdo mi korake k vašim ognjem vodi, skupaj počakali bomo zrele žetve.
Tu zdaj pojem tebi, Večni, hvalne speve za rodove davne, dole in pobočja. Moja pesem prosi Te v večerne dneve: Ne izpusti zemlje naše iz naročja!
"Dom in svet" 1940-(2) --—o--
MIROVNE POGODBE ZA SLOVENIJO
(Nadaljevanje z 2 strani)
zdaj gospodaril nad svojo žemljico !
Slovanski narodi hočejo biti zaslišani in spregovoriti o svoji pravici dO meja, ki bodo v bodoče njihovo ljudistvo vezale in ne razdvajale. Teh pravic jim ne more nihče zanikati niti ne odvzeti, kajti plačal je zanje s tisočletnim suženjstvom, neizmernim izkoriščanjem in tiranijo zemljelačnih tujcev, ki so hlepeli po slovanski grlidi. Te pravice si je 'Slovan pribo-
ni borbi, dokazal svojo pravico do življenja in do zemlje, ki mu bo dajala to življenje. — Kdor je pošten mu bo pomagal, da se mu odvzeta zemlja povrne.
Mirovne pogodlbe za Italijo, Avstrijo in Madžarsko bi morale vzdržati slovenske zahteve in slovenske pravico. SANS
Današnji zaslužki
Potnik pride k trgovcu in ga vljudno vpraša, kako mu gre. "No, se ne smem pritožiti
Oton Zupančič o slovenskem Trstu
ril v borbi za svojo svobodo in Ravno v tem trenutku sem za-
v tej borbi je utrpel take žrtve kot nikoli poprej kaka druga plemenska skupina. In med temi slovanskimi narodi je tudi slovenski, ki je v svoji štirilet-
služil $10." Potnik: "Kako to?" Trgovec: "Nekdo je pravkar zahteval par čevljev na upanje a jaz mu jih nisem dal."
Veliki pesnik in profesor na janski univeilzi Oton Zupančič je v Slovenskem poročevalcu 14. junija 1945 objavil tale članek:
"Kako- jasna je misel, kako ravna je" pot preprostega narodna. V velikem svetovnem spopadu se je slovensko ljudstvo, po zlomu Jugoslavije raztrgano in potlačeno, neutego,-ma odločilo za tisto stran, ki se je borila proti nacizmu in fašizmu za svobodo, za samoodločbo narodov, za harmonično sodelovanje vseh zdravih sil v človeštvu. Prvi dan po zasedbi Slovenije je zgrabilo za ciroz je kljub okupatorskemu straShovanju, kljub izapeljeva-vanju in mami j en ju domačih izdajalcev, ter si iz improviziranih krdel polagoma ustvarilo z ostalimi jugoslovanskimi narodi krasno organizirano u-darno vojsko, ki je bila pod vodstvom maršala Tita kos vsem vrstem modernega voje-vanja ter v neverjetnih junaških pohodih priborila nazaj jugoslovansko ozemlje in tudi vse kraje, kjer je slovenski rodi petindvajset let ječal pod trdim tujim jarmom. Med naj imenitnejišimi pridobitvami je biLo. zavzetje Trsta.
V Trstu postavi slovensko-italijanska fronto v lepi slogi oblasti, ki jo priznajo pripadniki obeh narodnosti tega živo utripajočega mesta ob Jadranu : dogovore se za bratsko sožitje v okviru federativne jugoslovanske države, rešujejo sporazumno pereča vprašanja, skrbe za prehrano, za obnovo gospodarskega življenja, skratka: v najkrajšem času ustvarijo v malem načrt in vzorec j za tisto, kar naj bi se ustvarilo v velikem povsod, kjer naj vlada prava demokracija, tista, za katero se je napredni svet leta in leta boril. V radostnem tekmovanju teče delo, jugoslovanske čete vzdržujejo zgleden red, ljudje dajejo duška svojemu zanosu v veličastnih manifestacijah, in človek bi mislil, da je ni zapreke za prost razmah gmotnega in prosvetnega življenja na teh ugodnih tleh.
Toda ne! Taka jasna misel, taka ravna pot v mirno bodočnost je naivnost ljudskih množic naivnosti malih narodov. Tržaško zavedeno ljudstvo in slovenski narod si ne smeta sama krojiti svoje usode, ne smeta uživati sadov svoje prelite krvi ne smeta uživati demokratičnih načel v svojem območju. Naša zmagovita in znana armada se poslovi od osem tisoč tovarišev, padlih v zadnjih bojih, in samozavestno odkoraka iz Trsta, da prihrani svetu novo prelivanje krvi. Res, zgodilo se je: narod, ki se je prvi priključil zaveznikom, je dobil po štiriletnih nečloveških mukah za svoje zvesto in vdano zavezništvo od prav teh svojih zaveznikov prvi krepko pljusko kakor malopriden paglavec, ki so ga zalotili na tujem vrtu. Ali se zavedate vi, ki ste nam to storili, kaj ste dali s pljusko sebi?
Med vsemi strahotami, ki so nas oblegale ta štiri leta, med divjanjem fašistične in nacistične drhali, med vlago zatohlih ječ, med streljanjem naših najboljših mož, žena, sinov in hče-ških taboriščih nam je sijalo svetlo upanje: z nami stoji ves svobodoljubni svet na vzhodu in zahodu, naši mogočni, odi-ločni, zvesti zavezniki sklepajo čedalje ožji obroč okrog mori-šča, naše domovine, in kadar se strnejo njihove armade z našimi, nas osvobode te hude more, ki nam ne da sopsti in nam hoče izpiti srčno kri. In zdaj to bridko razočaranje našega opeharjenega ljudistva! Ali si hočete res zapraviti lepo, sve-
to ime "osvoboditelji" in ga za-; skupno v obrambo zvonov in na barantati? Ali ne mislite, da je bogoslužjih.
to pomoč tistim, ki so nedolžne ljudi preganjali, vlačili po ječah, jih stiradali, mučili, streljali, pobijali z lopatami, jim iztikali oči, živim lomili kosti, izbijali zobe, ki so posiljevali hčere vpričo mater in matere vpričo hčera? Vse to ni pravljica, vse to nam je padlo na dušo. Zato se po pravici iz-prašujemo: Kakšno bodočnost obetate nam, pa tudi sebi kakšen naziv s podaljšavanjem tega pekla? Kako zmorete to? Kako vas Ibodo ocenjevali bodoči rodovi, ko bo odprta pred njimi knjiga današnje zgodovine?
Moje besede so morda govorjene v veter in ne najdejo ušes-kateri-m so namenjene. Ako pa pridejo do njih, se jim bodo tisti, katerim veljajo, nemara zviška smejali. Nič ne de, kljub temu jih govorim, ker bi ne storil svoje dolžnosti, ako bi jih ne izkričal v svet, ako si ne bi razgalil prsi prav tja do trepetajočega, krvavečega srca, ki je s slehernim vlakencem zvezano z mojim narodom in njegovo usodo.
Dobrih prijateljev sem imel med Angleži in jih imam še, a-ko so po gostem umiranju te dobe ostaili živi. To so vaši znanstveniki, pisatelji in pesniki, vaši misleci in sanjači — d:a tudi sanjačev je treba za tiste, ki ise sami ne utegnejo zatekati v deželo sanj — izumitelji novih idej, oblikovalci novega sveta, sveta resnice in pravice in svobode in življenja, ki je tako lepo, da je vredno umirati zanj. Ako bi vaši ljudje, ti moji daljni prijatelji mogli slišati moj glas, klic mojega gneva in ogorčenja in obupa, oni bi se ne smejali; prisluhnili bi, zamislili bi se in povzdignili bi svojo besedo, ki vem da soglaša z mojo, in napravili bi tožbo in izrekli bi otožbo, nad kršitvijo člcvečanstva, ki so ga krivi njihovi rojaki.
Zaaj pa, ko sem izlil iz sebe srd in obup, se mi je srpe upokojilo in povem vam: nekje globoko v meni je velik mir. Spoznal sem zadnja leta vso dragocenost svojega naroda, njegov neukrotljiv ipogum, njegovo pripravljenost tudi za nadaljnje borbe za svoje pravice, pripravljenost za nadaljnje trpljenje in še večje žrtve do tistega lepega konca, ki bo prav gotovo' prinesel zasluženo zadoščenje za vse hudo. Drži se, narod moj, stoj iza svojo in svojih zaveznikov pravico v Trstu, v Gorici, v Konotanu, povsod ! Vem, da se boš, zakaj jasna je tvoja misel, ravna je tvoja pot!	"D. Z."
Leta 1944 je prišlo do raz-dvojitve OF in četnikov, ki so si iizprva razdelili teren. Nemci so po prvih krvavih poskusih pustili gošarje in partizane večinoma na miru in se je huda gonja začela šele, ko se je začela bližati ruska fronta. Tedaj je ¡bilo požganih več vasi v Savinjski dolini in v kozjanskem okraju, a izropana je bila vsa dežela. 2000 slovenskih fantov je bilo pobitih, toliko odpel j a-nih. Večina vseh dotedanjih borcev je'bila več ali manj u-niformirana ilegalna jugoslovanska vojska, od katerih je preživelo le 1500 do majniških dni 1945;
Ločena skupina od vsega po-četka je četa pod vodstvom Zmagoslava, bivšega uradnika SLS v Mariboru, ki je gospodarila po Slovenskih Goricah.
Partizani so zavzeli svoje stališče šele zadnje mesece in je tedaj prišlo do krvavih spopadov tudi na Štajrskem in je bilo tudi tam precej žrtev bratske borbe, vendar mnogo manj kot na Kranjskem.
"D.žr
—-o--
ŠTAJERSKA V LETIH 41-45
Nemci so smatrali Štajersko za nemško ¡narodno icizemlje, zato so tam 1941 takoj likvidirali vso slovensko kulturo, kakor tudi vse slovensko razum-ništvo ter premožne narodno zavedne ljudi, zlasti duhovščino, učitelje ter narodne delavce. Iz Brežic, Krškega in Litije so pregnali 80,000 ljudi in naselili Nemce. Kmalu se je začel organiziran narodni upor v okolici Maribora in v Savinjski dolini. Komunisti so začeli delati po napadu na Rusijo, in so od kraja delovali sporazumno z vsemi gošarji. 1942. spomladi so začeli Nemci pobijati talce in so v okolici Celja pobili na tisoče naših, ter iztrebili cele vasi škorno, Gorenje v šmartnem ob Paki) dnevno so postrelili v Celju, Mariboru in Gradcu v maju, juniju in juliju 1942 po sto Slovencev in še dolge kolone so jih deportirali. Sam ga-uleiter Uberreiter je izjavil, da je bilo postreljenih, 17,000 Slovencev a po taboriščih jih je pomrlo 10,000. Ko so Nemci mobilizirali naše fante se je beg v hribe spet pomnožil.*
KAJ MATERE NE SMEJO STORITI
Ne hranite otroka preveč ali prevečkrat.
Ne stavite otroka spat zvečer. ako ni dobil dovolj hrane.
Ne de vaj te otroka spat zvečer, ako se ni dovolj očistil podnevi.
Ne dovolite otroku sesati prazne steklenice ali drugih stvari, ki so narejene za to.
Ne dajajte otroku nobenih zdravil, ako se niste prej posvetovali z zdravnikom.
Ne dajajte otroku čaja, kave ali alkoholnih pijač.
Ne dajajte otroku čokolade, "cukrčkov" itd.
Ne dajajte otroku težke hrane, dokler ni leto dni star in še potem samo po malo in take, ki se lahko prebavi.
Ne prihajte z ustmi na vročo hrano, temveč jo pustite ohladita.
Ne pripravljajte več kot za enkrat hrane. Najboljše in najzdravejše je, ako se za vsa-kikrat sveže pripravi.
Ne rabite nobenih gumijevih priprav za steklenice izven onih iz lekarne.
Ne puščajte otroka samega s steklenico.
Ne dovolite vašim uslužbencem ali drugim čistiti oprave in poisode za otročjo hrano; ako le mogoče, storite to sami.
Ne pozabite tedensko tehtati otroka.
Ne dovolite otroku spati s "cuceljnom" v ustih.
Ne igrajte se z otrokom takoj po jedi. Pustite ga mirno v zibeli.
Ne dovolite otroku, da se igra z jedili; ne zabavajte in ne motite ga, kadar uživa hrano.
Ne dovolite mu jesti izven ob določenem času.
Ne dovolite, da požira prehitro. Dovolj časa naj ima da premelje hrano pravilno, pred-no jo požre.
Ne zanemarite otrokovih zob. To je zelo važno in posvetiti bi se jim moralo veliko pozornosti.
Ne silite otroka jesti. Ako noče jesti ob določenem času. se o tem posvetujte z zdravnikom.
Sodelovanje s partizani je ra, med kupi mrličev po nem- bilo tedaj lepo in so nastopali
Trdoglavci
Učitelj je poklical predse Čavnarico ter ji očital, da njenega sina že delj časa ni bilo v šolo.
Čavnarica: "Fant je star nad 13 let in jaz mislim, da je dosti dolgo trgal hlače po šolskih klopeh."
Učitelj,: "Kaij, zadosti dolgo? Jaz sem se učil vse do 22. leta."
Čavnarica je premerila učitelja od nog clo glave: "Je že tako, gospod učitelj, nekateri smo bolj trde glave kot drugi."
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE"
Uhaja neko srede
Laetnlna EranJsko-BloveMke KatolUk« Jedaote t Zdruienlh drtarah amerUklh
URMDIfltTXO EN UFRATNliTVO
$117 BT. CLAIR AVENUE_OUV1HMD I. OHIO.
Vsi rokopisi in oglasi moraje biti v našem uradu najpozneje do sobote opoldne sa priobčitev v številki nastopnega tedna.
Marotalna?
Za Mane na leto--------------------------------------------W-84
Za nečlane za Ameriko-----------...—................................—............—.............*2 00
Za Kanado In Inozemstvo.......................................—--------------......—..$3.00
OFFICIAL ORGAN OF AND PUBLISHED BT THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION oi the U.S.A.
In tli« lntereat of the Order____
teued every Wedneeday______
OFFICE: 9117 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 8. OHIO Phone: HEndenwm Mil__
Terma el »ubecrlpUon:
For members, yearly—...............................rjx:
For nonmembera In U. S. A---—------------------J* ^
Foreign Countrle«----------------------------„..w-w
TAKA NAZNANILA SO REDKA!
Običajno imamo določeno drugo stran lista za društvena naznanila, kar se stavi in objavlja samo v eni koloni. Ker smo pa pred nekaj dnevi prejeli od društva sv. Jeronima št. 153. Strabane, Pa. v resneii izvanredno naznanilo, istega objavljamo na tej (uredniški) strani, ki je v prvi vrsti določena za uredniške članke.
Iz dolinavedenih vrstic boste lahko uvideli, kako je društvo sv. Jeronima skrbelo tekom minule vojne za svoje člane-vojake in kako skrbi še danes. Razvideli boste tudi lahko patriotičen čin tega društva, ker je kupilo iz svoje blagajne za $30,000.00 vojnih bondov; mislimo, da ti Pennsylvancani glede tega presegajo vsa druga naša krajevna društva. Dotična naznanilo se glasi:
"Z veseljem naznanjam, da je članstvo našega društva na svoji zadnji letni seji v decembru sklenilo, dia bo društvo še v bodoče plačevalo za dobo šest mesecev vse Jednotine ašesmente, z izjemo bolniškega ne, za one naše člane in članice, ki so bili že, ali ki bodo častno odpuščeni iz armade. Ta. določba velja za vse tiste, ki so bili v armadi na V-Day; za one pa, ki so bili v armado poklicani po tem dnevu bo društvo plačevalo asesment samo za tisti čas, ko so v armadi.
"Naše društvo je do 1. jan. 1946 izplačalo iz svoje blagajne že nad $3,500 za asesment svojega članstva v armadi. Največ članov-vojakov smo nekoč imeli 116, to je bila ena tretjina izmed celokupnega števila članstva odraslega oddelka 350. Izmed teh sta padla dva na bojnem polju br. William Drenik in br. Louis Verchek. Blag jima spomin! Zato prosim naše člane-vojake-veterane, naj se takoj ob vrnitvi domov zglasijo pri društvenem tajniku br. Bolesu, da se zadevo uredi.
Ko se večina naših vojakov vrne zopet nazaj, jim bo naše društvo priredilo veliko dobrodošlico z izvrstno zabavo in fino postrežbo; v ta namen je društvo določilo tisoč dolarjev, če bo treba, pa še več.
Na tej seji je društvo tudi določilo, da kupi še za $1,000 Victory bondov; s tem lastuje društvo vojnih bondov v skupni vsoti $30,000. Od časa do časa je društvo tudi rado prispevalo za razne druge patriotične sklade in dobrodelne zavode.
Iz tega razvidimo, da je društvo tekom minule vojne, ko nas ni bilo doma lepo in pravilno delovalo; zato se moramo odboru in članstvu lepo zahvaliti za vse, kar ste tudi za nas dobrega storili. Upamo, da Vam bomo po naši najboljši moči povrnili za Vaše lepo delo.
Veteran."
smo bili krščeni. Pa ne bo maše, ker ni več ofctarja v cerkvi, ker ni tam več tabernakla, ker ni več sveč. Pa kako bo maša, ko pa ni nikjer nobenega diuhjovnika! Bogve kje so? V konfi-naciji tam kje v rajhu, razkropljeni po Hrvaškem in po Srbiji.
"Tako sliko bomo našli v naši Sloveniji, ko bo sicer osvobojena, pa sirota tako lačna, tako naga, tako onemogla, tako razbičana, da bo brezčutna za vse, kar se godi okrog nje. '
"Tedaj bo naša prva naloga, da Slovenijo oblečemo, da Slovenijo nasitimo, da Sloveniji kupimo nove brane in pluge, da ji pošljemo semen, pa da ji damo i sredstev, da bo začela potom mednarodnega Rdečega križa iskati brate in sestre in otroke, ki so bili razgnani in raztepeni po vsej Evropi. Te je treba zopet pripeljati domov na njih zemljo.
"Kako bomo to delali, kako bomo to vršili, zdaj še ne vemo. Toda treba pa je misliti tudi na to, da nas čas ne bo našel nepripravljene."
POZDRAV
delegaciji Rdečega križa iz Jugoslavije na posetu v Clevelan-du, Ohio
Pozdravljeni in dobrodošli! Vam kliče metropola naša, Slovencev kjer živi številno. Pozdravljena vsa družba Vaša!
Iz naše stare domovine nesrečne, tužne, razdejane ste došli sem, da nam poveste, kako velike nje so rane.
Predstavljati si nam težko je posledice, grozote vojne, sovrag moril ko ljudstvo naše in pa vsled borbe medsebojne.
V imenu človečanstva semkaj dospeli ste — iSamaritani, usmiljenja Vi pravi seli, v nalogi svoji, blagi dani.
"Odpri srce, odpri roke!"—da pomemben klic bi nam vcepili k pomoči ljudstva v domovini, prežete vse nas pridobili.
Ameriška doslej Ljubljana je nekaj že za to storila, a zdaj bo svojo dobrodelnost povečala, še obnovila.
Naj delo Vaše bo uspešno, kjerkoli glas" se Vaš ibo čulo, Vi, narodni Samaritani, — v spomin na vojno že minulo!
Ko vrnete nazaj se zopet, pozdrave naše izročite Slovencem .vsem in našim dragim,
navdušite jih, tolažite!
IVAN ZUPAN.
ČASU PRIMEREN VAŽEN ČLANEK
Kmalu po izbruhu druge svetovne vojne smo čitali v nekem slovenskem dnevniku v Clevelandu doli navedeni članek, katerega smo nalašč za poiznejši čas hranili. Ker je vojna v Evropi, tako tudi bratomorna civilna vojna v Sloveniji že minula, oibjav-ljaipo danes oni članek brez vsakega drugega komentarja. Članek je imel naslov:
Kakšno bomo našli Slovenijo po tej vojni?
"Ali smo se že kdaj ustavili za trenutek in sprostili svoje misli, da so zaplavale tje čez Atlantik na Slovensko v čas, ko bo zagrmel zadnji strel iz howitza, ko bo postal bojni tank zopet navaden kos železa in jekla, ko bodo pomorščaki zlezli iz podmornic in križark in rušilcev?
"Ali smo se že kdaj zatopili v položaj, v kakršnem se bo takrat znašla naša zbičana Slovenija? Pojdimo za trenutek vsi skupaj tje na Triglav in si oglejmo to našo povojno slovensko zemljo.
"Strašno je in srce nam zastaja v strahoviti grozi, ko stopamo pc Sloveniji, od vasi do vasi, od mesta do mesta, cM koče do koče. Povsod samo razdejanje, povsd glad in revščina, povsod obup'in jok in stok.
"Peta sovražnika, ki je teptal slovensko zemljo, je bila tako strupeni, da se poznajo njene sledi celo v živi skali. Kašče so prazne, gozdovi posekani, v hlevih stoje prazne jasli. Vse je vzel krut sovražnik ubogemu narodu.
"Napol'nagi otroci se plazijo po cestah. Iz njih oči je izginila tista razposajenost, ki jo človek lahko najde v vsakem otroku, ki je sit vsaj krompirja. Starčki prebirajo mokove jagode v koščenih rokah in željno pričakujejo bele žene, ki jih bo odpeljala s tega peklenskega sveta, kjer so doživeli v dveh tako strašnihvvojnah več, kot more prenesti še tako uti+jeno slovensko telo.
"Možje in žene hodijo upadlih lic okrog hiš, ne vedoč, kaj bi počeli. Ali naj gredo na polje? Kaj bi tam? Saj ni ne pluga ne brane, da bi šli orat, saj ni semena, da bi šli sejat in sadit. Ali bi šli v hlev? Po kaj? Gledat prazne jasli? Ali bi šli v gozd po drva, po hlode? Kaj bodo pa sekali, ko je pasjelavec posekal vse in odpeljal v Italijo, v Nemčijo.
, "Pa bomo stopili v to in ono slovensko hišo in jo našli prazno. Pobarali bomo pri soseda: 'Kje pa so ongavi, kje je vsa družina?'
"Ne vemo, bodo turobno zmajali z glavami. Ne vemo, če so v Srbiji, če so v Nemčiji, če so v Šleziji, če so v Prusiji, če so na Poljskem? Kaj vemo kam jih je poslal sovražnik, ki jih je nagnetel v živinske vagone in odpeljal v temno noč, otroke,-može in žene, vsake v drugo stran.
"Prišla bo nedelja in hoteli bomo k maši v cerkvico, kjer
Imigracijska in naturali-zacijska vprašanja in odgovori
VPRAŠANJE: Rad bi dobil k sebi v to deželo svojega 15-letnega nečaka, ki je ostal brez staršev tier sem seveda jaz njegov najbližji sorodnik. Povedano mi je bilo, da moram v to svrho napraviti izjavo oskrbe. Kaj pravzaprav to pomeni?
ODGOVOR: Ta zaprisežena izjava (Affidavit of Support) pomeni, da se obvežete skrbeti za svojega nečaka, da ne bo postal javno breme potem, ko bo pripuščen v to deželo. Izjava mora vsebovati tudi potrebne podatke o vaši osebi — vaše ime in naslov, državljanstvo, poklic ali delo, ki ga opravljate, bančno vlogo ter druge podobne podatke. Ni prav lahko podati vseh teh informacij v omejenem prostoru enega članka, toda ako pišete na Common Council for American Unity, 20 West 40th St., New York 18, N. Y., vam bo ta organizacija rade vclje poslala list s temi podatki in sicer v angleščini ali pa v slovenščini, kakor želite. V tem listu boste dobili vse potrebne podatke glede potrebne izjave (Affidavit of Support) kot tudi glede finančnih dokumentov, ki morajo biti poslani na pristojno mesto zaeno s to izjavo. Vključite pet centov poštnine, kadar pišete po omenjene podatke. Priložite to lahko kar v znamkah.
VPRAŠANJE : Jaz sem vojak v armadi Zdr. držav. Ko sem bil v službi preko morja, sem se zaročil z nekim dekletom tamkaj. Rad bi jo sedaj dobil v Ameriko. Pojasnjeno mi je bilo v zvezi s tem, da imajo žene službujočih vojakov pravico do prostega prevoza oziroma, da stroške za njih prevoz sem-
kaj trpi vlada. Ali velja isto za neveste vojakov, ali morajo ne-veste-zaročenke plačati potne stroške same ?
ODGOVOR: Za potne stroške morate v tem slučaju plačati vi sami ali pa vaša nevesta-zaročenka. Vlada plača ¡prevozne stroške za žene vojakov armade Zed. držav, ne pa za zaročenke. Te morajo potovati kot navadni potniki in njihovi ženini, sorodniki ali prijatelji morajo plačati za njih prevoz. Vsekakor pa lahko službujoči vojak vpraša svojega predstoj-nega častnika, da mu pomaga dobiti dovoljenje za prevoz njegove zaročenke. To bo gotovo vsak predstojni častnik rad storil, če bo le mogoče.
VPRAŠANJE: Moj brat bi rad zaprosil za državljanstvo Zed. držav. Pred par leti, na žalost, pa je imel sitnosti s policijo. Bil je aretiran zaradi tatvine in obse j en na šest mesecev ječe. Ali mu bo to za-branjevalo izposlovanje državljanskega papirja?
ODGOVOR:' Da. Po dejstvih, ki ste jih navedli, vaš brat ne bo mogel dobiti državljanskega papirja. Prosilec za ameriško državljanstvo mora biti dobrega moralnega značaja v petletni dobi pred zaprositvijo za državljanski papir. Radi tega, kar je zagrešil vaš brat, njegov moralni značaj ne soglaša s tozadevno zahtevo naturalizacij skega zakona. Počaka naj torej, da bo poteklo pet let od onega dne, ko je bil obsojen v zapor in šele potem naj vloži prošnjo za državljanstvo. — FLIS).
-o-
Priimki raznih zveznih držav
Je že v človeški naravi, da radi povemo kako smešno o 1 j u-deh v sosednem mestu ali pokrajini in da jim dajemo kak priimek. Saj ga ni kraja v Evropi, ki ne bi bil spojen s kako pravljico. Tudi naseljenci, ki so prišli v novi svet, niso pustili tie navade za seboj. In tako je ni danes države v Uniji, ki bi bila brez svojega priimka, laskavega ali pa ne. Tako imenujejo državo New York dostikrat Empire State (cesarska država) ali država velesila, in to radi njenega bogastva in ker ima največ prebivalcev od vseh drugih zvezinih držav. Kakor je laskav ta pridevek, tako je malo laskav priimek njene sosedne države: — New Jersey, — Mosquito State ali država komarjev; tako ji pravijo radi velikega števila nadležnih komarjev. Pennsylvania ima tudi ime "Keystone State," "Keystone" je osrednji kamen v oboku in, ako pogledamo na zemljevid Zed. držav, se nam zdi oblika te države podobna kamnu v sredini oboč-ja, ki ga tvorijo atlantske države od Nove Anglije do Severne Karoline.
Nekatere države se imajo zahvaliti za svoj priimek kaki a-nekdoti o njenih prebivalcih. Tako ima Connecticut šaljivi pridevek "Nutmeg State." To ime se ¿»pira na zgodovino nekega prebrisanega tovarnarja v tej državi, ki je baje napravil muškatne orehe (nutmegs) iz lesa in jih poskusil razpeča-ti. Druga izmed malih držav, Delaware, nosi priimek "Blue Hen State" ali država plavih
kokoši in njeni prebivalci so dostikrat nazvani "Blue Hen Chickens" (piščanci plave kokoši). To ime sega baje nazaj v čase ameriške revolucije, ko je neki častnik iz te države v slučajnem razgovoru izustil mnenje, da ni dobrega petelina ako ne prihaja od modre kokoši. Radi te modrosti se je napravilo mnogo dovtipov na račun častnika in njegove države, tako da ista še danes nosi ta priimek.
Izvir mnogih dirugih priimkov pa ni popolnoma jasen. Dostikrat nahajamo v časopisih ime "Hoosier State" za državo Indiano, njene prebivalce pa zovejo "Hoosiers." Ta priimek je morda bolj v rabi kot priimek katere koli druge države. Kaj pomeni ta beseda? Nekateri mislijo, da "Hoosier" je isto kot "Who's yer?" (popačena oblika za "Who are you" — Kdo ste vi?).,To pa zato, ker so prebivalci Indiane baje jako radovedni in vsakega spremljajo z vprašanjem: — "Who's yer?"
Prebivalci države Illinois ne smejo zameriti, kadar kdo zo-ve njihdViO državo "Sucker State" in njene prebivalce — "Suckers." "Sucker", ki je dal priimek tej državi, je neka riba selivka, ki vsesava (sucks) hrano skozi usta. Ta priimek sega baje nazaj v starejše čase, ko so se illinoiški rudarji vračali v zgornja porečja ob onem letnem času, ko se "sucker" seli v ono smer. Beseda "sucker" ima seveda tudi mnogo drugih čudnih pomenov zlasti pa v a-meriški angleščini. Nekateri nazivajo to državo tudi "Prairie" State, državo prerij.
Vsaj ena država pa je ponosna na svoj priimek, in to je Missouri — "Show Me State" (država — pokaži mi). Treba je pokazati Misisourijancu, — predno bo on verjel. Iz tega izvira znana ameriška govorica: "I am from Missouri," kar po-menja toliko kot: "Jaz sem neverni Tomaž."
Iowa je "Hawkeye State." Ime spominja na nekega tamo-šnjega časnikarja starejše dobe, ki je bil znan podffpridev-kom "Old Hawkeye" (Staro kraguljevo oko ali bistrogled.
Priimek države Ohio je jako znan; pravijo ji "Buckeye State." Izvir tega pridevka je nekoliko zavozlan. Sega nazaj v čase predsednika Harrisona, ki je umrl 1. 1840 po enem samem mesecu predsednikovanja. Ko je Harrison kandidiral, mu je neki njegov nasiprotnik očital njegov skromni početek, češ da je bil zgojen v bajti iz hlodov in da je pil "hard cider." Nato so njegovi pristaši v državi odgovorili na ta izziv s tem da so ponosno razstavili sodčke jabolčnika itn kočo iz hlodov divjega kostanja (buckeye). Bolj prozaična razlaga je ta,, da je država dobila svoje ime po divjih kostanjih.
Mnogo držav so kristili s priimkom po živalih, cvetlicah ali drevesih, ki so tam značilna. Arkansas je ((Baer State," — (Medvedova država), -Kentucky je "Blue Grass State" radi ta-mošnje temnozelene ali plavo-zelene trave. Maine, tri četrtine katere države so pogoizde-re s smrekami, (pine), se i-menuje "Pine Tree State." — Michigan je "Wolverine State" tako imenovana po ameriškem požeruhu (wolverine), katera žival tam živi. Wisconsin je i-menovan "Badger State" radi mnogih jazbecev (badger) v tej državi. Minnesota je "Gopher State," ker je tam dosti onih progastih veveric, ki jih poznamo pod tem imenom. — Nebraska je "Antelope State" (država antilop), Nevadi pravijo "Sage "Brush State, ker grmič je žajblja pokriva skoraj vso državo.
Texas nosi priimek "Lone Star State" (enozvezdna država). Ko je bil Texas neodvisna republika, — od 1836 do 1.
1845 — se je v njeni zastavi nahajala edina zvezda.
Kaj čudten je priimek države West Virginia, ki ji pravijo "Panhandle State" (ročaj pri ponvi). Pogled na 'zemljevid nam raztolimaiči takoj vzrok tega pridevka, kajti oblika te države je res nekoliko podobna ponvi z ročajem vred.
-o-
Vsi člani vaše družine bi morali biti zavarovani pri naši JedmOk	«v L ffC
ZAP0JM0!
Priljudna zbirka slovenskih narodnih pesmi. Izdala in založila Slovenska ženska zveza. Naroči se v uredništvu Zarje: 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, O. V knjigi je nad 150 pesmi. Knjiga stane 50c, po pošti 3 cente več.
I. DEL
Adijo pa zdrava ostani! Al' me boš kaj rada imela? Ah, ni li žemljica krasna Birt rajtengo piše Bledi mesec
Bog je ustvaril žemljico Bog živi vse Slovenke! ■"Belokranjska Bom šel na planince Bratci veseli vsi Čez tri gore, čez tri vode čuk se je oženil Dekle je po vodo šla Dekle, kdo bo tebe troštal Dekle na vrtu zelenem sedi Dete zatisni premile oči *Dekletce podaj mi roko Delaj, delaj, dekle pušeljc Dober večer, ljubo dekle,! Dolenjska zdravica Dve let' in pol sva se midva
ljubila En hribček bom kupil *En šuštar me j' vprašu Ena ptička mi poje *Eno devo le bom ljubil Fantje marširajo Fantje po polj' gredo Gor čez jezero Glejte, že solnce zahaja *Glasno si pevala Goreči ogenj *Gori, gori na planine Gozdič je že zelen Gremo na štajersko Hej Slovenci Imel sem ptičico *Iz stolpa se mi zvon doni Jaz bi rad rdečih rož Jaz pa pojdem na Gorenjsko Jaz sem Kranj čičev Jurij Je pa davi slanca padla * Janez, Janez, kaj se kujaš Kad-ar boš ti vandrat šel Kaj ne bila bi vesela! *Kadar mlado leto Kaj boš za mano hodil? Kaj pa ti«pobič? Kaj so to za eni fantje? Kaj ti je, deklica *Kako ozke so stezice Kak' ribcam dobro gre Kako bom ljubila *Kakor bela golobica Kje so moje rožice Kmetic vesel na svetu živi! Ko bi jaz vedela? Kje je moj mili dom? Ko pridem skozi log Kol'kor kapljic, tol'ko let
*Ko gledam v oči te lepe Koline
Ko ptičfca sem pevala *Ko sem k njej pršou Ko ptičica na tuje gre Ko so fantje proti vasi šli *Ko pomlad cvetoča pride Ko študent na rajžo gre *Ko lani sem tam mimo šel Lahko noč! Lani sem možila se Le nocoj še, luna mila '"Leži, leži ravno polje Le enkrat bi videl, kak' sonce
gor gre '"Lepo je pomlad Lepo mi poje črni kos Ljub'ca moja, oj kod' si snoč'
hodila Ljub'ca, povej, povej! Lepa naša domovina
Ljubezen do domovine
Lovska
Ločitev
*Ljubca moja kaj si st'rila Luna sije, klad'vo bije Mladi vojaki *Mila, mila lunica Mati pokliče, pridne deklice Mati ziblje, lepo poje Moja dekle je še mlada Moj fantič je na Tirolsko
vandral Moja kosa je križavna Moj očka so mi rekli Najlepša je mladost Na Gorenjskem je fletno Na klopci sva sedela Nebo je čisto jasno Na planincah sončice sije Na tujih tleh Na vrtu
*Na levo tri, na desno tri Nesrečni lovec Ne bom se možila Nocoj pa, oh nocoj *Nikaj na svetu lepšega nij Odhod
Odkod si, dekle, ti doma?
*Nekje v Franciji
Odpiraj, dekle, kamrico!
Oglar je čeden fant
*Oja, zmiraj vesel
Oj dekle, kaj s' tak' žalostna
Oj ta vojaški boben
Oj večer je že
Oj tam za goro
Oj vinček moj
Otok bleski
O, tožna domovina
*Ovbe, ovbe moja glavca
Planinska
Padel list je 'z javora Pojte, pojte, drobne ptičke! Po gorah grmi in se bliska Po jezeru
Po polju že rož'ce cvetejo Pod mojim okencem Posvetitev domovini *Pelin roža Pozdrav!
Pozimi pa rožice ne cveto Prevzetna Prišla bo pomlad Povej mi dekle Ptiček prav majhen je Ptički po zraku letajo Ptička je zaprta b'la Rasti, rasti, rožmarin Rasti, rožica Regiment po cesti gre Ribniška Roža
*Rožice trgajta
Rože je na vrtu plela
Rožic ne bom trgala
*Roža na vrtu zelenem cvete
Rožmarin se je posušil
Rožmarin
Se davno mrači
Sem fantič z zelenega štajerjal
*Za rojstni dan gl. predsednice!
*Serenada
Sem mislil snoč' v vas iti *Sijaj, sijaj lunica Sinoči je pela Sinoči sem na vasi bil *Sinoči sem na vasi bil Sirota
*šel J)om v planinco v vas Sirota jaz okrog blodim Slovenski fantje *Spomladi vse se veseli Slišala sem ptičko pet' *Skrinja lepo pisana Slovenec sem! *Slovenski svet, t'i si krasan Slovenska deklica Slovensko dekle *Slovenc Slovenca vabi *SIovo
Soča voda je šumela Solnce čez hribček gre *Stoji v planini vas Stoji, stoji Ljubljanca *Svetlo sonce se je skrilo Svarilo
*še en poljub, dekle mi daj škrjanček poje žvrgoli *Srcu	J
Tam za goro zvezda sveti Tam gori za našo vasjo Tam na vrtni gredi Terezinka zgodaj vstala Trije kovači Ura devet odbije Uspavanka
V nedeljo zjuraj vsala bom Veseli bodimo Vetrček po zraku gre Visoka je gora *V petju se oglasimo Vsi so prihajali
(Dalle na 6 strani)
%
I		
IL S. K.	#	JEDNOTA
		
CstaMvlJesa R JolUtu. m., «m« 8. fcprU», UM. Inkexpertru« l JoUet», ditaTi m&oU. Cm 13. januarja. 1888.
GLAVNI URAD: 161-363 N. OHIGACK) BT.. JOLEET. ILL. Telefon ▼ glavnem uradu: Jollet 5448; stanovanja glavnega tajnika 9448. Od ustanovitve 30. novembra 1945, znaša skupna izplačana podpora $9,854,492.
Solventnoet 129.91% GLAVNI ODBORNIKI Glavni pradsadnik: JOHN GERM, 117 Cut "C" Bt.. Pueblo. Colo. Prvi podpredsednik: JOHN ZEFRAN, 3723 W. 15th Bt.. Chicago, m. DrugI podpredsednik: MATH PAVLAKOVTCH, 4716|Hatfleld St.. Pittsburgh, Pa. Tretji podpradaadnlk: JOSEPH LEKSAN. 188—22nd St., N. W.. Barbarton. O. Četrti podpredsednik: MIKE CERKOVNIK, P. O. Box 307. Ely. Minn. Peta podpredsednica: JOHANAMOHAR, 1138 Dillingham Ava.. Sheboygan, Wis. Šesti podpredsednik: GEORGE PAVLAKOVICH. 4573 Pearl St., Denver 18. Colo Glavni tajnik: JOSIP ZALAR, 351 N. Chicago St.. Jollet. m. Fomoinl tajnik: LOUIS ŽELEZNIKAR, 351 N. Chicago SU Jollet. m. Glavni blagajnik: MATT P. SLANA. 351 N. Chicago St., Jollet, m. Duhovni vodja: REV. MATH BUTALA 418 N. Chicago St, Jollet, Hl. Vrhovni Bdrarntt: DR. JOS. E. URSICH. 1901 W. Cermak Rd.. Chicago a BI
NADZORNI ODBOR Praätadnlk: GEORGE J. BRINGE. G13 Adama Ava.. Ereleth. Minn. Prva nadxmilca: MART E. POLUTN1K. 1711 E. iöth St.. Larain. O. DrugI nadzornik: FRANK LOKAR, 13E3 Hawthorne St.. Pittsburgh, Pa. Tretji nadiornlk: JOHN FBZDIRTZ, 14804 Pepper Ave., Cleveland, O. Četrta nadsorniea: MARY HOOHEVAR. 31341 MUar Ave.. Cleveland. O.
FINANČNI ODBOR Predsednik: JOHN GERM. 817 East "O" St.. Pueblo. Colo. Tajnik: JOSIP ZALAR, 351 N. Chicago St., Jollet, Hl. Prvi odbornik: FRANK J. GOSPODARIC 300 Ruby St.. Jollet, Hl. DrugI odbornik: MARTIN SHUKLE. 811 Avenue "A," Eveleth. Minn. Tretji odbornik: RUDOLPH G. RUDMAN, 400 Burlington Rd.. Wilkinsburg, Pa Četrti odbornik: GEORGE J. BRINCE. 513 Adama Ave.. Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR Predsednik: JOHN DECHMAN, 1103 Jancey St.. Pittsburgh, Pa. Prva porotnica: MARY KOSMERL, 117—5th St., S. W.. Chlsholm, Minn. DrugI porotnik: JOSEPH RUSS, 1101 E. 8th St.. Pueblo, Colo. Tretji porotnik: JOHN OBLAK, 215 W. Walker St., Milwaukee, Wis. Četrti porotnik: JOHN TERSELICH, 1847 W. Cermak Rd., Chicago. HL peti porotnik: JOHN BEVEC, Alexander Ave., Strabane, Pa. 6esti porotnik: LUKA MATANICH, 2524 E. 109th St., South Chicago. HI.
UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN ZUPAN. 8117 St. Clair Ave., Cleveland, O,
VODJA ATLETIKE
JOSEPH ZORO, 1045 Wadsworth Ave., North Chicago, HI. __
NAČELNICA MLADINSKE IN ŽENSKE AKTIVNOSTI JKAN M. TEŽAK, 457 Indiana St- Jollet, Hl.
Vsa pisma In denarne zadeve, tikajoče se Jednot«, naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIPA ZALARJA, 351 N. Chicago St., Jollet, Hl.;^dopl», društvene vesti, razna naznanila, oglase In naročnino pa na GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 8117 Bt. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.	____
PISMA IZ STARE DOMOVINE
IZ ZABORŠTA PRI DOMŽALAH
Sestra Rosie Klopcich, članica društva št. 78 KSKJ, živeča v Chicagu, 111., je te dni prejela priporočeno pismo od svojega brata Petra Klopčiča iz Zaboršta št. 7 pri Domžalah; pismo je romalo do cilja tri mesece. Glasi se takole:
Zaboršt, 3. oktolbra 1945.
Draga mi sestra!
Naj prvo Te srčno pozdravim in Ti povem, da simo bili zelo veseli, ker si se nas spomnila, če smo še živi. Živi smo še, toda ne vsi. France, starejši sin je padel v vojski, Cene, ta najmlajši, je ibil pa takoj v začetku vjet od Nemcev, pa še nič ne vemo o njem, ako je še živ. Drugi smo prestali grozne čase, kar se vse ne ¡da opisati. Koderkoli greš, vidiš vse polno grobov vojnih žrtev. Železtnica zdaj že vozi iz Kamnika v Ljubljano in še naprej; bombardirane so pa Domžale in Moravče tako je tudi prizadetih več vasi, nekatere so docela uničene. Tudi moj dom je požgan; leta 44 nam je vse pogorelo. V Doleh je požgano in na Studencu pri Grdavu, tudi Škocijan je požgan. Šinkovčeve so izselili v Nemčijo, pa so :zdaj že nazaj prišli; dva Šikovčeva fanta sta tudi padla, enega Svetlino-vega so pa v ogenj vrgli. Duhovnikov imamo, malo, ker so jih tudi Nemci pobrali in zapr-
li, da so pomrli in jih ni več nazaj. Tinetova žena in Fran-celj sta še oba ostala živa. Veliko je bilo pobitih in postreljenih, kar se ne da »opisati, — na tavžente; kaj takega si ne moreš misliti, kaj vse strašnega se je godilo tukaj tako, da smo vsak dan pričakovali simrt. Ne čez dan, ne ponoči nisi vedel, kdaj pride oboroženi vojak; prišli so» v vas, »pa so nam vse pobrali, tudi živino in vas zažgali. Tako se je godilo tukaj, da nimamo zdaj nič za obleči, ,ne denarja; zdaj čakamo samo na dobra srca drugih, da bi nam kaj pomagali, pa so tucli sami reveži.
Medenikov mlin so prodali, mati in oče sta pa oba umrla; Mici je v Domžalah poročena, Fraincelj je pa na Viru pri Majdiču, drugi moji otroci so pa po svetu, da še sam ne vem zanje.
Prosim Te in sestro Cilko, da bi se nas kaj spominjale, če
Vama je mogoče pomagati. Jaz si ne morem več, ker sem star in bolehen.
S pozdravom, Tvoj brat
Peter.
PISMO IZ RIBNIŠKE OKOLICE
Rojak John Zobec iz Tower-ja, Minn., ki se nahaja že več mesecev kot invalid v St. Mary's bolnišnici v Duluthu, inn., je nedavno prejel pismo od svoje sestre Marjete Krže, živeče v Dolenji vasi št. 84 pri Ribnici. Pismo je sicer bolj privatne vsebine, pa ga na željo prejemnika vseeno priofo-čamo kakor sledi: Dragi mi brat!
Po dolgem, dolgem času Te iskreno pozdravim in poljubim ljubi moj brat Janez in Ti pišem en par vrstic. Kako se kaj imate? Ste li zdravi? Kako se Vam godi, naznanite mi, ker me j ako skrbi.
Ljubi brat! Tukaj je bilo nekaj groznega zadnja leta, kar se ne da opisati. Moje najdražje in najljubše, moj sin Ivan je umrl ali padelv vojni! Ali ni to neznosno?
Draga družina! Voščim Vam vesele božične praznike, da bi jih zadovoljno obhajali.
Zd'aj Vas pa prav lepo pozdravljamo vsi skupaj, posebno pa jaz, Tvoja do smrti žalostna sestra
Marjeta Krže.
P. S. Pozdrav je bil tudi namenjen bratu Antonu in Johnu Zobec, ki pa sta oba že umrla.
--o-
ŽRTVE FAŠIZMA IN DOMAČIH IZDAJALCEV V TRAVNIKU PRI LOŠKEM POTOKU
Traunik, Mich. — To pismo je bilo priobčeno v kanadski Edinosti. Prejela ga je kanadska rojakinja M. Košmrl od brata Ivana Zbačnika iz Travnika pri Loškem potoku. Pre- j pričan sem, da bo pismo zani-mailo marsikaterega Potočana v Zedinjenih državah.
Pismo se v izčrpkih glasi: "Draga sestra! Najprvo pozdravljam Tebe in Tvojo družino. Tvoje pismo sem prejel s posredovanjem Rdečega križa meseca. marca, t. 1., poslala pa si ga 21. okt. 1944. Vsi smo živi in zdravi.
"Ivan je že od doma tri letla, dočim je 12. feb. minulo dve leti, odkar je Loj z pri vojakih.
On je bil mobiliziran nekega večera. Vseh skupaj je bilo 26. Vzeli so jih belogardisti. Poslali so pozive, pa so o tem zvedeli naši, nakar; so prišli partizani in jih odpeljali. Na Tabru (potoška farna cerkev) so imeli postojanko Italijani in naši izdajalci.
"Prestala sta dosti. Lojze je bil v hudih bojih, Ivan, pa je prestal še več. On je bil 13 mesecev v internaciji v Padovi. Tam je bil največ v bolnišnici. Z Ivanom je bilo takole: Na clian sv. Rešenega Telesa 1. 1942 je šel prostovoljno v hribe. Tedaj je naša vojska živela v gozdu. Čez dva meseca pa je pričel Italijan ofenzivo proti partizanom, nakar so se morali podati. Ivana so Itlalijani zaprli, prav tako Malnarja Franceta, Zogarjevega Albina, Mirka Rusa in Stanka, štiri učitelje in Rudolfa Leinčka. Odpeljali so jih k Martalosu. Tam je stala komanda in so takoj na mestu pobili učitelje, ostali pa so morali gledati krvavi prizor. Potem so rekli našemu in Zogar-jevemu, da bosta zjutraj padla.
"Ko sta zjutraj vstala, so že rojili Italijani. Dejala sta, 'aha, naju bodo . . .', toda Italijani so se pripravljali naprej. Njih so pa dva in dva skupaj zvezali in jih gonili proti Gr-čarcam. Tam so nekje izvedeli, da je naš organizator, a so mu ponovno prizanesli in vlekli dalje v Kočevsko, reko. Tam so jih dosti pobili, ali naš je vseeno ostal živ. Potem so jih odpeljali v Ljubljano in naprej v Italijo. Med potjo jih niso nič hranili. Odpeljali so ga v začetku avgusta, njegovo prvo pismo, v katerem je prosil, naj mu pošljemo paket, pa smo prejeli šele 1. novembra. Takoj smo mu poslali, a prejel je šele 9. decembra.
Karolina služi v Ljubljani že šest let. Pošiljala mu je vsak mesec paket. Pisal je, ako ne bi prejemal pomoči od nje, bi umrl od gladu. Potem je prejemal od doma vsak mesec dva paketa. Težko nam je bilo. Žita tjisto leto nismo imeli, pro-vizacijo pa so nam Italij'ani precej utrgali, ker je šel Loj z v partizane. V mliinu smo dobili za vsak paket po kakšne tri kg ječmenove ali ovsene molke.
Naša hšia še vedno stoji. I-talijani so požgali 117 hiš 28. oktobra 1941, med njimi tudi Tonkovo. Da ni bilo tako slabo vreme in sneg, bi bilo še več uničeno, kajti od prebivalcev ni niti eden prišel blizu, tako so bili prestrašeni. V naši hiši je živel Benček in njegova mati. Dne 21. oktobra je šla skozi naš kot, gori po» gmajni, prva vojska, ki se je pomikala proti Jelenovem žlebu. Do tedaj še nismo videli partizane. Nekdo pa jih je hitro naznanil Italijanom in ti so prišli ponoči v naš kot od dveh strani, od Čabra in Sodražice. Pričelo se je streljanje. Italijani tu in tam. Ker partizani niso vedeli, da so na obeh koncih Italijani, so jih nekaj pobili. Ranjena sta bila dva jugoslovanska orožnika, ki sta služila pri Italijanih. Nekdo pa je vrgel puško na Tonkova drva. Ko se je zdanilo, so našli puško, nakar so Tonkovega takoj 'Odpeljali h Kapčevim, prav tako druge može in fante, in jih silno pretepali, najbolj pa Tonka in mu grozili, da ga bodo ubili. On je odločno zanikal, da puška ni njegova, med tem časom pa so že zažgali Tonkovo hišo.
"Italijani so potem vse izpustili domov, samo Tonka ne. Ko je šel Benkov domov, je že hiša gorela, on pa je nekaj zaklel po italijansko, toda so ga slišali, zato so takoj pognali staro ven, odvezali krave in zažgali hišo. Naš Ivan jih} je prosil, češ, da je hiša naša, a ni nič pomagalo. Zgorelo nam je tudi dosti krompirja. Mene k sreči ni bilo doma, kajti od-
šel sem v gozd napravi j at drva.
"Strašen je bil dan 31. avgusta 1942. Bil je pravi sodni dan. Vas je gorela in 18 so jih ubili v »Sadolu. Vse naenkrat: vas je gorela, strojnice so reg-ljale. To se je zgodilo pred mrakom. Na Blaževih njivah je pokopališče žrtev, ki so padle 31. avgusta.
"Nas so izgnali na Opaldarjev vrt. Tja smo morali itli vsi moški in'fantje od 16. leta naprej. Razdelili so nas na levo in desno, da so nas legitimirali. Nekaterim so legitimacije vzeli, drugim pa vrnili. Tiste, ki so jim vzeli legitimacije, so odgnali na Male ravnice. Teh je bilo 25. Tam je bilo poveljstvo. Potem je poveljstvo dobilo informacije od župnika, kateri so kmetje in kateri delavci. Prišli so nazaj od Tabra, z njim pa pater, da je žrtve izpovedal. Sedem oseb pa so prignali še od drugje, nakar so vse pobili.
"Iz Travnika so padle sledeče žrtve: Kovač Korle (ki je bil na žagi), Kovačev Ivan, Gornikov France, Ivančič Ivan (njegova žena je bila Spelčna Mi-ca 'od zgoraj,' njegova hčerkica je bila stara dva dni), Gaš-parjev France (tudi oženjen s Tkavko; ima dva otroka), Ded-narjevega Tankota Ivan, Skon-čev France, Rale Lojz, Šuštarjev Ivan 'od zgoraj,' mlajši Kapčev iz Dedneka. Šest pa so jih ubili pri Tabru, in sicer: Šuštarjevega Franceta, Bod-narjevega Korleta, Spelčnega Rudolfa, Dednarjevega Marka, Juresovega Korleta in Mihejlo-vega Antena od Bele vode.
"Tako so delali z našim narodom. Vsega tega pa so največ bili krivi domači izdajalci.
"Bela voda, je pogorela dan poprej kot pravnik. V Travniku je" ostalo le nekaj hiš, ki so ob kraju vasi. Težko je opisati, kaj vse smo prestali v naši vasi, ker se jim nismo hoteli podati. Retj.e, Hrib in Mali log so vedno klicali Italijane na nas, potem pa Nemce, toda mi smo trdno vztlrajali na življenje in smrt. Enkrat so pridrveli Italijani v Travnik in aero-plan je čisto nizko letal in streljal. Tedaj so nas devet izgnali na gmajno in čakali so pet ur. Ako bi se jim kaj hudega prepetilo, bi nas takoj vse pobili. Pred nami je stala strojnica in Italijan pri njej.
"Tisti dan so ubili Miščka Antona. Domov je šel, pa ga je ubila italijanska zverina. Ne-da se popisati, kaj vse se je godilo pri nas v tej dobi. Proti koncu je pričela razsajati pa še črna roka in se tudi še zdaj pojavi. Spelčevega Lojza so vzeli iz hiše, ga odpeljali na Križev pot in tam so ga ubili zato ker je dajal dovoljenja za prehod iz kraja v kraj. Maln-ska sta tudi oba padla. Zdaj sta stara dva sama in zelo žalostna. Mica pa je v Ribnici. Ona obdržava po vaseh shode. Naši so še srečni do zdaj. Bla-ževi tudi. Lojz je v Belgradu, Ivan pa na Primorskem. On je v pisarni, Lojz pa pri goriški brigadi maršala Tita. Jernej-čeva družina je tudi vsa uničena. Jakob in Ivan sta padla v narodni vojski, France pa je umrl doma. Se je prehladil pri 'belih' in pozneje umrl doma.
"Živeli pa smo zelo težko. Dve leti in pol nismo mogli ničesar dobiti. Italijani nam niso hoteli data dovoljenja, da bi šli proti Ribnici po živež. Brez dovoljenja smo se pa bali domačih izdajalcev.
'ISedaj pa bom končal to moje žalostne pisanje. Moral bi napisati celo knjigo, ako bi hotel opisati, kar se je godilo pod okupatorjem, fašizmom in domačim izdajalci. Pozdrave vsem skupaj! Tvoj brat Ivan Zbačnik, Travnik, Loški potok."
Max Knaus" -o—.-
Vsak naš član (ca) mora biti ponosen na svojo podporno ma> ter, K. S. K. Jednoto,
MUČENIŠKA SMRT UČITELJ A-VODITELJ A Cleveland-Collimvoipd, O
Cenjeno uredništvo!
Tu Vam pošiljam v priobči-tev pismo mojega nečaka iz Ljubljane, Mala čolnarska ulica št. 3; moj nečak Anton Ter-pin je mlad, akademsko izobražen jugoslovanski oficir ter referent za umetnost pri 31. di viziji v Novem »mestu. Ta nam poroča o strašni usodi, ki je zadela učitelje-intelektualce pod fašisti in nacisti, zlasti pa o mučeniški smrti njegovega o-četa — mojega brata — Josip Terpina, »ki je bil dolga leta nadučitelj v Ljubljani in je moral romati z drugimi slovenskimi mučeniki vred v taborišče smrti, v Rabštajin, kjer je tudi končal svojo mučeniško pot. Pismo se glasi:
Ljubljana, 4. novembra 1945.
Dragi stric!
Po dolgih letih se zopet lahko oglasim. Takrat, ko s»mo si zadnjikrat pisali, smo bili mi še otroci; prav nič nismo vedeli, kaj se pravi vojna. Živeli smo doma, se učili in se pripravljali za delo, za vsakdanji kruh.
Tedaj pa je treščilo v to mirno, skoraj enolično življenje nekaj, kar je preobrazilo vse nas, naše mišljenje, čutenje in hotenje.
Tudi Tebi, čeprav daleč, Ti gotovo ni neznano vse, kar se je dogodilo. Kot Slovenec poznaš fašiste in nemške naciste. V veliki vihri druge svetovne vojne je bila tudi Jugoslavija država, ki jo je vrtinec potegnil v svetovni kaos, ki je uničil in opustošil cele dežele in ozemlja.
Ne bom Ti obščino razlagal politične, vojaške in gospodarske momente, ki so bili značilni in usodni, toda le eno: Naj-reakcionarna oblika kapitalizma, njegova udarna pest — fašizem in nacizem — sta hotela uničiti in zasužnjiti vse narode Evrope in Sovjetsko Zvezo, kot najnaprednejšo državo.
Država za državo je padala in tudi naša; saj ni bilo nič čudnega: Skorumpirano izdajalsko vodstvo stare predapril-ske Jugoslavije je izdalo narode Jugoslavije na milost in nemilost, največjim krvnikom — Hitlerju in Mussolini ju. Kralj, ministri in vsi oni, ki so se penili od nacionalnih fraz, so jo popihali na varno, narod pa pustili sam, še več, nekateri so celo hiteli k okupatorju, se mu klanjali ter pričeli skupno z njim borbo proti lastnemu na* rodu. Toda narodi Jugoslavije so se takoj zavedali odločilnega trenutka, zavedali so se, da je samo dvoje možno: Upre«-ti se ali pa poginiti zavečno.
Dragi stric, vem »da ne boš mogel razumeta, vendar bi ti rad samo »drobec tega pokazal, kar je »moral naš narod pretrpeti. Začeli so izseljevati cele pokrajine kmetov, delavcev, intelektualcev, toda brez vsega živeža in brez obleke; zapirali so «a tisoče ljudi ter jih streljali kot talce; koncentracijska taborišča v Italiji pričajo o teh grozotah. Rab, Gonars, Renici, Treviso, Padova. . . so bila napolnjena z več kot 30 tisoč Slovencev. Samo na Rabu je dnevno umrlo preko sto ljudi; skupaj je tam pomrlo nad 5000 Slovencev; internirane so bile tudi noseče žene, dojenčki, majhni otroci, starci.
Z bratom Borisom sejn bil v enem teh lagerjev in ti povem, da »so nas toliko hranili, da nismo poginili; o boleznih sploh ne govorim.
Požgali so cele predele vasi, morili vse vprek. Po polomu Italije pa so domači izdajalci skupno z Nemci zavzeli oblast. Najbolj žalostno je to, da so največ zločinov zakrivili lastni ljudje. Radi izdajstva je moralo romati na tisoče Slovencev v nemška taborišča. Dachau, Auschwitz, Buchenwald. . . so imena taborišč, v katerih je u-
mrlo v enem samem dnevu preko tisoč ljudi. Vem, da mi boš težko verjel, toda tudi moj o-če, tvoj brat, je moral vslecl izdajstva domačih kolegov -u-čiteljev romati v tako taborišče smrti. Vso obleko in obutev so jim pobrali, nato pa jih oblekli v žakijevinaste cunje, da jih je brez števila pomrlo od mraza; hranili so jih 500 procentov slabše kakor pa Italijani nas. Mraz, lakota in pa trdo delo, to je bilo njih vsakdanje trpljenje; gredoč z dela so se ®orali močno oprijeti drug drugega, kajti če je kdo padel po tleh Obnemogel, so ga na mestu raztrgali psi ob sadističnem uživanju S»S banditov. Uboge Slovence »so metali žive v krematorij, kjer je zgorelo na tisoče in tisoče živih ljudi; nesrečnike je vrhu vsega še čakalo nešteto drugih mučenj. To so bili razni poskusi zdravil ikov-barbarov na živih telesih, operacije, vcepljenje nalezljivih bolezni, kemični poizkusi. . . Vse to so ti ljudje Herrenvol-ka počenjali na naših ljudeh,
- po njihovem mnenju--
pseh. V enem izmed teh groznih taborišč (Rabstein), je izdihnil tudi naš oče, tvoj brat.
Po domačih zaporih pa je vzdihovalo še na tisoče in tisoče naših ljudi: starcev, otrok žen, deklet in fantov ter trpelo najstrašnejša mučenja; posiljevanje, bičanje, mučenje z e-lektričnim tokom, lomljenje kosti, puljenje nohtov, žganje jezika ter tlačen je nagih nesrečnikov -v sode, napolnjene z ledeno vodo.
Medtem pa se je pogozdovih porajalo novo življenje: Najboljši sinovi slovenske in jugoslovanske matere so s puško v roki pisali novo zgodovino naših narodov.
Zamisli si: Brez orožja, včasih z golimi rokami, brez mu-r.icije, brez obleke ter večkrat brez hrane, so se postavili v bran nemškemu motoriziranemu »militarizmu. Sam sem bil v takih bojih kot partizan, marsikaj sem skusil in povem ti, da je kaj takega zmožen samo narod, ki se zaveda, da mu sledi pogin, če omaga. Neštete o-fenzive, borbe, napadi, vmes pa tedni gladovanja, umiki in ranjenci, mi pa jurišali in juriša-li. . . do zmage.
Pokret je rastel iz dneva v dan ter se krepil. Narod in borci smo bili eno, ravno zato smo se krepili in zmagali.
No, danes je borba zaključena; z lastnimi silami ter s pomočjo ruske armade smo osvojili in osv»cibo»dili vso Jugoslavijo tudi Primorsko s Trstom in Gorico. Bil sem v partizanih na Primorskem; letos (1945) 1. maja smo o»svojili Tržič (Mon-falcone). Ali si moreš misliti, da je sto partizanov osvobodilo Tržič ter razorožilo tam 2000 Švabov! Vi ste gotovo culi kaj o nas, toda tega gotovo ne, ker ste predaleč in ker je danes v svetu še ogromne reakcije, ki nam skuša kratiti pravice, ki smo si jih takotiežko priborili. Skušajo nam odvzeti Trst, Gorico, Primorsko, katere sin isi tudi ti!
Povedal bi ti rad, in to sporoči tudi drugim Slovencem, da hočemo, da se vrnete nazaj v domovino. Pri nas je kruha za vse dovolj, »kljub ogromnemu uničenju ter opustošenju. Pri naš smo začeli novo življenje.
Te pozdravlja z iskrenimi pozdravi
Tvoj nečak
Anton Peter Terpin, Referent za umetnost 31. divizija, Novo mesto.
K temu pismu je tireba pripomniti še naslednje: Moj brat Josip Terpin, o katerem govori tu omenjeno pismo, je bil rojen v Gorici 1893, kjer je bil naš oče slovenski mestni izvo-šček, ki je vzgojil vse svoje otroke v verskem in narodnem duhu ; Josip se je izšolal za učitelja ter v glasbeni umetnosti. Njegova prva učiteljska služba
je bila v Jelšanah na Primorskem; v prvi svetovni vojni je bil v avstrijski armadi praporščak pri Bosancih ter se udeležil veliki bojev v Albaniji; po polomu Avstrije »ni mogel obstati pod Italijo, zato je pribe-žal v Jugoslavijo, ter je bil učitelj v Dragatušu pri Črnomlju, nato je bil učitelj-voditelj v Vodicah na Gorenjskem; zatem je prišel za voditelja v Bevke pri Vrhniki ter končno postal nadučitelj v Ljubljani, kjer si je preskrbel hišo v Mali Čolnarski ulici št. 3; tam je živel ter vzgojil svojo družino; kamorkolj ga je zanesla učiteljska služba, tam je »povsod gojil nabožno ter narodno petje; bil je prvovrsten pevec ter navdušen za vsako narodno delo; mogoče ga je eden ali drugi izmed rojakov širom Amerike poznal ali celo bil pod njim v šoli; zategadelj smo pripomnili te vrstice.
Ti pa, »dragi brat, spavaj sladko tam gori v taborišču smrti, v Rabštajnu, in mirno naj počivajo tvoje kosti, kjer si končal svojo Kalvarijo»; slekli so te in sezuli, zavili te v žak-ljaste cunje ter te bičali in mučili samo radi tega, ker si bil Slovenec in nisi nikogar izdal; žgali so ti jezik in ti lomili kosti, ampak tvojega duha niso» mogli zlomiti; tvoj (narodni duh še živi ter bo živel med nami na veke. Mi te objokujemo ter žalujemo za teboj, tvoj zgled pa nas bo bodril za narodno dglo. Tam gori nad zvezdami prepevaj sedaj v zboru z angelskimi k»ori večno slavo, ki »si si jO tako mučeniško priboril.
Ernest Terpin, brat
in »družina.
843 Rondel Rd.
(Amer. Slovenec.) -o-
KAKO JE BILO V LJUBLJANI
Rojak Joseph, Vesel v Los Angeles, Calif. je 4. t. m. v Glasu Naroda objavil obširno pismo svojega svaka Viktorja Rozmana iz Ljubljane kjer poleg drugih podatkov takole opisuje tludi življenje našega naroda tekom o»kupacije Ljubljane :
"Gotovo Te bode zanimalo, kako je kaj z nami. Ako» si gornje moje navedbe dovolj pozorno prebral, si napravil zaključke in če še prišteješ da smo vsa ta leta okupacije dejansko stradali kot poulični psi, potem imaš sliko», ki Ti jasno pove, kako smo živeli. — Bili smo pravi pravcati sužnji v polnem pomenu te besede. Ita-ljani so nam dajali prav toliko hrane, da nismo mogli ne živeti in ne umreti. In kdor ni ho»ttel poginiti kot pes, je moral kupovati na črni borzi vso hrani», katero so pa imeli v svojih rokah skoro izključno Italjani. Nas Ljubljančane so zaprli v žično omrežje in smo bili na ta način takorekoč doma 3 leta v Ljubljani internirani. Le redki so bili tako srečni, da so dobili dovoljenje za izhod iz Ljubljane. Mi vsi trije smo bili ves čas tu. Jas.no je, da so na ta način imeli vse ljudi in črno borzo popolnoma v svojih rokah. In tako so nas gospodarsko in materijalno popoinoma izčrpali. Visoke cene, ki so jih diktirali na črni borzi so zahtevale, da smo vsled majhnih plač oddali za zameno vse svoje perilo in »cbleke pač samo zato, da rešimo svoje golo življenje. Za primer naj Ti navedem tole: Jaz sem imel mesečne plače 1700 lir, a 1 kg masti je stalo 180 lir. In tako vse ostalo. Za časa vojne nismo mogli kupiti niti ene stvari, razen primanjikajočo hrano. Zato smo pa izdali vse, kar smo imeli.
Tako Ti bode tudi jasno, da nismo sami mi kot družina, ampak cel narod postali pravi, pravcati berači, v zd»ra»v(stvei-nem pogledu pa bolniki, ki so borili za svoje življenje .Lju-(Dalje na 6 strani)
/
SEZNAM PESMI
(Nadaljevanje s 4 strani)
Žabja svaba Žalosten glas zvonov Že dolgo nismo pili ga Zabučale gore Zakaj me ne ljubiš? Zeleni gozd je lovcev raj Zvedel sem nekaj novega ♦Zvezda mila je migljala Zvonikarjeva *Židana marela
II. DEL *Gošarska pesem Mariji
Pomagaj *Sveta noč, blažena noč *Zveličar naš je vstal iz groba Angelovo češčenje Rožni venec
Blagor mu, ki se spočije *Nad zvezdami Glasno zapojmo * Cvetke trgam Lepa si, roža Marija Marija Nazarska Odpevanje pri litan'ija'h Pokojni sestri v slovo "■Jamica tiha Vigred se povrne Zahvalna pesem
Pesmi zaznamovane z * so nove v novi izdaji "Zapojmo!"
-o-
PISMA IZ DOMOVINE
(Nadaljevanje s 5 strani)
d je, posebno starejši so umirali od lakote, dnevno smo imeli nekaj slučajev. Če Ti povem, da sem jaz, ki nisem bil debel, izgubil celih 16 kg na teži, potem boš tudi verjel da so bili v Ljubljani neredki. sJučaji bto-lje rej enih ljudi, ki so zgubili na teži 30-40 kg. — Bilo je grozno gledati te žive okostnjake, ki so komaj živi lazili po Ljubljani in prosili pri znancih za skorijco kruha. In vsi vprek. — Menim, da ni pretirano, če zapišem, da je bila Ljubljana nekako umirajoče mesto. In če še prištieje to dejstvo, da je imela Ljubljana v internaciji nad 10,0 svojih ljudi, katere je bilo treba vse oskrbeti s hrano, potem Ti bode položaj popolnoma jasen. Ali zamoreš sedaj presoditi to satansko delo teh človeških ižvržkov?!"
IZ BOČNE PRI GORNJEM GRADU
Rojak Anton Žmavc, živeč v Sheboygan, Wis., je dobil cd svoje sestre, omožene Ogradi iz Bočne v Savinjski diolini nastopno pismo, katiero je bilo te dni objavljeno v Glasu Naroda :
Bočna, 18 11. 45.
Dragi brat Anton! — Po dolgih in groznih štirih letih sva zopet prejela enkrat pismo od Tebe, dragi brat, za kar se Ti najlepše zahvaljujem in Ti sedaj vračamo lepe pozddrave vsi skupaj, jaz in moj mož Anton in družina. Tvoje pismo sem prejela zadnjega oktobra, je torej romalo cele štiri mesece. Zato menim, da boš mislil, da nas ni več med živimi, ko se Ti tako dolgo ne oglasimo.
Vprašaš, če smo vsi pri zdravju. Doslej smo bili še vsi zdravi, samo živčno smo u-ničeni radi večnega strahu pred nemškimi gestapovci. Sedaj, 8. novembra pa je zadela mojega moža možganska kap po levi strani, da je popolnoma mrtvouden in si ne more sam nič pomagati.
Kar smo doživeli zadnja štiri leta, ne morem popisati. Prvo leto, ko so Nemci zasedli Jugoslavijo, smo še imeli nekaj upanja, da bomo lahko kar mirno prenesli vse, toda strašno smo se motili. Trpljenje za Slovence se je pričelo leta 1942. Začeli so zapirati in preseljevati nedolžne ljudi, ki niso vedeli, zakaj trpijo. Na vrsto je prišlp tudi Bočna.
V ranih jutranjih urah, ob dveh ali ob treh, s® se zaslišali avtomobil, v njih je bilo polno »vabskih gestapovcev in policija; začeli so razbijati po hišah in pobirati samo mlade moške, žene in dekleta. Iz Boč-
ne so pobrali 25 mladih moških in žensk in te so odvedli v celjske zapore in pod bič. Te pa so vse v Celju postrelili, namreč: Čeblinove štiri fante in dekleta, Pevčevega, Grabnar-jeve fante, Rujavčeve, Balže-tovga, Cigalovga, Mlinarjevega •Jefkcve France sina, Kolarje-vega, Boltetovega, Krančeve, Kovačeve, Mrmoleve, Slatinske (med njimi je bil tudi moje hčere Micke mož Novšek Alojzij). Predno so bili ti postreljeni, so prišli Nemci v drugič , po cele družine in šo jih odpeljali v nemška taborišča. Te družine so skoraj vse pomrle v Avšvicu. Moja hčerka Micka je tudi umrla v taborišču, tako da so ostali sami tirije fantje brez staršev. Ti so prišli sedaj iz taborišča, ko je bilo konec vojne. Lojze je star 16 let, France in Janko pa 7 let, sta* dvojčka. 48 fantov je pobegnilo k naši vojski v partizane.
Povrh vseh teh grozot so pa Nemci prišli še enkrat in sicer 24. oktobra 1944 in so celo vas zažgali. Šli so od hiše do hiše in zažigali. Toda pri tem smo bili mi le obvarovani, da nam ni ničesar pogorelo; ostalo je samo par hiš, drugo je pa vse zgorelo.
Poleg Bočne so pogorele tudi Devce, Ulog in Šmartno. — Strašno je bilo gledati ta prizor; cela vas je bila nič drugega kot goreča baklja. Gasiti in reševati pa sploh nismo niti smeli. Ker je po večini vse zbežalo v gozdove, smo samo stari ljudje ostali doma. Mladi ljudje pa so se vsi bali, ker so jih Nemci, ako so jih dobili v roke, vse odpeljali s seboj v zapore in taborišča. Izropali i:i pokradli so nam vse, še to, kar sme imeli skritega, so našli in pokradli.
Moje hčere Angele, ki je poročena v Gornjem gradu, so tudi zaprli moža, ki je bil zaprt štiri tedne in je prišel tak nazaj, da je bil komaj živ in bo čutil posledice do smrti. Bil je toliko trden, da jim je rekel : "Ubili me boste, ustrelili pa ne!"
Doma se imamo po navadi, samo malo nas je za delati: samo tri dekleta in jaz, pa ^e ,iaz sem slaba za delo, ker me je vojna čisto uničila. Sin Jože je še v partizanski vojski, šest let je že pri vojakih. Tone se je tudi poročil in ga ni doma, je na Novškovemu posestvu, da otroke oskrbuje.
Te lepo pozdravimo in Ti želimo ljubo zdravje, Tvoja sestra, mož Anton in vsa najina družina.
-o-
Matija Malešič:
Zelena jasa v gozdu
Gospa jetničarjeva je bila že ves dan čudna in nerazpolože-na. Po tesni kuhinji se je prerivalo sedem otrok, njihov vriše je gnal mater v obup. Pod noč se je hrušč podvojil. Zaman so bile prošnje, opomini, šiba; otroci, ki niso mogli zaradi burje ves dan ven, so morali izbruhati čez dan nabrani nemir. Gospa si ,ie ponavljala, da ne vzdrži več in jim obljubljala, da jim pobegne, otročjega nemira pa tudi s tem ni potlačila.
Tedaj je prinesel v kuhinjo kaznjenec naročaj kalanic. Ko bi odrezal je potihnil hrup, vrišč in cmerjenje. Otroci so se zgrnili okoli tujega moža, sprememba jim je bila nad vse prav.
Uho, na katero je ves dan udarjal jok, cviljenje in prepir, ni bilo več vajeno miru, zato je mati radovedno pogledala, v kaj so otlroci zaverovani.
Jernejček je stal široko raz-koračen pred jetnikom in silil vanj: "Kam si skril puško, ko so te odgnali orožniki?"
Zora ga je spraševala: "Srna, uboga srnica, ki si jo ubil, se ti ni prav nič smilila?"
Igor je hotel vedeti, kako poči puška, Boris, dali je srna zajokala, ko jo je zadela krogla. Uroš in Dušan sta zlezla na kolena možu, ki je hotel zložiti prinesena drva v podpeček, in se lotila njegovih dolgih brk.
Mož se ni hotel nobenemu zameriti in je bil v zadregi, kateremu naj prej odgovori.
"Jaz sem največji in najstarejši," je poudaril Jernejček, "meni odgovori najprvo. Kam si skril puško, da je nihče ni našel ?"
Divji lovec prav nato vprašanje ni hotel odgovoriti in se je obrnil k Zori: "Srne je Bog spustil v gozdove, da si tudi siromak včasih lahko privošči košček mesa."
Jernejček je potisnil Zoro izpred moža: "Zakaj ne odgovoriš meni? Kam si skril puško?"
"Tega ne povem nikomur, povedal nisem orožnikom, ki so mi grozili s puškinimi kopiti, ne sodniku, ki mi je obljubil milejšo kazen, če povem."
"Meni lahko poveš, jaz te ne izdam! Na uho mi povej, da drugi ne slišijo."
Mož se je posiljeno nasmehnil, povedati ni in ni hotel.
"Hočem, da mi poveš!" Jernejček je udaril z nogo ob tla. "Ni mi prav za prav mar, kje je tvoja puška, hočem le vedeti, kako si jo skril, da je ne zavohaj oini orožniki, ni loiviski pazniki, ni sodniki. Ko bom ve-iik, hoj, ko bom velik, bom tudi jaz oprezoval ob gozdnih jasah na srne."
"In jih pobijal? Krvolok!" se je zgrozila Zora.
"Tiho, ženska, ki tega ne razumeš. Mož, zakaj mi nočeš povedati? Glej, kako lepo te prosim."
'T'i bi povedal očetu, oče sodniku, sodnik orožniku."
"Zaradi očeta torej mi ne poveš! Ha, tako je, če ima človek očeta, ki je jetniški paznik in je bil prej orožnik." :r
Tisti hip je posegla v pogovor mati in rekla kaznjencu, da bo že sama zložila drva.
Mož še ni dobro zaprl vrat za seboj, že je bil v kuhinji zo-pet) vrišč in hrušč, prepir in cmerikanje, kakor pred njegovim prihodom v kuhinjo. Mati je udarila s kuhalnico po pokrovu na loncu in opomnila najstarejšega: "Jernejček, Zora, ali ne bsta napravila reda "
Jernejček in Zora sta se sama prepirala in nista imela kdaj tolažiti drugih.
"Grdun, nedolžne srne bi streljal," je očitala Zora Jer-nejčku, "in po ječah in zaporih bi se vlačil kakor ta mož."
"Ne, nikdar ne bom ne v zaporu, ne v ječi. Mene ne vlove. Rajši ko v zapor, rajši . . . rajši."
"No?"
"Rajši bi podrl orožnika, ki bi me hotel odpeljati!"
Jernejček jo je nenadoma dobil s kuhalnico, da se je zvil pod udarcem. Na Zorana v naročju je med prepirom pozabil, dojenček mu je skoraj zdrknil iz rok in se je drl. Jernejček ga je lepo poujčkal, mislil je, da
jo je dobil s kuhalnico zato, ker ni pazil na Zorana. Vseeno je drugič padla kuhalnica po njegovem hnbtu, bolj trdo ko prvič.
"Mamica," se je uiprlo v Jer-nejčku, solze so mu udarile v oči, "«kaj ti je naenkrat? Niti enkrat me nisi opomnila!"
Mati pa je dvigala kuhalnico k tlretjemu udarcu. Čudna jeza je gorela v njenih očeh. Ker je Zoranu ujčkanje ugajalo in se je nehal dreti, je Jernejček skazi solze pogledal po kuhinji, kje je vzrok, da mu grozi nov udarec s kuhalnico. Igor in Boris sta se prepirala za poleno, na katerem sta hotela oba jezditi, Uroš in Dušan sta se valjala po tleh in se lasa la, sam Bog ve zakaj, vsi štirje pa so cvilili in vpili.
"Jaz ne morem vsemu kaj,
preveč jih je!" se je poskusil skozi jok braniti Jernejček, ali v tretjič je padla kuhal niča po njegovem hrbtu, da je zatulil in pobegnil pod milzo.
"V peklu ni hujše," je bridko planil iz jetničarike. "Pobegnem! Naj se oče trpinči z vami in vam najde strah." Vrgla je kuhalmico proti podpe-čku in si odpasaia predpasnik.
Tisti hip je na štedilniku u-darilo mleko iz lonca, gospa je i priskočila in potlegnila lonec z ognja. Nato si je zopet pripa-sala predpasnik.
Igor in Boris, sta umolknila iz škodoželjnosti, da jih je Jernejček dobil, Urš in Dušan sta se nehala lasati iz radovednosti, zakaj jih je Jernejček dobil. Vsi štirje so se približali mizi, pod katero je čepel Jernejček, ki je iz jeze, ker jih je
IZŠLA JE
BARAGOVA PRATIKA
ZA NAVADNO LETO 1946
Pratika je vse skozi zanimiva. Pošljite svoje naročilo takoj! Dokler je zaloga na roki. Kupite jo tudi za svoje sorodnike in domače v stari domovini. Ko se bodo vam javili s pravilnim naslovom, jim jo boste poslali kot božično ali novoletno darilo. Vse kar je treba je, da jo zavijete dobro v papir, pravilno naslovite in daste na njo 6c znamko.
To priporočamo zato, ker pozneje bi jo morda radi poslali v stari kraj, pa je ne bo več v zalogi. Zato kupite kak izvod ekstra za ta namen, da jo boste lahko poslali tja, ko se bodo vam javili iz starega kraja.
Za po Ameriki stane Pratika .................................	40c
Za Jugoslavijo in Evropo, če se želi, da jo mi pošljemo tja pa	45c
Radi še ne popolnoma in zanesljivo urejenih poštnih razmer v Evropi, ne sprejemamo odgovornosti za točno dostavo, pač pa le toliko, da jo mi odpošljemo.
Naročilom za Pratiko je priložiti Money Order, ček, gotovino, ali pa v znamkah po 3c. Znamk za zračho pošto ali za Special Delivery se za naročila ne sprejema.
Vsa naročila je poslati na:
BARAGOVA PRATIKA
1849 W. CERMAK ROAD,	CHICAGO 8, ILLINOIS

MM
LOGE
t tej posojilnici
ttTiftTtiu «o U.tM.M m Federal Savings * Loan Innuranto Corporation, Washington, D. O. Sprejemamo osebne In druâtven* vloge.
UKKRALN* OBRESTI St Clair Savings A Loa» Co.
S2SC St. Clair A venae - Him*. U7I CLEVELAND 3. OHIO
Zopet naprodaj
ENGLISH-SLOVENE READER
(Angleško slovensko berilo
DR. F. J. KERN
6233 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND 3, OHIO
Cena $2.00 s poštnino
POŠILJANJE DENARJA V STARI KRAJ
Sedaj je odprta denarna pošiljatev v staro domovino. Denarne pošiljatve se nakazujejo v dolarjih, v Jugoslaviji pa so izplačane v dinarjih po kurzu dneva izplačila.
ZA VSAKO POŠILJATEV DENARJA JE TREBA izpolniti listino, na kateri mora pošiljatelj navesti ime prejemnika in če ima družino, tudi število oseb v družini in mora listino s črnilom podpisati. Po te listine pišite nam in Vam jih bomo poslali, da jih izpolnite.
DENAR S STROŠKI IN PRISTOJBINAMI POŠILJAMO SEDAJ PO NASLEDNJI CENI
Do $25...........za stroške $1.00
Od $25 do $50 ..............$1.25
Od $50 do $75..............$1.50
Od $75 do $100 .............$1.85
KDOR HOČE POSLATI PO KABLU, NAJ DODA ŠE
$2.25 za kabel; po zračni pot pa 30c.
*	Zaradi sedanjih razmer je priporočljivo za denarna
*	nakazila poslužiti se kabelske službe.
Ne pošljite denarja, ako niste uverjeni, da se prejemnik nahaja na dotičnem naslovu.
POZOR!
Listino ali prošnjo izpolnite, podpišite in jo pošljite nam skupno z denarno nakaznico. Na zadnji strani listine pa še prej natančno preberite pojasnila glede izplačlji-vosti denarja, itd.
SL0VENIC PUBLISHING CO.
::: POTNIŠKI O 3? D E II E K ::: 216 WEST 18th STREET NEW YORK 11, N. Y.
1 ■ ■ ...■'. »u
dobil sam, Zora pa ne, vsilil Zorana sestri. Toliko pametna je Zora bila, da je uvidela, kako nemogoče je, i tolažiti Zorana i sam jokati, zato je z dojenčkom zaiplesala po kuhinji. Jeziček pa ji ni dal miru. Komaj je dobro potolažila Zorana, se je že sklonila k Jernejč-ku : "Orožnika bi pobil ?"
Jernejček ji je po kratkem obotavljanju začel pojasnjevati: "Tam po gozdovih ni tako tesno ko tu pri nas, kjer smo stisnjeni v ozko kuhinjo in sobico, ki sta bili prej jetniški celici, .kakor je povedal očka. Tam hodiš ure in ure, pa ne naletiš na nobeno hišo, ne srečaš človeka. Tiho je tam, tam ni Zoranov, Urošev, Dušanov, Igorjev, Borisov, tam ni tebe, ki imate jok na jeziku in solze v očeh, če vas kdo le postrani pogleda. Zlekneš se v tisti tišini pod košato smreko ob zeleni jasi, zagledaš se v mo-
dro nebo, zasanjaš z odprtimi očmi o daljnem svetu . . . kakor mamica, ko je bila še doma pri očetu in ni še poznala našega očeta."
"Mamica ni nikdar imela puške, 'ko je sanjala tlam ob zeleni jasi v gozdu."
"Ker je ženska! Kdaj si še slišala, da nosijo ženske puške in hodijo na lov? To je za nas moške."'
"Mamica je rekla, da me vzame s seboj, ko poj de k staremu očetu," se je domislil Igor. "Takrat me popelje na tisto zeleno jaso v gozdu, kamor je pobegnila od doma, če ji je bilo hudo ali so jo kregali. Videl bom košate smreke, modro nebo, vedel bom, kaj je tišina."
(Konec prihodnjič) --o-
Ne tarnaj danes o neprili-kah, katere morda lahko preložiš na jutri.
Naročite si dnevnik!
V	Clevelandu izhaja že nad 40 let slovenski list z imenom
"AMERIŠKA DOMOVINA"
V	teh časih, ko se vrste svetovni dogodki tako naglo mimo nas, bi moral biti v vsaki slovenski hiši vsaj en
SLOVENSKI DNEVNIK Ako še niste naročeni m
"AMERIŠKO DOMOVINO"
nam sporočite in poslali vam jo bomo za en teden BREZPLAČNO na ogled. Izhaja vsak dan razen ob nedeljah in postavnih praznikih.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
je primeroma zelo poceni. Za vse leto vas stane samo $7.00, za pol leta $4.00, za četrt leta $2.50
Naročite si Jo na ogled. Prepričani smo, da se vam bo list dopadel.
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cieveland 3, Ohio
\¿r
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z Žalostnim srcem naznanjana vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Bog poklical k Sebi našo ljubljeno hčer in sestro
Mary Kronoshek
Pokojna je bila rojena v Jugoslaviji leta 1904 in njeno dekliško ime tfe bila Zore.
Svoja dekliška leta je preživela s starši tukaj v Sheboyga-nu, a zadnjih 12 let je živel av Indianapolis, Ind., kjer zapušča žalujočega soproga, 3 hčere Marion, Hildegarde in Virginia, ter sina Gcrdon Jr. Tuka.f v Sheboyganu pa zapušča žalostno mater in brata.
Bolehala je nad eno leto. Bila je članica SŽZ št. 5 v Indianapolis, Ind. Njena, srčna želja je bila da bi bila pokopana v She-boyganui na Calvariji pokopališču zraven svojega očeta in ta želja se j| je spolnila. Njeno truplo so spremili do tukaj njen soprog in otroci.
Z globoko hvaležnostjo se želiva zahvaliti našemu župniku Rev. L. F. Korenu za ganljive besede ob krsti pred pogrebom.
Prav iskrena hvala vsem za naročene sv. maše ter za vence inc vetlice, ki so bile položene na njeno krsto.
Hvala vsem številnim, ki ste jo prišli pokropit, članicam SŽZ št. 1, za opravljene molitve večer pred pogrebom ter vsem, ki ste jo spremili k večnemu počitku.
Ti pa ljubljena soproga, mati, hčer in sestra, prezgodaj si nas zapustila. Žalujemo
za Teboj, ker te več med nami ni. Pa sa.» vemo, da si sedfij na boljšem kakor pa mi. Prosi za nas, da, kadar poteče naše zemeljsko življenje, da se združimo nad zvezdami. Počivaj mirno, naj Ti sveti večna luč!.,..
Žalujoča:
JOSEPHINE KAMNIKAR, mati: ANTHONY ZORE, brat.
Sheboygan, Wis. 8. januarja 1946.
t
WELCOME HONE, G.l.'s!
OUR
PAGE

*t
The Spirit of a Reju-Venated K.SK.J"
BOOST K. S. K. J. SPORTS!
FORMER 61 INSTALLS TRINITY KNIGHT OFFICER KNIGHTS PLAN 15th BANQUET
Brooklyn, N. Y. — A new It is flavor was added to the rou-'nounce
tine of installations among the Knights of Trinity when the recently discharged war veteran, Frank Erhartic, was asked to do the honors. To watch the former GI, recently returned from the islands in the Pacific, blush and almost stutter with self - consciousness, drew a smile among the other members.
But after those years of self-sacrifice, at times dodging red hot steel from the guns of the Nippons, he momentarily conquered man's mental enem/,
my pleasure to an-the home-coming of
Jerry Koprivsek, a former Knight. He returned from the European theatre and his natural wit and smiling face is welcomed by all. Lots of luck, Jerry!
When the Knights get together in the future they will have to watch their three R's — reading, 'riting and 'rithme-tic as t'hey will be in the company of two big shots, Dom Su-plina and John Ribic. These two boys got recent promotions in their line of business, Dom Suplina became one of
On The Beam Again !
fear, and swore in the 1946 of- the vice presidents of the Coii-ficers just like a veteran. Itjtinental Savings Bank while sure felt like old times to have ! John Ribic became an execu-
of the Western Electric Congratulations, boys! John P. Staudo'har.
his smiling countenance pres- tive ent again.	Co.
Another milestone was passed by the Knights when your
reporter's son, John Jr., was'st. mary's no 79
unanimously accepted as a w/n T tkjct a t i Knight. He is the first son of W1LL 1 ALL
one of the "boys" to enter the
The day we have long awaited is here again! The return of our boys to civilian life has given us more than good reason to
cheer.
No need to emphasize that the men and women in the services were missed. While they were occupied in performing an arduous task all over the world, their absence was reflected in many ways. The KSKJ was no exception and the absence from fraternal life of service people all but completely stalled the KSKJ program of activity. Several Cadet groups kept the ball rolling, while a\ few bowling leagues were kept in motmn.
In a recent issue of Our Page, Athletic Director Joseph Zorc appealed to District Athletic Directors to start the Kay Jay program rolling as of old. No d\aubt his plea will be heard in every community where at one time the Kay Jay spirit ran high. /Is evid-
ence, the Our Page is taking on ft new life with reports from various communities announcing that this program or that plan will be promoted. It all has the earmark of a KSKJ that is priming itself again TO GO and TO GO FORWARD with the young people playing the principal role of ACTION.
In addition to the many activities planned by individual lodges, now that the boyj are returning, the big event of spring will b : the MIDWEST KSKJ BOWLING TOURNAMENT. Followers of this, one [of KSKJ'j big affairs, predict that this annual get-together will be a grand reunion, and one thai will long be remembered.
Yes, the KSKJ is again ON THE BEAM! See to it that your lodge joins this PARADE OF ACTION. Write to Athletic Director Joseph Zorc, or see your local director. Let's plan and act! See to it that the KSKJ CLICKS IN 1946!
SPORTS MAIN TOPIC AT WAUKEGAN CONFAB; ST. MARYS AGAIN TO GO ALL OUT FOR SPORTS
Waukegan, 111. — During to please turn them Ojver to the last meeting of the Saint Rose Urbancic so that present Mary' s Society, No. 79, KSK J, iteam members may have them, discussion of athletics in the jThest; items are still very hard lodge was a priority A issue. ,to get. Any other girls wis'h-At the start of the war, tne 'ing to play with this team are
JOLIET MEN FIND EYE !N KEGEL CIRCUIT; TWO QUINTS TIED FOR SECOND PLACE
Waukegan, 111. — The next
society. Now you qan readily meeting of St. Mary's Society, see that the boys are getting I No. 79, will be held Sunday, old.	i Jan. 20 at 2 p. m. Collection
The main topic of the eve- of dues will start at 1 p. m. ning was the coming banquet1 Installation of officers will for the society's 15th ann'iver- be held at this meeting. The sary. More about this later, following were elected as of-
Top honors and compli- ficers for the year 1946 : ments for the current new Ignac Grom, Sr., president; year go to Mrs. Erhartic, mo-'Anton Mozina, treasurer; Paul ther of the returning GI, whojOovekar, secretary; Angela so graciously played host to ; Jesenovec, recording secre-some of the Knights and their tary; Louis Grom was elected wives at a welcoîhe Tîoîriè par-"ak trustee for a" 3-year tern, ty on Saturday 'evening, Jan. 5 in her 'home. It was a 100 per cent Erhartic party. The term 100 per cent is meant two ways. First, because we enjoyed the company of her three sons and their wives, and secondly, it was the kind of a party that only Mrs. Erhartic knows 'how to run. Be-
The other trustees are: Mary Nagode and Frances Jesenovec. John Cankar, Jr., was elected sports director for our lodge.
Be seeing you all at pur next meeting.
Paul Govekar, sec'y.
Joliet, 111. — After the inauspicious 1946 bowling start a week ago, the Joliet KSKJ Men's Bowling League bowlers perked up and smacked down the pins. The leading pin assaulters were Tony Bu-char who chalked up 606 pins in his series, closely followed by John Azman with his 604 series. Tony Buc'har also hung up the high single game banner of 241 pins. The Eagle Store team made a clean sweep of .their series to jump into a second place tie with the Slo-venic Coals — fours games behind the leading White Front Liquors team.
M. Gregorys ......742 824 810
Woodruff Hotel 919 809 821
Woodruffs: Gene Tezak 578, 204, Will Ku'har 544, 223, and Ed Buthala 538, 213. Gregorys: John Culik 549, 215, and John Nemanich 523, 222. Peerless Prints .798 808 880
demic in Joliet . . . this rainy weather during the winter season is bad . . . hard to get rid of a cold . . . poor Will Ku-har ... is still being followed by that ever present "2-good-games-and-l-bad-game" series complex . . . has two good games for a 400 plus count then zoom,. . . up pops hope you . it's
a pleasure to see bowlers like Ed Buthala, Mile Dolnik, John Korelc, John Culik and Hank Adamich, fair bowlers, coming up with good series to help their teams topple over the op-
ij-i
the bad game .. . get over it soon,. Will
lodge suspended athletics and the office of Athletic Director was dropped for the duration. At the last meeting in December, John A. Cankar, who served for 12 years as Sports Director, was elected again to
urged to see the sports director of the St. Mary's lodge.
Although it is still some time before the annual KSKJ Bowling Tourney gets under way, the St. Mary's lodge is already planning its teams.
fill that post. Many of the ¡Last year, with many members
the boys are beginning to cone home from the wars, so the St. Mary's lodge again is all set to start turning out top notch teams in bowling and basketball.
At a meeting held Sundry, Jan. 6 at the home of the sports director, a St. Mary's girls' basketball team was cr-
Gertie Repp, Mary and Helen Glogovsky.
We ask all former members of the girls' team to look around and see if they have any basketball suits, and if so,
ponents
John Kren's
tween drinks, eats and drinks some more, and the singing of j underwear all old time songs, the party I retreat to
-o-
Keep Out! You men who; The Eagle Store 835 848 902 ¡absent for four week
strapping son, Bernie, of the Second Marine Division, was just discharged and visited with us . . . giying John some good points on how to "bowl" over the pins ... we were glad to see the return of Rudy (Smiles) Pruss ... he was
because
was a success in every respect. She again proved her well-known technique with her home-made potica. When better poticas are baked Mrs. Erhartic will bake them.
have been haunting the ladies' departments can the men's shops
now. Tertron announces the presence of men's broadcloth and rayon shorts in the men's departments. No more need for men dressed in pink undies.
FAT SAGA—DROPS TO DRAPES
Eagles: Tony Buchar 606, of illness
the Woodruff
2T41 and 204, and Hank Adamich 582, 216. Peerless: Ed Stukel 540 and Rudy Ramuta 515.
Avsec Prints ......749 787 756
Slovénie Coals . .826 757 ¿42
Slovenics: Ed Ramuta 541, 202, and Lou Fabian 531. Av-secs' Bill Maichin 509.
Hotel# team reminded you of a bunch of cripples . . . Gene Tezak complaining of a bad forearm . . . Will Kuhar with a sore back ... Ed Buthala with sore "dogs," and George Gasperich with a stiff back . . . despite all their aches and pains they went out and
Zema Drugs ......916 847 755 won two games a la Luke Ap
White Fronts ......773 869 898! pling ... the standings:
White Fronts: John Azman1	W. L.
604, 222 and Mike Dolnak White Fronts ........32
503. Zemas: John Korelc The Eagle Store ....28
537, 207, A1 Juricic 533 and Slovenic Coals ......28
George Karl 520.	Zema Drugs ..........26
19
23 23 25
Pet.
.627 .549 .549
blue-ette dance is success
Cleveland, O. — The "Golden Blue-ettes Dance," held on Jan. 6, was undoubtedly a success. Approximately 600 people attended this dance which was held by the St. Joseph's Cadets, No. 169 KSKJ.
Johnny Pecon and his orchestra really can play. (Note to Johnny — we sure missed that music when you ~cre away.)
The cadets wish to express their thanks to the following people who 'helped with the success of the dance: Mr. and Mrs. Joe Ferra, Mrs. Anna Grajzar, Mrs. Skolar, Mrs. Frank Zagorc, Mr. George Panchur, Mr. August Svetek, Mr. John Pezdirtz, Mr. Mike Zlate, Mr. Edward Kretic, Mr. Michael Drensek, Mr. Emeric Pausic and Mr. John Jalovec, Jr.
Various people have asked ¡new timber set-ups. as to why we don't hold danc-. The Gorsich Food es more often. Well, we promise that there will be another "Golden Blue-ette Dance" in the near future. In the meantime watch this paper for the activities to be held by the cadets.
in the armed forces we had five men's and four women's teams, and this year we intend to top this number. All members of St. Mary's lodge, who intend to bowl in this year's tourney, must contact the sports director not later than March 24.
All bowlers, whether t'hey
ganized with the following bowl in an established league members present: Rose Urban- or not will turn in with their cic, Mildred Cankar, Angie 'names their bowling averages, and Mary Jesenovec, ElenorelA.il St. Mary's teams will be Poglayen, Theresa Chamern'k.'formed on the basis of best av-Others planning to play with erages. the team are: Mitzi Grum,
Any members wishing more information may phone Maj. 4328-M or write to:
John A. Cankar, 1020 Lincoln Ave., North Chicago, 111.
NEW TIMBER DOESN'I STOP JOLIET LADIES GORSICH MARTS BOLSTER SECOND PLACE
T
Joliet, 111. — After last week's pin circuit in the local KSKJ Ladies Bowling League, a number of favorable scores were posted in spite of the
chi society to hold dance
Chicago, 111.—All members of Mary of Help Society, No. 78, are invited to attend our next meeting which will be held on Sunday, Jan. 20 at 2 p. m. at the St. Stephen's Church Hall.
Mart
strengthened their grip on second place after cuffing the Papesh Tavern in two frays. Isabelle Gregorich pulled herself out of the rut by zipping a 168, 158, 194 for a 520 series to lead the Gorsich Food Mart. Agnes Govedn'ik's 459 topped the scores on the Pa-pesh's team.
The Peerless Printers upset the Avsec Printers in two sessions. Dot Zlogar was high for the winners with a 154 av-
games rolled: Dot Zlogar 204, Betty Martincich 189, Marie Terlep 182, Marge Cohil 181, Jo Ramuta 175, Norinne Ko-nopek 170, Agnes Govednik 166, Gen Golobitsh 167, and Frances Gursh 160.
Team standings:
W.
Papesh Tavern ......36
Gorsich Food Mart 31
Tezak Florist ........27
Joliet Office Sup. ..26 25
Avsec Printers ......25 26
Lewandowskis ......23 28
Peerless Printers ..23 28 Bluth Grocers ........13 28
20 24
L. Pet.
15 .706 .608 .529 .510 .490 .451 .451 .253
JOLIET JOHNS ELECT
Joliet, 111. — At the general meeting of St. John the Bap-erage and also hit high gamejtist Society, No. 143, the fol-of the night — a nice 204.1 lowing officers were re-elect-jFrances Gursh was high foried to serve for the year 1946: ¡the losers with a 435 series. | j0hn Kren, president; Frank Members in arrears are ask-| Lewandowski Bros, dropped Buchar
.510,'ed to take care of their dues two
— ----- —v,.....—----games
Eleventh Frame Tips . . . Woodruff Hotel ....25 26 .490 [ at the meeting or at my home, fice Supply.
Only five men missing this Avsec Printers .'.....23	28
week . . . on account of the Peerless Printers ..21	30
prevailing flu arid cold epi M. Gregorys ..........21	30
-o-
.451 I collect dues every Tuesday at ¡up a nice 456 series followed
vice president; Jo-to the Joliet Of-!seph Avsec, secretary; George Jo Ramuta piled Vertin, recording secretary;
Joseph Kochevar, treasurer; Trustees: John Kostelz, Wil-
UINT TO SWEEP NS' PIN CIRCUIT
.412 (home, if you cannot come to by Gen Golobitsh who chalked
.412 (the meeting.	jUp a 455 series for the winners ]iam Vertin, Louis Zeleznikar;
! As you all know, the lodge and the losers were paced by .Medical Examiners- . Dr Jo-
¡is sponsoring a dance on Sun- Frances Metesh's 419.	Lsph A. Zalar, Dr. Raymond J
¡day, Jan. 20 at the St. Ste-j The Tezak Florist didn't Kennedy; Marshal Matt Rogi-phen's School Hall. The pro- have any difficulty defeating |na_ gram will commence at seven ^t'he Bluth Grocers for the pins o'clock followed immediately really flew and all teammates
by the dance A good dance'scored series over 400. Betty ¡F^^d"^!!^ " nrnVipe+ro w* take care of Martincich's462 series topped Bh , a financial report is and the thirsty the Tezaks' scores. Helen!
ci n j" ^ i Q ^ ^ in xy '^i ^,
men won a trio over the Park- Louie Dolmovich, 511, Tony ten, so come all and bring your 429 topped the losers' scores. I^ted 'to be ^re ^n^R f" 'h'
view Laundry in last week's Darovic, 491, Victor Kreme- friends with you. A good time Highlights of the Evening:1 . .yilHje served er "
session of the Stephen's Bowl- sec, 503, Frank Kovacie, 478, is assured all. With your co- Dot Zlogar and Isabelle Gre-	' '... ^ seive '
ing loop. Louie Kovacic with Carl Strupeck, 497, Fr. Ed-'operation the dance will be a gorich won the prizes for the . offlcers and members
1	oi No. 143 wish all members
Chicago, 111. — Paced by Ed- on the Kosmach Boosters, win Zebic, 523, and Frank Ko- High scorers: John Zefran, orchestra pore, 515, fired up for the Ze- 57, Joe Mlakar, 483, Vincent itching feet,
leznikar Fuels and the coal- Novak, 527, Wally Smyth, 513, and hungry will not be forgot- Keith's 431
The next regular meeting will be held Sunday, Jan. 20 in
p. m.
3! A financial rej ¡being prepared for this meet-
496 and Edward Sinkovec j ward Gabrenya, 473, Tony^Ra ■ with 464 did best for the los-!betz 508, Louie Zidarich, 454, ers.	| John Terselich, 499, Tony
In the other wins of the eve- Prah, 477, Victor Mladic, 475,
success.
Mrs. Harry Weir, typical G.I. Wife, saw many furnishings she wanted for her home. She saw them but couldn't buy them. The lovely draper, les she fell in love with were samples, and she learned that it will be p long time before quantities of drapery material are available unless housewives help speed the manufacture of fabrics by saving and turn-Ing In every dfop of used fat they can skim, scoop ana »cip.
ning the Monarch Beers had enough suds to set back the Jerin Butchers in two, the Da-;royic Lawyers nulled the To-jmaz'in Taverns twice, the Fidelity Electrics flashed for a
Louie Zefran, 428. Double-century rollers: John Zefran, 202, Louie Dolmovich, 223, J. R. Tomazin, 216.
The boys were given a treat of sandwiches and beer by
P. Kobal ,sec'y. —o-
double-wiir over the Dr. Grill John Kochevar,'the Monarch
: quint, and the Gottlieb Flor-
Beer man. The Kay Jay boost-
A new KSKJ member today means a bigger KSKJ tomorrow. A bigger KSKJ tomorrow means a better KSKJ—and a better KSKJ should be the aim of every member!
and are coming down every
ists pinned the posies in two ers are really being loyal fans, week to watch the boys bowk
evening . . . Bernadette Bluth i just could not seem to get her 'hook working, but did account for a spare by picking up the 5-10 split . . . Lil Grayhack went to town and clipped off a neat 146 average . . . Jean Tezak's "Wonder Ball" set down a lot of timber, giving her a 411 series : . . Tezak Florists beat the high three series previously held by the Gorsich Food Mart . . . High
of KSKJ a very happy and healthy New Year.
Joseph Avsec, sec'y.
TO RATE
In the KSKJ CO-OPERATE
They said
THE AMERICAN RED CROSS, collinwood joes
The war is over. But
war is over. ±5ut we ^JJJ instali constitutes hav^ not settled back in com-, Cieveland> 0_ _ installation
ST. FRANCIS de SALES, BISHOP AND DOCTOR
President Harry S. Truman: some States, but	_
'I am informed that there'recognition of the historical placency for-warris waste,.and I oroffi^W the ^'7946
___;____j..-__p j i_ _ ____i____ _ e _____ !lf Ipsivac! in ire nsith mor^y jrmn_l ___ _	_ _
be
migration of the center of £ra- 'it leaves in its path many inno-J .,, , , , , .ire various measures now pen-, llu U1 1116 LK"1 ' " Kld 1/>D„, ... ,	, ,	¡will be held
vity- in political affairs to the cent victims who must be aid-i
Jan. 29
St. Francis de Sales was deal the Jan 17 jvotecl to God from his infancy.
ding before Congress which'^"""""i aiii"18	ed" Foreign" countri^Vom lm6eting of
would either prohibit or se- New World- America, which ed. foreign countries com-Lt No 169
verely reduce further immi- lie* betwee" the Orient andPetely disorganized dunnyl^^ H(j]mes gration. I hope that such leg- the Occident, becomes, indeed, tne holocaust in Europe and-meeti wiU be called to order islation will not be passed.eenter of world Policy ^Vh^ J? ied .and clothed; at 7:30 p. m., and Ivan Zu-This period of unspeakable hu- Peace' America's Pe°Ple are< ihe disbandin* of our armed'nan. edito,
THE KING WITH THE GOLDEN TOUCH V
Long ago in Thrace there
He was of high birth and most but
St. Joseph's Soci-in the Slovenian|brilliant talents; but he con-secratecl all to the service >of
Ave.
The
man distress is not the time for
fully
us to clbse or to narrow our gates. I wish to emphasize,
conscious of their des-and their transcendent ¡responsibility in the world of
J tiny
however, that any effort to!tomorrow • • • The United Na-bring relief to . . . displaced t!0ns win and must °Perate in '
pan, editor of Glasilo, will be many young men thß installing officer_
unable to revert gt_ Joseph-S) one of the larg.
est subsidiary units of its kind with a membership of 1,500, will this year be guided by en-
forces finds and women back to the normal pattern of everyday living without some assistance. We still have men
persons and refugees must and the United States and else- '^occupahon forces on foreign I ergetic 23_ ld Frank Zni„ will be strictly within the lim-lwhere in an atmosphere of ut>il. Their contact with their'^ as president. Plans are its of the present quotas as im-iter tolera"Ce and aspect for ¡home country must necessarily ■ ^	tf> rnake S(, Jo.
posed by Congress."
¡Herbert H. Lehman, director
Secretary of State James F. Byrnes, on his return from the Moscow conference:
"I was well aware of the j UNRRA; in a message to risk involved in suggesting |the American people: this meeting of the foreign j "The funds available to secretaries of Great Britain, j UNRRA make this a season of the United States and the So-¡hope for millions whose only
others, without a shadow of (be personalized and kept alive Iprejudice or racial or cultural .There are men and women ; discrimination."
viet Union) without agreements on the points under discussion. I • knew the risk of another impasse such as 00-cured in London . . . (But) in this modern world, where events move with lightning speed, there is no time to wait for agreement to be reached by the slow exchange of diplomatic communications. We must realize that discussion and personal contact in international affairs are useful and helpful even though they do not at once lead to agreement. They contribute to a meeting of the minds and the reconciliation of differences."
chance for survival and new in the aid fortunate
lies more
waiting to be brought back, to | whom time moves slowly and I the unavoidable "red tape" 1 proves irksome. Lastly, there are the men and women in our I veterans' hospitals who will m forever bear the marks of the grim war health has been shattered and sPur whose limbs are crippled.
Civilian grams will
sephs again appear in the limelight of KSKJ activity.
Calvinists, he becamc the instrument, as a missionary, in leading back 72,000 of those heretics to the true fold in the short space of three years. He was made bishop of Geneva in 1602, and by his sweet sanctity, proved himself to be a faithful imitation of the gentle Lamb of God. lie wrote numerous and valuable works of piety, and founded the Order of the Visitation nuns. He died at Lyons, in Dec. 1622.
(But) we will j portant. The work done b
opportunity from their neighbors . not be able
wound or feed every child who|ing the war in establishing and cries for help. The urgent j maintaining blood donor agen-needs of suffering people are cies in cities and stateg where far greater than available re- Red Cross Chapters were re_ sources. In the months that
URGE AID TO JUGOSLAVIA
New York City. — The for-r Mayor of New York. Fio-rello II. Laguardia, joined with .honor and slo.ry of
just passed, whose ¡Mayor William O'Dwyer to	^ ,
aid to Yugoslavia, the'rament oi the Altar, that he
limbs -re crippled ionly European country des-|never failed, but continually blood donor ' pro-bribed by UNRRA as being at admonished the faithful in hfe be increasingly im ¡actual starvation level.	diocese to pay solemn homage
St. Francis do Sales was filled with such a great zeal for
our
Lord in the Most Blessed Sac-
* 1.
Mayor O'Dwyer will open
to bind up every|t}le American Red Cross dur- the Committee's campaign fpr
b^aby foods at a City Hall ceremony at 2 p. m. Jan. 14. The Commi'tee seeks to save l,v 200,000 Yugoslav children who are reported victims of advanced malnutrition.
to our God in the Blessed Sacrament. He always assisted in the procession on Corpus Christi and carried the Blessed Sacrament. Many observing the Saint on these occasions, saw his face glow and beam like fire. When he heard that Benediction of the Blessed
second contribution recently I provis;on that it~ must reach !a hick TOWN IS A PLACE ¡Sacrament was to be given any-authorized by Congress. Mean-jthose benefited without charge	WHERE . . .	i where, he was sure to be pres-
lie ahead we will need another' $600,000,000 to complete the
¡quested to do so, has been out-
HOPE OF EUROPE TOPIC
Cleveland, O. — The European Division of the Council lived a king named Midas, on World Affairs is presenting More than anything else, he Mr. Imro Kovacs, a speaker of loved the glitter of gold, exceptional ability, at a spe-: One day King Midas did a cial meeting of the Council at favor for a powerful genie
The genie
the Cleveland College Audito- was so pleased that he appear-rium. Mr. Kovacs will speak ed before the king and said, on "Democracy, the Hope of "I am grateful to you, King Europe," and the public is cor-; Midas, for your kindness.
religion, and, laboring diligent-J8 p. m. on Friday, Jan. 18, in named Dionysius, ly and unceasingly among the
standing. It will now be continued for civilian use with the J
while, today, ... we must hua-|for band our resources of food — and especially of wheat, which will be in short supply — so 1 that we can help to keep the j unhappy continent of Europe ¡alive during the critical ¡months that lie ahead.—Com-¡mon Council.
the product.
Harold E. Stassen, former Governor of Minnesota, speaking in New York:
"It is of tremendous impor-j	---0——
tance that we recognize that MEASURE OF A MAN
the United Nations Charter ¡The man's no bigger than the
and the organization which 1 way
comes into life as a result o^He treats his fellow-man!
it in the meetings of the As-!This standard has his measure
sembly have not chased awavj been
the clouds of international Since time itself began!
differences of viewpoint, di- He's measured not by tithes or
vergency of secondary object-1 creed
ives, and suspicions. But it is High-sounding though they
equally important that we rec-j be;
ognize that that Charter is the Nor by the gold that's put
iil ver lining of these clouds.| aside;
Viewed in this light, the con- Nor by his sanctity!
vening (in London) of the As- He's measured not by social
sembly, as the opening step in rank,
the definite functioning of this When character's the test;
United Nations organization, Nor by his earthly pomp or
takes on major significance. 1 show,
As the world forum it should Displaying wealth possessed! immediately become the gene- He's measured by his justice, rating center of constructive right, ideas for meeting the problems His fairness at his play, which confront the peoples of His squareness in all dealings the world."	I made,
--I His honest, upright way.
Adlai A. Stevenson, Acting ¡These are his measures, ever U. S. .Delegate to the recent ! near
mt.ing of the United Nations To serve him when they can; Preparatory Commission	For man's no bigger than the
in London:	I way
". . . The choice of the U. S. He treats his fellow man!
as the site for the United Na-	_0_
tions Organization not only Cupid is a little fellow, but eradicates the ghosts of Gene- one can't always judge by the va, which are unhappy for sighs of love.
KEEP DOING SOMETHING
MONEY TO LOAN
If you intend to borrow money on your home, borrow it from K.S.K.J. The K.S.K.J. loans money to members and non-members on improved Real Estate at 4 % interest without any commission. Payments on principal in monthly installments.
For additional information write to:
K. S. K. J.
351-53 NORTH CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS I
The barber shop is the only Time does not pass a nation place at which you can be clip-by without major catastrophes,'Ped • • • Where they frame disasters which wreak high mottoes—not neighbors . . . losses on property and lives.' Where you leave from to make We do not wish to sit idly by enough money to go back to without some thought for our' • • • Where a good girl does-American neighbors, and we n't have to brag about it. want to do our part in the pre-j A hick town is where there vention of such disasters in the are more trees than people fiiture.	!• • • Where you can belong to
Aware as we are of our res-'the country club without hav-ponsibil'ties, you and I as in- had relations who came dividuals could not do all that over 011 the Mayflower, or a must be done to carry on the Rockefeller fortune, humanitarian services which j A hick town is where you these problems demand. Our don't have to count your National Fraternal Congress, change • • . Where sandwich-alert as we may be to the need es are butter'on both sides of for them, would face an insur-! bread . . . Where there are no mountable task.	| $1.50 cover charges for 60c
But, thank God, there is an worth of second-rate food ... organization fully equipped Where quintuplets put a town and staffed who can do the on the map. job for us. An organization ! A hick town is where a night which stands ready to account club is a policeman's billy, a to us for its expenditures, l,srnash hit is a 3-bagger by the whose name is synonymous i°cal Babe Ruth, and a blessed with service and yes, with lifejevent isn't even news—just a itself. The National Frater- L,sual procedure, nal Congress is proud again to A hick town is a place I love pledge its full support to THE ]—because.my Ma and Pa were AMERICAN RED CROSS. Our ¡children there . . . Where six million members will, by!they call a spade a spade and their contributions through !a stranger is a potential friend, their lodges and their Socie- !—Selected, ties, help make sure that the services of THE AMERICAN
RED CROSS will be available 3ER ABOUT EATING	, a very nour mat you waste
to all who will need them. | Remember that good breed-'takes that much lustre away Walter C. Below, Pres., ¿ng is shown at the table, more from every hour that remains National Fraternal Congressquickly than in any other j to you.
of America.	¡place.	j Strange as it may seem, you
Come to your meals prompt-i who aspire to proud heights
ent if his duties did not prevent him from doing so. There before the Sacramental Lord he remained in deepest humility, in profoundest adoration, always upon his knees, so that everyone who saw him admired him. He was immovable as j a statue in the presence of Him because he was penetrated with deep reverence.
dially invited to attend.
The European Division is organized to carry on a specialized phase of the educational work of the Council on World Affairs. The Secretary of the Division is Mr. George Michaelides. It has a membership of about 100, meeting once a month to discuss America's possible contribution to the solution of European problems along democratic lines. Their purpose is not only to crystallize their opinion thru sharing views with people of different backgrounds, — a score of European countries was the birthplace of these men, — but also to formulate findings to be used, by the Council in its educational activities in the city and throughout the country. Clevelanders, with European background, sharing such an outlook, are always welcome as members of this study group. Information may be obtained by calling the Office of the Council, MAin 1102.
The meeting will be open to the public upon presentation of an invitation card, which may be secured by writing or phoning the Council on World Affairs, 922 Society for Savings Bldg. (MAin 1102)
-0-
ST. AGNES, VIRGIN AND MARTYR
Make a wish and I will see that it comes true."
"Really?" asked the king. "Then I wish that everything I touch will turn to gold — beautiful, beautiful gold."
Dionysius was sad when he heard this, for he had hoped that Midas was an unselfish king. He had hoped that he would ask for something that would help his kingdom and his people. But he could not break his promise. "Your wish is granted, King Midas," he said, and disappeared.
Midas could hardly wait to try his new and wonderful power. He ran into the royal garden and touched a beautiful rose. It suddenly became a golden rose. Midas then hurried from flower to flower, touching each one. He turned even the trees and the plants and the garden benches into gold. The air was filled with the sound of golden leaves and plants tinkling in the breeze.
That evening the king sat down to dinner. But upon touching his mouth, the food, too, turned to gold. Then Midas realized that the gift of the golden touch had turned against his. "What good is all this gold if I cannot eat?" he ¡wailed. "I'll starve to death."
He picked up a glass of wa-j ter. The glass suddenly be-jcame yellow and heavy. He
¡raised it to his lips to drink, Towards the close of the 3rd iGrtd t-he water turned to gold.
century the beautiful maiden,«Til die of thirst," cried the | Agnes was born at Rome, of .¡king in anguish. "Oh, Diony-of .rich and noble parents, and 'sius> take back the gift of the
golden touch. Take it back!" Suddenly, Dionysiu^s ap-
Idleness is the father much of the trouble in this;dedicated to God from her! world. People who have some- j very childhood. Being sought I thing to do, even though it(in marriage by illustrious suit- peared before him. may not be "setting the world jors in her early girlhood, Ag-j "I'll grant your wish,"
Franklin says "the bird that! sits is easily shot."
on fire," rarely get into serious nes declined everyone and de-
trouble.	¡clared herself the spouse of
Jesus Christ. Ertraged at her
j Christian firmness, the Roman
m, ■ , , . , , i authorities subjected the v'ir-Ihe mmcl put to useful pur-1,, , , , . ,, . . ,	,. .	! ± tue and modesty of the holy
sps has nrt tims m whif h fn ■	,	J
j child to the most terrible ¡trials; but the power of her Eternal Spouse protected her miraculously from all the snares and evil designs of her
i	-0-
SOME THINGS TO REMEMBER
poses has no time in which to meditate upon useless ends.
Better do humble work and j keep busy than be idle and j dream of great tasks, and never accomplish them.
Keep doing something.
Take pride in doing the simple things well and then you will be assured of the great things, and you will in addition have the confidence in yourself to handle them thily and efficiently.
Every hour that you
he
said, "but you cannot keep the golden things you made today."
"No matter, no matter!" said the king eagerly. "What good are they to me now?"
Bowing low the genie disappeared again and as he did so, the tfood on the table became real once more.
King Midas, you may be enemies; and her fair young 1 sure, lost his love of gold. And life was crowned with mar-¡well he might!—Jr. Catholic tyrdom. She perished by the 1 Messenger.
sword by order of the Roman i	_0_
governor.	j Bonds of Victory—buy 'em!
wor-
THE NEW YEAR
A Flower unblown; a Book unread;
A Tree with fruit unharvested; i Have clean hands, A Path untrod; a House whose nails and clean clothes.
|ly, when called.	jmust first throw pride away.
Never come to the table un-jY°u must aceeplt the doing of ¡tidily dressed.	¡the little things and you must
face,ldo them as though each in its I turn was very important and
rooms
Lack yet the heat's divine perfumes;
Allow guests to enter dining room first.
Do not sit down at the table
A landscape whose wide bor- ¡until all have arrived.
der lies
In silent shade, 'neaith silent skies;
A wondrous Fountain yet unsealed;
A casket with its gifts concealed :—
This is the Year that for you waits
Beyond tomorrow's mystic gates.—Selected.
I Do not start to eat until everyone has been served.
Do not play with your silver j or lick it or your fingers, i Do not talk with food 'your mouth.
the great. That is how big things come abouit. Fitness precedes greatness. Prepare. Keep getting ready for important tasks — and the tasks will come, sooner or later.
Go to bed at night with at least one important thing ¡learned and accomplished.
in
\ PEACET/ME Mumcruzm mixmm! amtw?
SAVm EVERti PROP TO HELP SPEED UP PRODUCTION Of PACKAGE AND LAUNDRY SOAP AND OTHER THlNGSVOUWm-
j When eating soup, fill your , The next day will dawn spoon away from you, not to- finer garb.—Selected, ¡ward you. Always eat soup ¡from side of spoon, quietly.
in
,• , j , Americus Vespucius was a Keep your lips closed when Catholic From Mm ^^
accidentally received its name.
chewing, and never smack
Samuel de Champlain foun-
If a man lets the beard grow them, people say he is too stingy to j Sit quietly until all have fin-
patronize a barber, and if he ished and you are given per-'ded Quebec and discovered1 shaves daily they say it's be- mission to leave by your par- Lake Champlain and Lake On-' cause he is getting gray.	ents or the hostess.	¡tario. He was a Catholic
! i
you saved used cooking fat for war needs, - continue saving it to Mp yourself and your family regain the peacetime plenty of America.